— 178 — Potovanje po nekterih jugo-slavenskih krajih. Spisal M, Verne, 14* pismo. Dragi prijatel! Tri četerti ure od mesta na jugo- izhodni strani ima Zagrebški škof veliko lepo posestvo, krasen gaj, ki se mu Maksi mir pravi. Ogledal sim ga z gimna- zialnim učiteljem in slavnoznanim rodnljubam g. Macu-nam, in s cesarskim vradnikam g. Šnideršičem, s kterima sim bil že iz Tersta znan. To celo posestvo je res krasno in vredno, de vsak popotnik ga ogleda. Hvale vredno je pa tudi to, de je mestnjanam za sprehajališče odperto. Horvatarn sim očitno vstregel, ko sim jim na vprašanje: jeli mi Mak si mir dopade? od-kritoserčno odgovoril: Biškup Zagrebački ima više kras-noga, kao su imeli negda svi dvanest apostoli skupa. Tretji dan sim poglavno horvaško mesto spet zapustil, in se nazaj proti domovini v Sam a bor podal. Samabor je velik lep terg v severno-zahodnjim kotu te lepe ravnine. Terg šteje do 450 hiš in mende okoli 3000 duš. Stara farna cerkev stoji na nekim griču poleg terga proti jugu, in precej pod gričem je veliko lepo teržišče. Veči del terga pa se vleče dalječ po ozkim žlebu med visocimi hribi. Nad tem žlebam, po kterim majhen potok teče, so viditi na visocim griču, na desni strani potoka, krasni ostanjki starodavniga grada , ki je bil nekdaj — če se ne motim — českiga kralja Ot6karja. — Samaborci imajo blizo farne cerkve tudi frančiškanski samostan. Tudi so nekje v tem kraji fužine in rudarija, kjer se baker ali kotlovina koplje. Popoldne sim jo naprej potegnil, in kmalo sim bil spet na Krajnskim, namreč pri krasnim gradu v Mokri ca h. V tem kaj prijetnim kraji, kjer se tri jugo-slavenske dežele meje, namreč Štajarska, Krajn-ska in Horvaška, sim z ganjenim sercam premišljeval, kako potrebna je prava in priserčna sloga vsim austri-anskim deželanam. Vsaka dežela naj le zvesto ohrani sveto doto, ki jo ji je Bog dal, to je, svoj jezik, svoje starodavne šege in svojo narodovnost, in živa bratovska vzajemnost naj kraljuje med narodi, ki so po rodu sinovi ene matere; — ali vsi vkup naj tudi s pravo ponosnostjo vedno spoznajo, de smo udje ene velike družine, de smo deržavljani mogočniga austrian-skiga cesarstva. Blizo krasniga Mokriškiga grada je vas, ki se ji Jesenice pravi, za kupčijo silno pripraven kraj za-volj lege pri ladjonosni Savi, in zavolj stika imenovane trojne meje. — Iz Jesenic pelje cesta med lepo obra-šenim hribam in med derečo Savo skozi Čatež čez Kerko, ki se tu pri B reže ah, zalim Štajarskim mesticu, v Savo izliva. Brežce LRamf), ki se lepo že od dalječ vidijo, so na neki višavi pri Savi, Krajnski vasi z ime-nam Čatež ravno nasproti. V ti prijetni vasi pa se nisim vstavil, temuč naravnost v Kerško vas šel, kise ji po nemško „Munkendorfa pravi. — Kerška vas je še v veliki lepi ravnini, ki se Kerško polje imenuje. Cez Kerko, ki veliko raznih rib in imenitnih rakov redi, pelje tu lep most. Od tod sim jo po lepim polji v L e-skovec potegnil, kamor sim o mraku prišel. — Po poti meje bil spomin popolnama zapustil, kar se mi ni prej še nikdar tako zgodilo. Ko se namreč po široki lepi ravnini memo neke vasi poleg Save peljem, mi pokaže Zagrebški voznik prekopane tla rekoč: „Vidite go-spodine, ovdi so bile kuee". ?5Kada so bile?" ga vprašam. — 55A Bog zna , kada", mi odgovori. In nikakor mi niso nekdanji Rimljani na misel prišli. Ko zvečer v Le-skovec pridem, povem ta pogovor z voznikam častitimu gospodu tehantu Svetlimi, s kterim sim že od mladih let znan, in ga vprašam, kaj je tam bilo. Lejga, lejga! mi odgovori, kaj ne veš nič od Novioduna? Čakaj, jutro ti bom dal starih rimskih denarjev, ki so bili tam najdeni. — In res mi da drugi dan nekoliko tacih znaminitih denarjev, namreč : 1. eniga neke plemenite rimske rodovine (Famil. Mamilia), ki ima na eni strani Merkurjevo glavo z operutenim klo-bukam; — 179 — 2. dva z napisani: M. Aurelius Antoninus Aug. leta 178 aH 179 po Kristusu; 3. eniga z napisani: M. Commodus Antoninus Aug. Imp. III. cos. III. leta 181; 4. dva, kterih je eden srebern, z napisani: Gordianus III. Pius, od leta 238-2445 b. eniga cesarja Valeriana od leta 254—259, ki je prav slabiga srebra 5 6. eniga z napisani: CIaudius II. Gothi cus od leta 268 —270; 7. pet Aurelianovih od leta 270—275; 8. eniga cesarja Proba od leta 276—282, ki ima na zadnji strani napis; Providentia Aug.; 9. dva cesarja MaksimianaHerkuleja od leta285—305; 10. eniga Dioklecianoviga, ki ima zad napis: D. N. Dio- cletiano Felicissimo Sen. Aug. — Skovan je bil, ko se je bil Dioklecian vladi že odpovedal, mende med letam 305—313. |f. eniga Maksencieviga, ki je bil leta 308 nasprotnik cesarja Konstantina Velikiga. Na zadnji strani ima napis: Conserv. Urb. Suše, in tempelj s šesterimi stebri, med kterimi sedi ženska podoba, ki Rim pomeni; 12. eniga z napisam: Val. Maximinus Daza, ki je bil so-vladar cesarja z imenam Galerius Valerius Maximianus Armentarius od leta 305—313. Skovan je bil v Sisku (Monet. sig. Sisc); 13. eniga Licinia starejiga (Licinius Senior) od leta 307 —324, tudi v Sisku skovan; 14. Osem cesarja Konstantina Velikiga od leta 307— 337, večidel tudi v Sisku skovanih. Med temi je eden posebno znamenit z napisam: Vot. XX. (Vota vicennalia), ki na 20. leto Konstantinove vlade spomni, ki seje ob času Nikejskiga zbora v letu 325 slovesno obhajalo; 15. eniga ravno tega cesarja, ki je bil, kakor nekteri ter-dijo, v spomin prestave cesarskiga sedeža iz Rima v Carigrad v letu 330 skovan; 16. eniga v Sisku skovaniga, careviča Fl. Julia Krispa, Konstantinoviga sina in so vladarja, desetiga in zadnjiga leta njegove sovlade, tedaj leta 326. Tega reveža je cesar Konstantin v naših krajih, namreč v Poli v Is trii — nar berže po krivici — umoriti dal; 17. dva Konstantina mlajiga, ko je še carevič bil, tedaj od leta 317—337, eden v Sisku, drugi pa v Kartagini (Signata Moneta Garthagine) skovan; 18. štiri cesarja Konstancia, eden skovan med letam 325 in 337, drugi trije pa med letam 337 in 361, dva v Sisku, eden pa v Tre virih (Signata Moneta Treviris); 19. dva cesarja Val en ti ni an a J. od leta 364—375, oba v Sisku skovana; 20. dva z napisam: D. N. Val en s &c. od leta 364—378; "21. eniga, v Sisku skovaniga, cesarja Graciana od leta 367 — 383,