Slovenska pediatrija 2022 | 123 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Izvleček Izhodišča: Endoskopska tretja ventrikulostomija (ETV) ali ven- trikulostomija skozi dno tretjega ventrikla je relativno pogost in učinkovit nevroendoskopski poseg, ki je primeren za zdravlje - nje izbranih pediatričnih bolnikov s hidrocefalusom. Pogoj za uspešnost posega je ustrezna izbira bolnikov, pri kateri si lahko pomagamo s sistemom točkovanja ETVSS ( angl. ETV Scoring System). ETVSS je točkovnik, s katerim lahko napovemo uspeš - nost ETV pri izbranem bolniku, ter upošteva starost, etiologijo hidrocefalusa in prisotnost predhodno vstavljene likvorske dre- naže. Najpomembnejši napovedni dejavnik je otrokova starost, saj se z leti stopnja uspešnosti posega povečuje. Metode: Cilj naše raziskave je bila retrospektivna analiza vseh pediatričnih bolnikov, pri katerih smo v naši ustanovi med janu - arjem 2016 in septembrom 2021 opravili ETV. Naše podatke smo primerjali z rezultati objavljenih raziskav, zlasti s tistimi, ki vklju- čujejo analizo z uporabo ETVSS. Rezultati: Naši rezultati potrjujejo, da je starost najpomembnej- ši napovedni dejavnik uspešnosti ETV. Uspešnost je v naši seri - ji znašala 33,3 % za otroke, mlajše od 6 mesecev, in 94,4 % za otroke, starejše od 6 mesecev. Celotna uspešnost je bila 71 %, kar je primerljivo z rezultati predhodnih raziskav. Zaključek: Ustrezna izbira bolnikov je za uspešnost ETV še vedno izjemnega pomena. V naši seriji smo kot najpomembnejši dejav- nik, ki vpliva na uspešnost ETV, prepoznali starost. Ključne besede: endoskopska tretja ventrikulostomija, intra- ventrikularna krvavitev, likvor, hidrocefalus, stenoza akvedukta. Abstract Introduction: Endoscopic third ventriculostomy (ETV) is a well- known and effective treatment for selected patients with hydro- cephalus. Good patient selection is the basis for a good success rate of the procedure and the ETV scoring system (ETVSS) has been developed to predict the success rate in a selected patient. The ETVSS considers age, aetiology of hydrocephalus, and the presence of a previous cerebrospinal fluid shunt as independent factors in predicting the success of ETV. Age was defined as the strongest predictor since the success rate increased progres- sively with age. Methods: The aim of our study was to retrospectively analyse all paediatric patients treated with ETV at our Institution between January 2016 and September 2021. We compared our data with previously reported studies, in particular with those that includ- ed the ETVSS in the analysis. Results: Our results confirm age as the most important predic- tive factor for the success of ETV. In our series, the success rate was 33.3% for patients younger than 6 months and 94.4% for patients older than 6 months. The overall success rate in our series was 71%, which is similar to previously reported results. Conclusion: Good patient selection remains of paramount importance for the success of ETV. In our series, age was the single most important factor influencing the success of ETV. Key words: endoscopic third ventriculostomy, intraventricular haemorrhage, cerebrospinal fluid, hydrocephalus, aqueductal stenosis. Napovedni dejavniki za uspešnost endoskopske tretje ventrikulostomije pri otrocih Prognostic factors for the success of endoscopic third ventriculostomy in children Peter Spazzapan, Matic Munda, Tomaž Velnar Slovenska pediatrija 3/2022.indd 123 12/11/2022 15:12 124 | Slovenska pediatrija 2022; 29(3) Uvod Odprto tretjo ventrikulostomijo ali ven- trikulostomijo skozi dno tretjega ven- trikla je prvič opisal Walter Dandy leta 1922. Šlo je za poseg, namenjen zdra- vljenju hidrocefalusa preko vzposta- vitve komunikacije med ventrikelnim sistemom in subarahnoidnimi cisterna- mi skozi dno tretjega ventrikla. Na tak način je pretok likvorja lahko zaobšel anatomsko oviro. Prve izkušnje z odpr- tim posegom so bile povezane s številni - mi zapleti in visoko umrljivostjo (1). Šele z uvedbo endoskopije v nevrokirurško prakso je tehnika postala manj invaziv- na, manj tvegana in povezana z manj zapleti. V začetku so bile metoda izbire pri zdravljenju hidrocefalusa notranje likvorske drenaže (npr. ventrikuloperi - tonealna drenaža), ki kljub uveljavlje - nemu in učinkovitemu načinu delovanja lahko vodijo v številne zaplete. Endoskopska tretja ventrikulosto- mija (ETV) je indicirana za zdravlje- nje hidrocefalusa različnih etiologij. Poseg je uspešen predvsem pri stenozi akvedukta, tektalnih gliomih in drugih obstruktivnih etiologijah, za zdravlje- nje pa so dovzetne tudi ostale oblike hidrocefalusa, kar potrjuje uspešnost posega pri otrocih z mielomeningokelo (MMK) (2,3). Etiologija ni edini pomem- ben napovedni dejavnik uspešnosti ETV, saj na izid zdravljenja vplivajo tudi starost bolnika, prisotnost predhodno vstavljene notranje likvorske drenaže in intraoperativni prikaz vertebralnih arterij in bazilarne arterije. V naši raziskavi smo želeli opraviti retrospektivno analizo vseh pediatrič - nih primerov, ki smo jih v našem centru zdravili z ETV, in z rezultati prispevati v mozaik že znanih podatkov o zdravlje- nju pediatričnega hidrocefalusa. Materiali in metode Analizirali smo podatke vseh otrok, pri katerih smo v Enoti za otroško nevro- kirurgijo Univerzitetnega klinične- ga centra Ljubljana med januarjem 2016 in septembrom 2021 opravili ETV. Opazovani parametri so vključe - vali: demografske podatke bolnikov, etiologijo hidrocefalusa, predhodno vstavitev notranje likvorske drenaže, naknadno vstavitev notranje likvorske drenaže zaradi neuspešnosti ETV, revi - zijo ETV in obdobje spremljanja po opravljenem posegu. Vsi otroci v seri- ji so bili mlajši od 18 let. Kot vzroke hidrocefalusa smo opredelili zožitev akvedukta, intraventrikularno krvavi- tev (IVK), cisto Blakeovega žepa, MMK, Chiarijevo malformacijo, tumor zadnje lobanjske kotanje in idiopatski hidro- cefalus. V diagnozo stenoze akvedukta (možganskega vodovoda med tretjim in četrtim možganskim prekatom) smo vključili tudi tumorje tektuma (krova srednjih možganov) in področja češa - rike (pinealne regije), ki so povzročali zaporo pretoka likvorja. V serijo so bili vključeni otroci, ki smo jih spremljali vsaj 6 mesecev. Uspešnost posega smo opredelili kot odsotnost potrebe po dodatni vstavitvi notranje likvorske drenaže po opravlje - ni ETV. Zmanjšanje velikosti ventriklov na kontrolnih radioloških preiskavah se ni izkazalo kot pomemben dejavnik uspešnega izida, saj vemo, da lahko po posegu velikost ventriklov ostane nespremenjena tudi v uspešnih pri- merih z nedvomnim kliničnim izboljša - njem (4). Otroke smo glede na točkovnik ETVSS (5) (Tabela 1) razdelili v pet starostnih skupin in primerjali uspešnost ETV. Starostne skupine so bile: mlajši od 1 meseca, 1–6 mesecev, 6 mesecev do 1 leto, 1–5 let, 5–10 let in starejši od 10 let. Zaradi majhnega števila otrok znot- raj posameznih skupin smo za potre- be statistične analize preiskovance dodatno razdelili v dve skupini: mlajše od 6 mesecev in starejše od 6 mesecev. Statistično analizo smo opravili s pro- gramom STATA (različica 13.0). Pri oce- njevanju vpliva starosti na uspešnost ETV smo uporabili Fisherjev eksaktni test in dokazali statistično značilno razliko pri stopnji značilnosti p < 0,05. Raziskavo smo opravili ob upoštevanju načel Helsinško-Tokijske deklaracije. Rezultati Med januarjem 2016 in septembrom 2021 smo ETV opravili pri 31 pediatrič - nih bolnikih s hidrocefalusom. Last- nosti otrok, vključenih v raziskavo, prikazujemo v Tabeli 2. Otroci so bili v času posega stari od 3 dni do 17,9 leta, povprečna starost je bila 3,05 leta s 95-odstotnim intervalom zaupanja 35–93 mesecev. Starostne skupine so bile zastopane v sledečih deležih: mlaj - ši od 1 meseca (16,1 %), 1–6 mesecev (22,6 %), 6 mesecev do 1 leto (12,9 %), 1–10 let (22,6 %) in starejši od 10 let (25,8 %). Od tega je bilo 54,8 % dečkov in 45,2 % deklic. Vzroki hidrocefalusa so bili stenoza akvedukta (32,3 %), IVK (29 %), cista Blakeovega žepa (12,9 %), MMK (9,7 %), Chiarijeva malformacija (6,5 %), idiopatski hidrocefalus (6,5 %) in tumor zadnje lobanjske kotanje (3,2 %). Trije otroci (9,6 %) so imeli pred ETV že vstavljeno notranjo likvorsko drenažo. Pri dveh otrocih (6,1 %) smo napravili revizijo ETV zaradi brazgoti- njenja ventrikulostomije na dnu tretje- ga ventrikla. Povprečni čas od prve ETV do opravljene revizije je bil 3,5 meseca, uspešnost pa 50 %, saj je bila v enem primeru po reviziji potrebna dodatna notranja likvorska drenaža. Poopera - tivno nismo beležili nevroloških zaple - tov ali smrtnega izida, zgolj en primer pooperativne likvoreje ( 3,2 % ) , ki ni povzročila okužbe ali trajnih posledic. Celotna uspešnost ETV je znašala 71 % (Slika 1), 9 otrok (29 %) pa je zaradi vztrajanja hidrocefalusa potrebovalo dodatno vstavitev notranje likvorske drenaže. Pri njih je bil čas od ETV do naknadne vstavitve drenaže 1 dan do 5 mesecev, povprečno 50 dni. Primerjava uspešnosti posega po sta- rostnih skupinah je pokazala, da se uspešnost ETV s starostjo povečuje (Sli - ka 1). Rezultate in frekvenco uspešnos - Slovenska pediatrija 3/2022.indd 124 12/11/2022 15:12 Slovenska pediatrija 2022 | 125 ti po posameznih starostnih skupinah prikazujemo v Tabeli 3. Večino neu - spešnih ETV smo ugotovili pri mlajših od 6 mesecev. Z uporabo Fisherjevega eksaktnega testa smo preverili korela- cijo med starostjo otrok in uspešnostjo posega. Test je pokazal statistično zna- čilno razliko v uspešnosti posega pri bolnikih, starejših od 6 mesecev, in pri bolnikih, mlajših od 6 mesecev (p = 0,0005). Verjetnost uspešnega posega je bila večja pri bolnikih, starejših od 6 mesecev. Frekvenco uspešnosti za obe skupini prikazujemo na Sliki 2. Razpravljanje ETV je eden najpogostejših nevro- endoskopskih posegov. Vključuje fenestracijo dna tretjega ventrikla (Slika 3), s čimer ustvarimo poveza - vo med tretjim ventriklom in interpe- dunkularno cisterno ter preusmerimo tok likvorja mimo anatomske ovire. V subarahnoidnem prostoru se prese- žek likvorja preko arahnoidnih granu - lacij resorbira v vensko kri. Kljub visoki uspešnosti predvsem pri obstruktiv- nih oblikah hidrocefalusa, se nekateri otroci na poseg ne odzovejo. V obstoje- čih raziskavah je delež neuspešnih ETV pri otrocih 30–39 % (5). Za lažjo pre- doperativno napoved uspešnosti ETV v različnih podskupinah bolnikov so razvili sistem točkovanja ETVSS ( angl. ETV Scoring System), ki ga prikazuje- mo v Tabeli 1 (5). S pomočjo te ocene napovedi uspeha lahko kirurg sprejme ustrezno odločitev o metodi zdravlje - nja hidrocefalusa ter informira otroko- vo družino in ji svetuje (6). Točkovnik ETVSS kot pomembne in neodvisne dejavnike za napoved uspešnosti ETV navaja otrokovo sta- rost, etiologijo hidrocefalusa in priso- tnost predhodno napravljenega šanta (6). Napovedana uspešnost posega po točkovniku ETVSS je v naši seriji otrok znašala 81,9 %, dejanska celotna uspešnost posega pa 71 %. Najbolj pomemben napovedni dejavnik točk - ovnika je otrokova starost. Znano je, SLIKA 1. USPEŠNOST ETV PO STAROSTNIH SKUPINAH (V ODSTOTKIH). FIGURE 1. ETV SUCCESS RATE IN DIFFERENT AGE GROUPS – 20% IN PATIENTS, AGED LESS THAN 1 MONTH, 42.9% IN THOSE AGED 1–6 MONTHS, 75% IN THOSE AGED 6–12 MONTHS AND 100% IN PATIENTS OLDER THAN 1 YEAR . SLIKA 2. F REKVENCA USPEŠNOSTI ETV PRI OTROCIH, MLAJŠIH OD 6 MESECEV, IN PRI OTROCIH, STAREJŠIH OD 6 MESECEV. FIGURE 2. ETV SUCCESS FREq UENCY IN CHILDREN YOUNGER THAN 6 MONTHS COMPARED WITH CHILDREN AGED MORE THAN 6 MONTHS . Uspešnost ETV posega Starost manj kot 1 mesec 1‒6 mesecev 6 mesecev do 1 leto 1‒10 let več kot 10 let 0 % 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % Število pacientov Starost mlajši od 6 mesecev █ Neuspešen ETV █ Uspešen ETV od 6 mesecev do 10 let 0 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Slovenska pediatrija 3/2022.indd 125 12/11/2022 15:12 126 | Slovenska pediatrija 2022; 29(3) da je verjetnost uspešnega izida naj- manjša pri otrocih, mlajših od 6 mese- cev. Naši rezultati te ugotovitve jasno potrjujejo, saj se je uspešnost ETV v naši seriji s starostjo pričakovano pove - čevala. Stopnja uspešnosti posega pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, je zna- šala 33,3 %, pri otrocih, starejših od 6 mesecev, pa 94,4 % (Slika 2). ETVSS kot napovedni dejavnik vključu - je tudi etiologijo hidrocefalusa, a zaradi relativno majhnega števila v raziskavo vključenih bolnikov statistično značilne povezave med uspešnostjo ETV in vzro- kom hidrocefalusa nismo uspeli potrdi- ti (p = 0,135). Prav tako v našo analizo nismo vključili drugih dejavnikov, ki so z uspešnostjo ETV povezani posredno, zlasti intraoperativnega prikaza ver- tebralnih arterij in bazilarne arterije ter širine fenestracije. Intraoperativ- ni prikaz prepontinih arterij in široka fenestracija dna tretjega ventrikla ter Lillequistove membrane sta pomembni kirurški načeli in smo ju upoštevali pri vseh naših bolnikih. Zaradi teh načel je ETV za kirurga zahteven poseg s strmo krivuljo učenja. Zapleti so redki, a se lahko pojavijo tudi pri najbolj izkuše- nih kirurgih, intraoperativna krvavitev ali poškodba okolnega tkiva pa lahko vodita v hujše ali celo smrtne posle - dice. V naši seriji primerov smo med zapleti beležili le en primer poopera - tivne likvoreje (3,2 %), ki ni povzročila okužbe ali zapustila trajnih posledic. V objavljenih raziskavah poročajo o intraoperativni krvavitvi v 3,7–6 % pri- merov, likvoreji v 1,6–4,4 % primerov in meningitisu v 1,5–1,8 % primerov. V splošnem pojavnost zapletov ocenjuje- jo na 13,6 %, hujše nevrološke okvare ali trajne posledice pa so izjemno red- ke (7,8). Revizija ETV je potrebna relativno red- ko in smo jo v naši raziskavi izvedli v dveh primerih in s 50 % uspešnostjo. Pri izbiri bolnikov za revizijo je potreb- na previdnost. Na uspešnost revizije vplivajo predvsem napovedni dejavni- ki točkovnika ETVSS, uspešnost pa se povečuje z dolžino obdobja od prve - ga ETV do njegove odpovedi, z izgubo SLIKA 3. INTRAOPERATIVNA SLIKA PO OPRAVLJENI ETV. V IDIMO STOMIJO NA DNU TRETJEGA VENTRIKLA (PUŠčICA), MAMILARNI TELESCI (ZVEZDA) IN HOROIDNI PLE- TEž, KI PREKO DESNEGA MONROEJEVEGA FORAMNA VSTOPA V STREHO TRETJEGA VENTRIKLA (DVOJNA ZVEZDA). FIGURE 3. INTRAOPERATIVE PHOTOGRAPH AFTER THE ETV PROCEDURE. STOMA ON THE FLOOR OF THE THIRD VENTRICLE (ARROW), MAMMILLARY BODIES (STAR), AND CHOROID PLEx US ENTERING VIA THE RIGHT FORAMEN MONRO IN THE ROOF OF THE THIRD VENTRICLE (DOUBLE STAR), ARE SHOWN. Točke Starost Etiologija Predhodna notranja likvorska drenaža 0 < 1 mesec postinfekcijski da 10 1 mesec do 6 mesecev ne 20 mielomeningokela, intraventrikularna krvavitev, možganski tumor zunaj tektalne regije 30 6 mesecev do 1 leto stenoza akvedukta, tumor tektalne regije, ostalo 40 1 leto do 10 let 50 > 10 let TABELA 1. TOčKOVNIK ETVSS ( ANGL. ENDOSCOPIC THIRD VENTRICULOSTOMY SCORING SYSTEM): VERJETNOST USPEŠNOSTI IZIDA JE SEŠTEVEK TOčK PRI DANI STAROSTI, ETIOLOGIJI IN ANAMNEZI PREDHODNEGA ŠANTA (6). TABLE 1. E NDOSCOPIC THIRD VENTRICULOSTOMY SCORING SYSTEM (ETVSS): THE LIKELIHOOD OF SUCCESS IS CALCULATED AS A SUM OF POINTS, BASED ON THE PATIENT’S AGE, AETIOLOGY AND PREVIOUS SHUNT PROCE- DURES (6). Slovenska pediatrija 3/2022.indd 126 12/11/2022 15:12 Slovenska pediatrija 2022 | 127 signala flow-void pri MRI diagnosticira- nju in z intraoperativnim prikazom zab - razgotinjene fenestracije (9). Dopolnilni poseg, ki ga pogosto opravi- mo ob ETV, je koagulacija horoidnega pleksusa, ki ugodno vpliva na uspe- šen izid (10,11). Ker omenjena tehni- ka podaljša čas kirurškega posega in prinaša tveganje dodatnih zapletov, se zanjo pri otrocih v naši seriji nismo odločili. ETV je dolgotrajna in bolj fiziološka rešitev za zdravljenje hidrocefalusa. S posegom odpravimo tveganje zaple- tov v povezavi z vstavitvijo notra- nje likvorske drenaže in predvsem ne vključuje vstavitve umetnih materialov v telo (6). Ob primerni izbiri bolnikov je ETV ugodnejša izbira, saj je dolgoročno preživetje otrok z vstavljeno notranjo likvorsko drenažo veliko nižje (12). Sto - pnja uspešnosti 71 % kaže, da so imeli izbrani otroci razmeroma veliko mož - nosti za uspeh in da se naše indikacije niso razlikovale od tradicionalnih. Zaključek ETV je učinkovita, trajna in minimalno invazivna metoda zdravljenja primerno izbranih vrst hidrocefalusa. Uspešnost v naši raziskavi je bila 71 %, s statistič - no analizo pa smo potrdili, da je starost najpomembnejši napovedni dejavnik uspešnosti posega. čeprav so zapleti pri posegu redki, je izjemnega pome- na ustrezna izbira bolnikov, ki omogo- ča, da opravimo poseg le pri otrocih z razumnim potencialom za uspešen izid zdravljenja. Literatura 1. Dandy WE. An operative procedure for hydroceph- alus. Johns Hopkins Hosp Bull 1922; 33: 189. 2. Tamburrini G, Frassanito P, Iakovaki K, Pignotti F, Rendeli C, Murolo D et al. Myelomeningocele: the man - agement of the associated hydrocephalus. Childs Nerv Syst 2013; 29: 1569–79. 3. Spazzapan P, Velnar T. Myelomeningocele in Slove- nia: results of a 10-year follow-up. J Neurosurg Sci 2021; 65: 369–76. Spremenljivka Število primerov (%) spol moški 17 (54,8 %) ženski 14 (45,2 %) starost ob ETV < 1 mesec 5 (16,1 %) 1 mesec do 6 mesecev 7 (22,6 %) 6 mesecev do 1 leto 4 (12,9 %) 1 leto do 10 let 7 (22,6 %) > 10 let 8 (25,8 %) etiologija hidrocefalusa stenoza akvedukta 10 (32,3 %) intraventrikularna krvavitev 9 (29 %) cista Blakeovega žepa 4 (12,9 %) mielomeningokela 3 (9,7 %) Chiarijeva malformacija 2 (6,5 %) idiopatski hidrocefalus 2 (6,5 %) tumor zadnje lobanjske kotanje 1 (3,2 %) notranja likvorska drenaža pred ETV 3 (9,7 %) revizija ETV 2 (6,5 %) neuspešna ETV 9 (29 %) TABELA 2. POVZETEK DEMOGRAFSKIH IN KLINIčNIH PODATKOV OTROK. Legenda: ETV – endoskopska tretja ventrikulostomija. TABLE 2. SUMMARY OF DEMOGRAPHIC AND CLINICAL DATA. ETV–ENDOSCOPIC THIRD VENTRICULOSTOMY. Starostna skupina Število primerov Število uspešnih posegov Uspešnost ETV < 1 mesec 5 1 20 % 1 mesec do 6 mesecev 7 3 42,9 % 6 mesecev do 1 leto 4 3 75 % 1 leto do 10 let 7 7 100 % > 10 let 8 8 100 % SKUPAJ 31 22 71 % TABELA 3. REZULTATI IN USPEŠNOSTI ETV PO STAROSTNIH SKUPINAH. Legenda: ETV – endoskopska tretja ventrikulostomija. TABLE 3. RESULTS AND COMPARISON OF ETV SUCCESS RATE BETWEEN AGE GROUPS. Slovenska pediatrija 3/2022.indd 127 12/11/2022 15:12 128 | Slovenska pediatrija 2022; 29(3) 4. St George E, Natarajan K, Sgouros S. Changes in ventricular volume in hydrocephalic children following successful endoscopic third ventriculostomy. Childs Nerv Syst 2004; 20: 834–8. 5. Kulkarni AV, Drake JM, Mallucci CL, Sgouros S, Roth J, Constantini S. Endoscopic Third Ventriculostomy in the Treatment of Childhood Hydrocephalus. The Jour- nal of Pediatrics 2009; 155: 254–9. 6. Drake JM. Endoscopic third ventriculostomy in pediatric patients: the Canadian experience. Neurosur - gery 2007; 60: 881–6. 7. Kulkarni AV, Riva-Cambrin J, Holubkov R, Browd SR, Cochrane DD, Drake JM et al. Hydrocephalus Clin- ical Research Network. Endoscopic third ventriculos- tomy in children: prospective, multicenter results from the Hydrocephalus Clinical Research Network. J Neuro- surg Pediatr 2016; 18: 423–9. 8. Bouras T, Sgouros S. Complications of endoscop- ic third ventriculostomy. J Neurosurg Pediatr 2011; 7: 643–9. 9. Linares Torres J, Ros López B, Iglesias Moroño S, Ros Sanjuán Á, Selfa Rodríguez A, Cerro Larrazábal L et al. Re-Do endoscopic third ventriculostomy. Retrospec - tive analysis of 13 patients. Neurocirugia (Astur : Engl Ed) 2021: S1130-1473(21)00026-9. 10. Warf BC, Campbell JW, Riddle E. Initial experience with combined endoscopic third ventriculostomy and choroid plexus cauterization for post-hemorrhagic hydrocephalus of prematurity: the importance of pre- pontine cistern status and the predictive value of FIES- TA MRI imaging. Childs Nerv Syst 2011; 27: 1063–71. 11. Kulkarni AV, Riva-Cambrin J, Browd SR, Drake JM, Holubkov R, Kestle JRW et al. Endoscopic third ventriculostomy and choroid plexus cauterization in infants with hydrocephalus: a retrospective Hydro- cephalus Clinical Research Network study. J Neurosurg Pediatr 2014; 14: 224–9. 12. Kestle J, Drake J, Milner R, Sainte-Rose C, Cinalli G, Boop F et al. Long term follow-up data from the Shunt Design Trial. Pediatr Neurosurg 2000; 33: 230–6. asist. Peter Spazzapan, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Enota otroške nevrokirurgije, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7, Ljubljana, Slovenija; e-pošta: peter.spazzapan@kclj.si Matic Munda, dr. med. Enota otroške nevrokirurgije, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija prof. dr. Tomaž Velnar, dr. med. Enota otroške nevrokirurgije, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija prispelo / received: 15. 5. 2022 sprejeto / accepted: 20. 10. 2022 Spazzapan P, Munda M, Velnar T. Napovedni dejavniki za uspešnost endoskopske tretje ventrikulostomije pri otrocih. Slov Pediatr 2022; 29(3): 123−128. https://doi. org/10.38031/slovpediatr-2022-3-01. Slovenska pediatrija 3/2022.indd 128 12/11/2022 15:12