tCaf vsg pišefo o učUelfstvu, šoll0 promvctl tn JUU —1 Na učiteljišče sprejemajo tudi učence meščanskih šol. Pod tem naslovom priobčuje »Slovenec« od 9. VI. sledeče: Prosvetni minister je na podlagi § 34. zakona o učiteljskih šolah in § 38., točka 9., finančnega zakona za leto 1938./39. predpisal pravila o sprejemnem izpitu učencev pri vpisu v I. razred učiteljišč. Po teh pravilih se lahko za sprejem v I. razred učiteljišča prijavijo učenci iz srednjih šol s položenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol, ki so završni izpit položili z odličnim ali prav dobrim uspehom, in če pri tem izpolnjujejo pogoje § 35. zakona o učiteljiščih. Vsi učenci, ki so se prijavili za sprejem v I. razred učiteljišča morajo biti predhodno zdravniško pregledani. Pri izpitu mora kandidat pokazati, da ima posluh za glasbo. Učenci. ki imajo poleg tega v glasbi že pouk ali poznajo teorijo petja ali znajo igrati na kak instrument, imajo pri sprejemu prednost. Učenci meščanskih šol, ki se po zdravniškem pregledu pripustijo k sprejemnemu izpitu in ki bodo napravili tudi izpit iz glasbe, polagajo še pismeni in ustni izpit iz slovenščine ali srbohrvaščine in ustni izpit iz matematike. Sprejemni izpit se polaga pred izpitnim odborom, katerega predsednik je ravnatelj ali njegov namestnik. Za pismeni izpit iz slovenščine ali srbohrvaščine predloži predmetni učitelj deset nalog, izmed katerih izbere eno izpitni odbor pred pričetkom izpita. Čas za izgotovitev naloge sme trajati največ dve uri. Sprejemni izpiti bodo od 28. avgusta do 4. septembra zaključno. Po teh pravilih naknadni in popravljalni izpiti niso dovoljeni. Pravila so objavljena v današnjih »Službenih novinah« ter so dobila obvezno moč. —1 Številke in statistike o tako zvanem alkoholnem vprašanju v Sloveniji so naravnost prctresljive, enako kot številke o socialnih razmerah šolskih otrok, ki smo jih objavili v prejšnji številki. Alkoholizacija Slovenije je 70 odstotna. Od 95 odstotkov naše šolske mladine je lani uživalo alkoholne pijače 67 odstotkov, otrok pijancev je 6,23 odstotka, 64,34 odstotka nosečih mater pije alkoholne pijače, 34,77 odstotka dojenčkom dajejo piti opojne pijačc. Od 10 tisoč 848 pijancev v Sloveniji je 6807 družinskih očetov, izmed katerih je 93 odstotkov gmotno slabo stoječih, ki pa imajo skupno 31.690 otrok. Od vseh otrok, ki so v šolskem 1. 1936./37. obiskovali nižjo osnovno šolo, jih je zaostalo 21 odstotkov, med tem ko jih je v višji osnovni šoli zaostalo 11 odstotkov. Primerjajte šolske uspehe v vinorodnih z uspehi v nevinorodnih krajih; najlepše uspehe najdcte v nevinorodnih krajih. Dejstvo je, da so nepovljni šolski uspehi največji tam, kjer je možnost vpliva alkohola na mladino največja. (»Edinost«, 11. VI.) —1 Nova ureditev šolstva. Minister za narodno vzgojo Rust je po potovanju v Avstriji napovedal preureditev šolstva. Ljudske in glavne šole ostanejo nespremenjene. Srednje šole se preuredijo v višje šole (Oberschulen) in bodo imele v prvih štirih razredih enoten učni red, šele v višjih razredih se nato izvede ločitev v humanistično (sedanja gimnazija) in naravoslovno stroko (sedanja realka). Na visokih šolah se izvede sprememba, v kolikor jo tirja narodno - socialistični svetovni nazor. V letu 1939. se uvede začetek šolskega leta z veliko nočjo, kakor je urejeno v starem rajhu. Brezposelnost učiteljstva, ki je v Avstriji zaradi pomanjkanja šoloobveznih otrok naraščala, je omiljena s tem, da odide 1300 učiteljev poučevat v južno Nemčijo in Porenje. — Učiteljska oz. nadučiteljska mesta so razpisana v naslednjih krajih s pripombo, da morajo imeti prosilci izpit iz slovenščine: Okraj Celovec — dežela: Kapla na Dravi, Hodiše, Šmarjeta v R., Ljubelj, Medgorje, Škofiče; Beljak — dežela: Domačale, Skočidol, Št. Ilj, Ledince, Loče, Št. Lenart pri Sedmih Studencih, Malošče, Marija na Zili in Rožek; Velikovec: Apače, Globasnica, Trušnje, Rinkole, Žvabek, Tinje, Srednja ves, Djekše, Kazaze, Galicija, Št. Primož, Žitara ves, Dobrla ves, Vovbre in Železna Kapla. (»Domoljub«, 9. VI.) —1 O 251etnici polšniške šole, ki so jo praznovali na binkoštni ponedeljek, piše »Jutro« od 12. VI. —1 Nekdaj smo bili dijaki vsestransko upoštevan narodni faktor, saj so še danes načelniki vseh nacionalnih društev sami stari »dijaki«. Kakšna pa je danes mladina? Nič redkega ni, če prispejo v naša obmejna mesta absolventi slovenske univerze, ki se v obraz rogajo narodni zaskrbljenosti obmejnih narodnjakov. Nekdaj smo take junake imenovali kukaviške kruhoborce, danes so to še samo potomci nesrečne internacionale. Stara suknja, novi gumbi... Videl in slišal sem srbske, bolgarske, italijanske in nemške otroke, ki naravnost fanatično ljubijo svoj rod in domovino. Ni mi pa znano, kje bi našel slovenskega učenca, ki bi se drznil, kakor oni Kočevarček na slovenski šoli, ki je kar sam intoniral nemško pesem, da bi zahteval na primer na kaki nemški šoli v Kočevju slovensko pesem. To so le prazne sanje, ki se ne bodo nikdar uresničile. Kje le tičijo vzroki, da naša mladina nikdar ne nastopa radikalno narodno? Ali je morebiti vzrok v tem, da vsak odločen pojav kar v kali zatremo, ker se bojimo posledic? Morebiti je delni vzrok tudi v tem, da se tvorci naše kulture na deželi vse premalo od narodnega duha prepojeni pošiljajo v hude življenjske boje. Tudi mi smo se nekdaj vse drugo učili, samo ne to, kar bi med narodom najbolj potrebovali. Profesorji naj dajo več naši mladini, kakor so nekdaj sami dobili, in uspehi njihovih učencev bodo vidno jasnejši. Kje pa naj jemlje, če ni nikjer nabiral? Stara pesem ... (»Proboj«, 28. V.) —1 Nova šola na Sv. Planini bo še letos zgrajena v ličnem domačem slogu. Šola cnorazrednica bo stala z opremo vred okrog 200 tisoč dinarjev. O tem poroča »Jutro« od 14. junija v daljšem članku.