PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: X - ISSN 1580-0547 Marec 2009 • Številka 2 SOTOČJE »t? □40 911 115 040 971 111 info(g)mgraf.si www.mgraf.si ■■. Za vas beležimo čas Oglasi SO TQ Č J E Qas Na naslovnici: Mojca Magdalenič iz Valburge, igralka v KUD Smlednik, foto: Tina Doki Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.. SOTOČJE številka 2 je priloga 20. številke Gorenjskega glasa, 13. marca 2009. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Zlatarstvo Zvonimir Trtnik s.p., Polje 17, Ljubljana-Polje ZCatarstvo Trt ni£ Mtdvodt • 40 let tradicije • ročno delo NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV NOVO V MEDVODAH TRGOVINA TISOČ DARIL SEŠKOVA 6 (ZA AVTOBUSNO POSTAJO) • DARILA ZA OTROKE IN ODRASLE • DIŠEČE SVEČE IN SVEČNIKI • SONČNA OČALA • SPOMINKI IN IZDELKI DOMAČE OBRTI ... ODPRTO: PON. - PET. 9. - 13. ure 15.30 - 19. ure SOBOTA 9. - 12. ure S TEM OGLASOM PRIZNAMO 10% POPUSTA Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 www.zlatarstvo-trtnik.si i OhmLU T HI|WI ftl 1 »pri» i a k- h Poleg pestre ponudbe so na voljo še domači suhomesnati izdelki kmetije Žunar. V trgovini je tudi Vinska klet Rondič Odprto: pon. - pet.: 8 - 20 h Sobote: 7.30 - 18 h Nedelje, prazniki: 8 - 12 h PICERIJA IN ŠPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. ^ 01/362 12 20 PRIDI, POKUSI IN SPOZNAJ, DA PICERIJA HARLEKIN JE NAJ, NAJ... 2 - SOTOČJE Oglasi I Zbogom tiskarski škratje... tfktai nawxet tSKARNA I'l.t$Kt> OČARLJIVO POTOVANJE novi veliki PO SVETU ŽIVALI 496 strani, trda vezava cena: 29 € cena za naročnike: 23,2 € Za naročnike Gorenjskega glasa 20% popust KAKO GOJITI VEČ KOT 450 IZBRANIH VRST CVETOČE 1007 strani CVETOČE A V OKRASNE od A DO Ž cena: 32,90 € RASTLINE cena za naročnike: 26,32 € Knjigi lahko kupite na GG vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure. Naročila po tel.: 04/201-42-41 ali na narocnine@g-glas.si. Ceni knjige prištejemo poštnino. Za vas beležimo čas Gorenjski Glas PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV Pooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnike BUDERUS in De DIETRICH. I5H Franjo Petač s.p., Štalčeva ulica 1, Medvode telefon in fax: 01/361 45 86 GSM: 041/649 975 NOVO NOVO NOVO ZASEBNO VARSTVO OTROK v Medvodah. Redno: manjša skupina otrok od 1 do 2 leti in pol. Začasno: po dogovoru, popoldansko. Informacije po telefonu: 040/354 018 Marina Stare s. p., Turkova ulica 21, Medvode SOTOČJE - 3 Prireditve, občina Prireditve marec 2009 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 11. 3. 2009 -3. 4. 2009 Knjižnica Medvode Razstava Ciril Velkovrh, GORE IN SPOMINI OSTAJAJO Knjižnica Medvode Knjižnica: 01/361 30 53 www.lj-siska.sik.si Torek, 17. 3. 2009 Knjižnica Medvode ob 17.00 uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica. Knjižnica Medvode Knjižnica: 01/361 30 53 www.lj-siska.sik.si Sreda, 18. 3. 2009 Knjižnica Medvode ob 19.30 Predavanje Helene Bizjak: ZDRAVLJE JE V NAŠIH ROKAH IN NOGAH. Knjižnica Medvode Knjižnica: 01/361 30 53 www.lj-siska.sik.si Petek, 20. 3. 2009 KUD Pirniče ob 19.30 Pavel Golia KULTURNA PRIREDITEV V ČRNI MLAKI Komedija Režija Peter Militarev Gostuje DPD Svoboda Žiri Za Abonma OTH in izven Informacije in rezervacije na telefonu 041 776 735 in 031 352 772 Sobota, 21. 3. 2009 KUD Pirniče ob 17.00 uri Fran Milčinski BUTALSKI POLICAJ IN RAZBOJNIK CEFIZELJ gledališka predstava za otroke Gostuje Gledališče Tone Čufarja Jesenice Za Abonma Otehajček in izven Informacije in rezervacije na telefonu 041 776 735 in 031 352 772 Torek, 24. 3. 2009 Knjižnica Medvode ob 17.00 uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica. Knjižnica Medvode Knjižnica: 01/361 30 53 www.lj-siska.sik.si Torek, 31. 3. 2009 Knjižnica Medvode ob 17.00 uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica. Knjižnica Medvode Knjižnica: 01/361 30 53 www.lj-siska.sik.si Petek, 27. 3. 2009 Gledališče Medvode, ob 19.00 uri Komedija, ki je na nepravi strani dvorane: PARKOVNI BABJAK. Pridite in se prepričajte, kaj vas čaka, če ste sami v parku... KUD Medvode www. kud-medvode .si 01/361 26 54 ali 051/ 350 378 blagajna@kud-medvode.si Ponedeljek, 6. 4. 2009 Gledališče Medvode ob 19.30 Komedija MUCA MACA 2 Tina Gorenjak in Martina Ipša KUD Medvode www.kud-medvode.si 01/361 26 54 ali 051/ 350 378 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode; Tel: 01 361 43 46; E-mail: ti-biro@medvode.si; info@tzm.si; WWW: www.tzm.si Odprli bodo nov mladinski klub Pripravljajo pester otvoritveni program, ki bo potekal tri dni. Medvode - V začetku aprila bodo slovesno odprli prostore novega kluba Mladinskega centra Medvode. Pripravljajo pester otvoritveni program, ki bo potekal tri dni. Uradno odprtje kluba bo v četrtek, 2. aprila, ko se bo ob 19. uri začela slovesnost s predvidenim osrednjim govornikom, predsednikom države Danilom Turkom, ki bo prostore tudi odprl. V programu, ki ga bo povezovala Lidija Sušnik, pa bo nastopila Baletna šola Stevens in s plesno točko tudi Društvo Barka. Odprli bodo tudi razstavo Emine Djukic. Ob 20.50 se bo začel koncert skupine Difaso. V petek, 3. aprila, si boste ob 9. uri lahko pogledali projekcijo video arhiva produkcije in dogodkov centra, ob 20. uri bo potekal kviz o zgodovini centra, ob 22. uri koncert skupine Element in ob 22.30 še koncert skupine Metalsteel. V soboto, 4. aprila, se bodo aktivnosti začele ob 10. uri z likovnimi delavnicami za otroke. Ob 14. uri bodo predvajali projekcijo animacij, ob 20. uri bo improliga, ob 22. uri koncert Slona in Sadeža, ob polnoči pa bo sledil še jamm session. V Javnem zavodu Mladinski center Medvode pravijo, da se bodo za mlade trudili tudi potem in pripravili različne dogodke in aktivnosti. Poudarjajo še, da je klub namenjen vsem mladinskim dejavnostim v občini in ne zgolj dosedanjim produkcijam Društva MKC. Mladinski klub bo od aprila dalje odprt vse dni v tednu od 9. do 23. ure, z izjemo ponedeljka. Maja Bertoncelj, foto: arhiv MCM 4 - SOTOČJE Občina I KOMISIJA ZA PRIZNANJA Občine Medvode Številka: 033-1/08 Datum: 4. 12. 2008 vabi posameznike, skupine občanov, podjetja, zavode, društva, druge organizacije in skupnosti z območja Občine Medvode, da predlagajo KANDIDATE ZA OBČINSKA PRIZNANJA Priznanja Občine Medvode so: - naziv častni občan Občine Medvode, - plaketa Občine Medvode, - medalja Občine Medvode. Naziv častni občan Občine Medvode se podeljuje posameznikom, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih družbenega življenja in dela pomembno prispevali k ugledu in napredku občine, oziroma širše skupnosti. Naziv častni občan se ne more podeliti po smrti. Plaketa Občine Medvode se podeljuje za dosežke in dolgoletno izjemno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki so bistveno prispevali k dvigu kakovosti življenja na območju Občine Medvode. Plaketo Občine Medvode se podeljuje tudi za enkratne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela in posameznikom za njihovo življenjsko delo oziroma ob njihovih visokih jubilejih. Plaketo Občine Medvode se podeljuje občanom občine Medvode, drugim državljanom RS in tudi tujim državljanom ter skupinam državljanov, pravnim osebam in drugim organizacijam. Medalja Občine Medvode se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim, za posamezna družbeno koristna dela, za delovne in druge velike uspehe, dosežene v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj in preprečevanju škode na premoženju. Če se medalja podeli kot spominska medalja, se podeli vidnejšim znanstvenim, kulturnim in drugim ustvarjalcem ter vidnim javnim delavcem, ki obiščejo občino. Pisne predloge sprejema Komisija za priznanja, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. Ovojnica mora biti zaprta, z oznako "NE ODPIRAJ - KANDIDATI ZA PRIZNANJA". Predloge sprejema komisija do vključno 15. marca 2009 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež podjetja, organizacije, društva ... - soglasje kandidata, da se s predlagano kandidaturo strinja oziroma izjava odgovorne osebe v podjetju, zavodu, društvu, drugih organizacijah in skupnostih, - pisno utemeljitev predloga, - ime in priimek ter naslov predlagatelja. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge. Občina Medvode Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007), 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 70/08-ZVO-1B) in 54. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/2006- uradno prečiščeno besedilo) župan občine Medvode objavlja naslednje JAVNO NAZNANILO o ponovni javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja PD 12/1 Jeprca in javni razgrnitvi Okoljskega poročila za občinski lokacijski načrt za območje urejanja PD 12/1 Jeprca I. Javno se razgrneta dopolnjen osnutek Občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja PD 12/1 Jeprca in Okoljsko poročilo za občinski lokacijski načrt za območje urejanja PD 12/1 Jeprca. II. Javna razgrnitev bo trajala v času od 2. 3. 2009 do 31. 3. 2009. III. Dopolnjen osnutek Občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja PD 12/1 Jeprca in Okoljsko poročilo za občinski lokacijski načrt za območje urejanja PD 12/1 Jeprca bosta javno razgrnjena v sejni sobi Občine Medvode (pritličje), Cesta komandanta Staneta 12, Medvode, v delovnem času občinske uprave. Med javno razgrnitvijo bo v sredo, 18. 3. 2009, ob 18.00 uri organizirana javna obravnava v sejni sobi Občine Medvode (pritličje), Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. IV. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe na razgrnjeno gradivo. Pripombe in mnenja se lahko vpišejo v knjigo pripomb na kraju razgrnitve v delovnem času občinske uprave, ali pa se pošljejo na Občino Medvode, Občinska uprava, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode, s pripisom: "Pripombe na javno razgrnitev Jeprca". Pripombe se lahko pošljejo tudi po elektronski pošti na naslov obcina@medvode.si oziroma se jih poda ustno na javni obravnavi. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. V. To javno naznanilo se objavi na svetovnem spletu, v časopisu Dnevnik in v Sotočju ter na Kabelski televiziji Medvode. Številka: 003-2/06 Datum: 12. 2. 2009 Župan občine Medvode Stanislav Žagar VRTEC MEDVODE VABI STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK K VPISU OTROK V PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010. Vpis poteka od 2. marca do 31. marca 2009. Obrazec vpisnega lista lahko oddate po pošti ali na upravi Vrtca, Ostrovrharjeva ulica 2, Medvode, vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 16. ure. Obrazec za vpis lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani Vrtca Medvode. Informacije na telefonski številki: 01/36 11 140. VABLJENI! SOTOČJE - 5 Občina Maratonska proračunska seja Svetniki so proračuna občine Medvode za leti 2009 in 2010 sprejemali kar enajst ur. Izmed 32 vloženih amandmajev jih je bilo sprejetih devet. Tako za letos kot za prihodnje leto je načrtovano zadolževanje. Medvode - Občinski svet Občine Medvode je za sprejem predlogov odlokov proračuna za letošnje in prihodnje leto potreboval dva torkova večera, skupaj kar enajst ur. Proračuna sta bila sicer sprejeta z 18 in 17 glasovi za ter le enim proti (Alenka Žavbi Kunaver, LDS), nekaj svetnikov se je vzdržalo, kljub temu pa je bilo slišati kar veliko pripomb. Svetniki so znova opozorili, da nimajo dovolj informacij o načrtovanih investicijah in da tako ne vedo, kakšne investicije sploh podpirajo, ter še, da bi morali imeti vpliv tudi na investicije v Načrtu razvojnih programov od leta 2011 dalje. Na predloga obeh proračunov so vložili kar 32 amandmajev, sprejetih pa je bilo devet. Za leto 2009 so z amandmajem za cesto na Osol-nik namenili 35 tisoč evrov (20 tisoč evrov so za to vzeli iz postavke Mladinski center Medvode, 15 tisoč iz reform kmetijstva), za 10 tisoč evrov so povečali postavko za lokalno TV Medvode (odvzeli občinski upravi - materialni stroški), 10 tisoč evrov namenili za zdravstveno vzgojo (vzeli poligonu Bonovec), dodali pet tisoč evrov za varovanje naravne in kulturne dediščine v občinski lasti (odvzeli v zasebni lasti), in za ZD Mevode namenili 50 tisoč evrov (odvzeli stanovanjski gradnji). Za leto 2010 so za cesto v Pirničah do šole, ob kateri je predviden nov vrtec, namenili 50 tisoč evrov (odvzeli cesti Valburga-Trboje), za zdravstveni dom Medvode pa tako kot za letošnje dodali 50 tisoč evrov (odvzeli stanovanjski gradnji), pet tisoč evrov so dali na postavko zdravstvena vzgoja (odvzeli poligonu Bonovec), enako kot za leto 2008 je prišlo do prerazporeditve znotraj postavke varovanje naravne in kulturne dediščine. Z amandmajem je bil popravljen tudi člen odloka o proračunu, ki govori o županovi možnosti prerazporejanja denarja. S postavke bodo sedaj lahko prerazporedil le 30 odstotkov sredstev, za večje prerazporeditve pa bo moral pridobiti soglasje občinskega sveta. Največje investicije so načrtovane na področju komunale, za leto 2010 tudi gradnja vrtca v Smledniku. Zanj je v letošnjem proračunu namenjenih 50 tisoč evrov, v proračunu 2010 pa 600 tisoč evrov. Sicer pa sta glede na osnutka znižani prihod-kovni strani obeh proračunov. Razlog je splošna gospodarska situacija v državi in s tem povezana manjša oziroma ustavljena gradnja in prodaja nepremičninje. V proračunih je načrtovano zadolževanje, letos v višini dobrih 1,8 milijona evrov, za prihodnje leto pa v višini slabih 1,1 milijona evrov. Mnenje svetnikov Za mnenje na sprejeta odloka proračunov smo vprašali tudi svetnike vseh list, ki so zastopane v občinskem svetu. Mnenje posameznega svetnika ni nujno enako mnenju ostalih svetnikov, izvoljenih na listi. Janez Barle, SDS: "Za oba sprejeta proračuna, tako za leto 2009 kot za 2010, ugotavljamo, da je prihodkovna stran glede na stanje slovenskega in evropskega gospodarstva, preveč optimistična, zlasti postavka davki na dohodek in dobiček - dohodnina. Dejstvo je, da so potrebe po investiranju veliko večje, kot so trenutne zmožnosti financiranja s strani občinskih proračunov. Rezultat velikih potreb je zadolževanje občinskega proračuna za 1,8 milijona evrov v letu 2009 in nekoliko manjše zadolževanje za leto 2010." Leopold Knez, NLNKOM: "Naša svetniška skupina meni, da je proračun dober in smo, tako kot večina svetnikov, proračun za letošnje in prihodnje leto tudi podprli. Res je bilo vloženih 31 amandmajev in nekateri so bili zelo čudni. Proračun je vedno politični kompromis. Sedaj se lahko nadaljujejo občinski projekti. Če proračun ni sprejet, gre financiranje po dva-najstinah. Proračun je torej zelo pomemben za nadaljevanje dela občinske uprave, občine kot celote in tudi zunanjih institucij, ki so vezane na te projekte." Alenka Žavbi Kunaver, LDS: "Proračuna nista bila pripravljena v skladu z veljavnimi predpisi. Svetniki nismo smeli odločati o Načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna. Prav tako svetniki nismo prejeli informacij o upravičenosti investicij, celotne vrednosti investicij in finančnih posledicah. Torej smo potrjevali nekaj, o čemer ne vemo veliko, kar je tudi v neskladju z veljavnimi akti. To je res nezaslišano, predvsem pa neodgovorno. Dodati pa moram seveda še prioritete, ki so popolnoma zgrešene. Prednost dajemo investicijam, ki niso nujne." Urška Repnik, SD: "S proračunom nisem zadovoljna, zato ga tudi nisem podprla. V njem so nerealne t. i. "kosmate" postavke, katerih sredstva lahko župan do določene mere prenaša na druge postavke tudi brez soglasja svetnikov. Postopek sprejemanja proračuna je pokazal, da svetniki ne morejo vplivati na odločitve o novih investicijah. Načrt razvojnih programov, ki naj bi zagotavljal odgovorno finančno planiranje investicij, je pripravljen neustrezno, morda celo nezakonito. Vse to kaže na netransparentno sprejemanje in izvajanje proračuna." Dragan Djukic, Zares - Nova politika: "Dobro je, da sta oba proračuna "uravnotežena", kar so nam zagotovili na seji. Ni pa dobro, da proračuna nista usklajena s političnimi opcijami, kar dokazujejo številni amandmaji. Svetniška skupina Zares je sodelovala v pripravi in vlaganju amandmajev, ki so zasledovali javni interes pri investicijah in investicijskem vzdrževanju ZD Medvode ter medvoških vrtcev. Žal večina izvoljenih v tem ni prepoznala javnega interesa. Nedopustno je, da skupina izvoljenih legitimno nagaja Javnemu zavodu Mladinski center. Kljub kritični razpravi sem glasoval za oba proračuna." Darinka Verovšek, LAM: "Ne strinjamo se predvsem z zadolževanjem, še posebej, ker se v nasprotju s sklepi nadzornega odbora in OS odpirajo nove investicije, ob tem, da je še iz prejšnjih mandatov ostalo kar nekaj pomembnih investicij nedokončanih. Krčenje programov na področju izobraževanja in razširjenih programov na področju družbenih dejavnosti pomeni veliko nazadovanje, po drugi strani pa ni predlaganih varčevalnih ukrepov in transpa-rentnosti na projektih, ki so že v izvedbi. Pričakovali smo racionalen, domišljen in strokovno podprt proračun, s projekti, ki bodo kazali bodočo strategijo razvoja občine." Stane Okoliš, N.Si: "Ker se gospodarske razmere hitro poslabšujejo, je vzdržnost občinskega proračuna po daljšem obdobju stabilne rasti že po tej strani zelo negotova. V takih pogojih se bo izostril problem razdrobljenosti in neenakomerne zastopanosti načrtovanih investicij v posamezna območja občine. Po sprejetem proračunu bo občina sicer zadostila svojim primarnim nalogam, ne bo pa mogla spodbuditi svojih razvojnih možnosti. Razmerje med sredstvi, ki jih namenja za posamezna področja dejavnosti, tega stanja prav tako ne more popraviti." Uroš Košir, Zelena stranka: "Glede na razpoložljiva srestva in na gospodarsko situacijo bi lahko rekel, da se s sprejetima proračunoma strinjam in sem oba odloka tudi podprl. Več denarja pa bi morali nameniti za ekološke probleme, kot so onesnaženost zraka, črne točke, v mislih imam predvsem divja odlagališča, ločeno zbiranje odpadkov. Kar se tiče ločenega zbiranja odpadkov, bi morali odkupiti zemljišče, na katerem bi zbirni center lahko postavili. Na področju ekologije s proračunom nisem zadovoljen." Ivan Špenko, DeSUS: "Oba proračuna sem podprl, kljub temu da s predlogom nisem povsem zadovoljen. V času obravnave osnutka sem imel kar nekaj pripomb, ki so se le delno vključile v predlog proračuna. Zavedam pa se, da je želja in potreb vedno več, kot jih je možno realizirati glede na prihodkovno stran. Menim, da proračun je razvojno naravnan, bi pa morali v bodoče nameniti več denarja komunali in investicijam v infrastrukturo, predvsem na obrobju občine. Moti me dokaj visoko zadolževanje, vendar če hočemo pokriti nujne projekte, brez tega ne gre." Stanko Bukovec, SLS: "Načeloma sem s proračunoma zadovoljem. Bi pa moralo biti še več denarja namenjenega za komunalo. Sicer ga je v tem in prihodnjem proračunu kar nekaj, a premalo je bilo vloženega v preteklih letih, zato na tem področju zaostajamo. Tudi na hribovita območja bi morali gledati bolj s posluhom. Večjih pripomb torej nimam, moti me le ustanavljanje novih javnih zavodov (Mladinski center Medvode), za kar gre preveč denarja." Maja Bertoncelj 6 - SOTOČJE Občina I Brez zadolževanja ne bo šlo Največja investicija, za katero je denar rezerviran v proračunu občine za leto 2009, je obnova vodovoda Zbilje-Smlednik v znesku 850 tisoč evrov. Medvode - Odloka proračuna Občine Medvode za leti 2009 in 2010 sta sprejeta. O obeh proračunih smo se pogovarjali s Sanjo Malej, vodjo oddelka za proračun in finance na Občini Medvode. Kako dolgo ste pripravljali proračuna za letošnje in prihodnje leto? "Proračuna za leti 2009 in 2010 smo na občinski upravi začeli pripravljati junija lani, pri tem pa so sodelovali vodje vseh oddelkov in tisti, ki pokrivajo posamezna področja." Kolikšen odstotek proračuna predstavljajo zakonske obveznosti občine? "V proračunu za letošnje leto je brez zadolževanja predvidenih 12,1 milijona evrov prihodkov, od tega dobrih 9 milijonov evrov potrebujemo za izpolnitev zakonsko predpisanih obveznosti s strani države, ki pa za to prispeva premalo denarja, tako da moramo tekoče obveznosti pokrivati še iz drugih virov. Za investicije nam torej ostane le okrog tri milijone evrov. Če vemo, da bomo samo za novogradnje in rekonstrukcije občinskih vodovodov in kanalizacij letos namenili 2,1 milijona evrov, je jasno, da prav veliko denarja ne ostane, želja in potreb je pa razumljivo vedno veliko. Se pa trudimo, da bi ta denar namenili za projekte po vsej občini in posledično smo prisiljeni investicije drobiti, kar je očitek tudi s strani nadzornega odbora." Za kaj od devetih milijonov evrov, ki so zakonsko predpisani, gre največ? "Največja postavka je izobraževanje, 2,9 milijona evrov. V to postavko so vključene šole, vrtec. Več kot polovico tega denarja gre za sofinanciranje plačila programov vrtca, tako za otroke, ki so vključeni v Vrtec Medvode, kot tudi za tiste, ki obiskujejo vrtec v drugih občinah. Druga večja postavka je javna uprava (1,9 milijona evrov), pod katero spada župan, občinska uprava, občinski svet, nadzorni odbor, dejavnost krajevnih in vaških skupnosti, ... " Največji viri prihodkov? "To je dohodnina, iz naslova katere je za leto 2009 predvidenih 7,3 milijona evrov. Drugi največji prihodek je od plačanih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča (1,1 milijona ev-rov), tretji pa komunalni prispevek (predviden en milijon evrov)." Na proračuna je bilo vloženih kar 32 amandmajev. Slišati je bilo, da zato, ker proračun ni dobro pripravljen. Vaš komentar? "S tem se ne morem strinjati. Menim, da je proračun vsako leto bolje pripravljen in je odraz razpoložljivega denarja. Je pa res, da se bomo morali zadolžiti, kar pa tudi meni ni všeč, a če hočemo izpeljati investicije, druge možnosti ni." Zakaj zadolževanje? "Zadolževanje bo namensko za investicije v vodovod in kanalizacijo. Predvidoma letos se bo začel izvajati projekt gradnje kanalizacije v Smledniku in v Valburgi. Gradnja je sofinanci- rana iz Evropske unije, denar pa seveda mora biti zagotovljen tudi v občinskem proračunu in zato se bomo letos zadolžili." Gre pričakovati zadoževanje tudi za naprej? "Pri zadolževanju smo omejeni in prizadevali si bomo, da bo zadolževanje čim manjše. Če bomo iz naslova komunalnega prispevka dobili kaj več denarja, kot predvidevamo, bo zadolževanje manjše. Sicer pa je zadolževanje predvideno proti koncu letošnjega leta, kot že rečeno, pa tudi še prihodnje leto, prav tako za projekte s področja vodovoda in kanalizacije. Doslej smo se zadoževali dvakrat: leta 2004 za športno dvorano in leta 2006 prav tako za športno dvorano in za prizidke k osnovnim šolam." Največje investicije v letu 2009 v občini Medvode? "Največja je dograditev in obnova vodovodnih sistemov - obnova vodovoda Zbilje -Smlednik, za katero je rezerviranih 850 tisoč evrov. Nasploh je največ denarja namenjenega za področje vodovoda in kanalizacije." Že ob sprejemu odloka proračuna je bilo govora o rebalansu. "Rebalans proračuna je potreben v primeru, če se bistveno zniža ali poveča prihodkovna stran proračuna. V letu 2007 rebalansa ni bilo, za leto 2008 je bil. Kako bo letos, pa je še prezgodaj reči." Maja Bertoncelj Za katere ceste je v proračunu namenjen denar? V KS programu javnih poti je denar rezerviran za naslednje ceste: Koder-Cvajnar (15 tisoč evrov v letu 2009), Petač-Čar-man-Topol (30 tisoč v 2009 in 25 tisoč v 2010), nadomestna cesta v Vašah (20 tisoč v 2009 in 10 tisoč v 2010), cesta na Jamo (40 tisoč v 2009 in 15 tisoč v 2010), javna pot na Golem Brdu - oporni zidovi in asfalt (40 tisoč v 2009 in 10 tisoč v 2010), javna pot Trnovec-Setnica (20 tisoč v 2010), komunalna ureditev dela Valburge (10 tisoč v 2009), ceste v Hrašah (10 tisoč v 2009), javna cesta Osredkar-Dobje (20 tisoč v 2010), Trnovec-Govejek (10 tisoč v 2009 in 10 tisoč v 2010), cesta v Dol (10 tisoč v 2010), cesta na Osolnik (35 tisoč 2009, 20 tisoč 2010). Denar je namenjen tudi za občinske lokalne ceste: Verje-Zg. Pirniče (30 tisoč evrov v letu 2009), cesta Knausova smreka-Studenčice-Tehovec (50 tisoč v 2009), Valburga-Trboje (40 tisoč evrov v 2009, 50 tisoč v 2010), pločnik Žeje-Zbilje (50 tisoč v 2009, 70 tisoč v 2010), pločnik Preska po Bizantovi (20 tisoč v 2009, 20 tisoč v 2010), cesta Tehovec-Brezovica-Suše (20 tisoč v 2009), Smlednik-Dragočajna (50 tisoč v 2009), cesta Pirniče - do šole (30 tisoč v 2009, 100 tisoč v 2010), cesta na Svetje (61 tisoč v 2009, 80 tisoč v 2010), Cesta ob Sori -mimo banke (60 tisoč v 2009), Vikrče-Tacen (50 tisoč v 2009, 50 tisoč v 2010), Žeje-Barle navezava na R1 (50 tisoč v 2009, 80 tisoč v 2010), pločnik Zbilje-Smlednik (20 tisoč v 2009, 30 tisoč v 2010). M. B. Nadaljevanje del na cesti na Osolnik Svetniki so z amandmajem denar namenili tudi za cesto na Osolnik: za letos 35 tisoč evrov in za leto 2010 20 tisoč evrov, česar je bil najbolj vesel svetnik Stanko Bukovec, Rožnikov iz Osolnika, ki si že vrsto let prizadeva, da bi cesto na Osolnik v celoti asfaltirali. Dolžina ceste je dobrih 4,7 kilometra, od tega je asfaltirane 2,1 kilometra. Projekt za obnovo ceste je bil narejen že leta 1999, torej pred skoraj natančno desetletjem. Kot pravi Bukovec, si želi, da bi z urejanjem sedaj začeli z Osolnika proti Homu ter dodaja, da bo ta denar letos zadoščal za preplastitev okrog 350 m ceste, prihodnje leto pa še za dodatnih dvesto metrov. M. B. Stanko Bukovec si že vrsto let prizadeva za asfaltiranje ceste na Osolnik. SOTOČJE - 7 Občina Z Gorkijem na Gorenjsko Gorenjska ima v primerjavi z Osrednjeslovensko statistično regijo veliko več možnosti črpanja denarja iz evropskih skladov. Bogo Filipič Kranj, Medvode - Zakaj občina Medvode, ki je bila in je geografsko na Gorenjskem, ne more črpati toliko denarja iz evropskih skladov kot njene gorenjske sosede? Ljubljana in mesta ob njej spadajo med najrazvitejše v Sloveniji, vendar je največ razvoja doživljal center, ob-ljubljanske občine, kot so Medvode, pa ne. Zdaj so prikrajšani še enkrat, bi lahko izpeljali iz pogovora z Bogom Filipičem, direktorjem Regionalne razvojne agencije Gorenjska (BSC Kranj), saj je tudi iz Evropske unije denarja za njihov razvoj manj. Medvode geografsko spadajo na Gorenjsko, zakaj v skladu s tem niso sodelovale tudi pri pripravi Regionalnega razvojnega programa (RRP) Gorenjske 2007-2013 oziroma zakaj občina Medvode ne spada med gorenjske občine? "Medvode že od nekdaj ne spadajo v statistično regijo Gorenjska, pač pa v Osrednjeslo-vensko statistično regijo. Tako je že od nekdaj, zato so sodelovali pri pripravi RRP Osrednje slovenske statistične regije (Ljubljana z okoliškimi občinami)." Kljub temu Občina Medvode sodeluje pri velikem gorenjskem projektu GORKI. Na kakšen način sodelujejo gorenjski sosedi, v kateri fazi je projekt, koliko bo morala prispevati medvoška občina, koliko je vreden celoten projekt in kaj bo v sklopu projekta narejeno v Medvodah? "Občina Medvode sodeluje pri gorenjskem projektu GORKI (Gorenjska komunalna infrastruktura) zato, ker je to velik projekt izgradnje komunalne infrastrukture, čistilnih naprav in vodooskrbnega omrežja za povodje Sore in zgornje Save. Projekt je razdeljen na projekt oskrbe s pitno vodo, ki je ocenjen na dobrih 16 milijonov evrov (neto cena gradnje), in na projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode v vrednosti dobrih 51 milijonov evrov. Projekt je v fazi priprave vloge na kohezijski sklad, po katerem EU namenja denar za večje investicije na področju izboljšanja okolja in razvoju prometne infrastrukture. Občina Medvode se v projekt GORKI vključuje s tremi investicijami na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode s primarnim kanalom Moše-Smlednik-čistilna naprava (ocenjena vrednost gradnje znaša 976.050 evrov), s primarnim kanalom Hraše-Valburga (ocenjena vrednost gradnje znaša 1,2 milijona evrov) in s čistilno napravo Smlednik (ocenjena vrednost 2,2 milijona evrov oziroma približno tretjina vrednosti - sodelujeta še Mestna občina Kranj in Občina Šenčur). V projekt GORKI je sicer vključenih 18 občin, izven gorenjske statistične regije poleg Medvod še Komenda in Vodice. Projekt vodita in koordinirata naša razvojna agencija in Komunala Kranj." Bi lahko Medvode sodelovale tudi pri drugih projektih (financiranih iz EU skladov)? Se lahko vključijo sedaj, sredi evropske finančne perspektive? "Medvode lahko sodelujejo pri drugih projektih, financiranih iz EU skladov že sedaj, saj so za nekatere njihove projekte na voljo sredstva iz naslova Razvoja regij (EU strukturni skladi), predvsem pri tistih, ki pripadajo Osrednjeslovenski regiji. Pri Kohezijskem skladu se vključujejo v že omenjeni projekt GORKI, pri ostalih programih EU pa se lahko vključujejo brez omejitev - če le uspejo s partnerji pripraviti dober projektni predlog, ki mora seveda prestati še vse procedure in sita ter je izbran na ustreznem razpisu." So Medvode res toliko razvitejše kot bližnje gorenjske občine - Škofja Loka, Kranj, Šenčur, Cerklje, da potrebujejo manj razvojnega denarja? "To je težko komentirati, verjetno pa se bližina Ljubljane pozna." Koliko denarja je Gorenjska do sedaj uspela počrpati iz evropskih skladov, na katerih področjih se je Gorenjska še posebej izkazala, na katerih področjih pa se zatika in zakaj? "Gorenjska črpa sredstva iz različnih virov, to je neposrednih razpisov posameznih ministrstev, kjer se lahko javljajo tako podjetja kot občine, ter iz EU skladov - Razpisi iz naslova Razvoja regij, kjer je za občinske projekte Gorenjski regiji namenjenih 59 milijonov evrov do leta 2013. Za prvi del teh sredstev je Gorenjska uspela kandidirati za vsa razpisana sredstva (32,4 milijona evrov), projekti so bili odobreni, izvedba projektov pa zamuja, saj je bilo do sedaj Gorenjski refundirano le šest milijonov evrov, kar je slabih 18 odstotkov. S tega vidika smo predzadnji v Sloveniji, je pa res, da nekaj časa še imamo za izboljšanje dinamike koriščenja teh sredstev. V splošnem se kaže, da Gorenjska letno preko vseh razpisov pridobi med 70 do 100 milijonov evrov sredstev, kar je približno desetina vseh razpisanih sredstev v Sloveniji. To je že na začetku in je še danes naš cilj. Na tem področju smo, glede na ostale regije, uspešni." Bi lahko Gorenjska črpala več denarja? "Lahko bi izkoristili več sredstev, če bi bili na državni ravni bolj usklajeni glede določanja kriterijev in pravil. Tako ni šel v konkretno realizacijo noben projekt devetih gospodarskih središč v Sloveniji, med njimi tudi naš projekt GRE.GOR (tehnološki parki, inkubatorji, poslovne cone, univerza). Po novem naj bi bili kriteriji bolj življenjski, tako da bi za projekte dejansko lahko dobili denar in jih realizirali. Zatika se tudi pri prej opisanem projektu GORKI, za katerega še izdelujemo projektno dokumentacijo in vloge za nepovratna sredstva. Realizacije torej tudi tu še ni." Če špekuliramo, če bi se v Medvodah pred leti odločili za gorenjsko statistično regijo -koliko denarja bi dobili le iz naslova Razvoj regij, kjer je denar občinam zagotovljen za infrastrukturne projekte - ceste, sekundarni vodovod in kanalizacijo, opremljanje gospodarskih con pa tudi knjižnice in podobno? "Špekulacija odpade. Iz naslova Razvoj regij je bilo za gorenjske občine odobreno 59 milijonov evrov, ki so že v koriščenju. Lahko smo prepričani, da nobena gorenjska občina ne bi hotela dati dela odobrenega denarja novi občini v regiji - razen, če bi na državni ravni odobrili dodaten denar za (novo) dodatno občino, torej za občino Medvode. Medvodam ostaja do leta 2013 le eno - boj za svoj delež v Osrednjeslovenski regiji. Po letu 2013, ko bo nastala nova finančna perspektiva EU, bi lahko razmišljali tudi o omenjenih variantah in špekulacijah. Ali pa morda že prej, če bomo v Sloveniji le uzakonili pokrajine." Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič 8 - SOTOČJE Občina I Preveč razviti za evropski denar? "Smo trideseta najbolj razvita občina v Sloveniji in naše možnosti za uspešno kandidaturo za denar iz drugih virov so zato toliko manjše," pravi Katja Podgoršek, vodja oddelka za investicije na Občini Medvode. Medvode - Svetniki na sejah občinskega sveta sprašujejo, zakaj Občina Medvode ne dobi več denarja iz razpisov za evropski in državni denar. Odgovor smo poiskali pri Katji Podgoršek, ki na občini Medvode vodi oddelek za investicije in pripravlja projekte za razpise. Evropski denar bo za vodovod in kanalizacijo "Na razpise se javljamo, kolikor se lahko. Potrebno je vedeti, da Medvode spadajo v Osred-njeslovensko statistično regijo, ki je najbolj razvita v Sloveniji in ima glede na indeks razvojne ogroženosti za obdobje od leta 2007 do 2013 zagotovljenih 15,7 milijona evrov evropskega denarja oziroma 31,4 evra na prebivalca. Če Osrednjeslovensko statistično regijo primerjamo z Gorenjsko regijo, ima Gorenjska na voljo 59 milijonov evrov oziroma 298,5 evra na prebivalca," pojasnjuje Katja Podgoršek. Podgorškova pravi, da ima občina denar iz strukturnih skladov odobren za obnovo vodovoda Zbilje-Smlednik za leto 2009 v višini 190 tisoč evrov in za kanalizacijo Smlednik v letu 2010 v višini 240 tisoč evrov. Občina Medvode pa v okviru projekta GORKI, gorenjska komunalna infrastruktura, sodeluje še z gorenjskimi občinami pri pridobitvi sredstev iz ev- ropskega Kohezijskega sklada. "Z osrednjeslovensko regijo pa sodelujemo v dveh projektih: strokovne podlage za urejanje javnega prometa v regiji in strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta," je še povedala. In kako je s prijavami na državne razpise? "Za to je potrebno imeti narejene projekte in predvidena sredstva v Načrtu razvojnih programov. Lani smo ga med drugim pripravili za Glasbeno šolo Medvode, se z njim javili na razpis, a nismo uspeli. Vlada je določila stopnjo razvitosti občin. Mi smo na 30. mestu. V razpisih je eden izmed kriterijev tudi stopnja razvitosti občine. Manj razviti so s projekti avtomatično pred nami, v točkovanju jih ne moremo dohiteti. Težko, da bomo ob takšnih pogojih za projekte še kdaj dobili državni denar," je za konec povedala Podgorškova. Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič Popust za starše ostaja Medvode - V februarski številki Sotočja smo pisali o novih, višjih cenah programov v Vrtcu Medvode, ki jih je občinski svet sprejel na seji 16. decembra. Svetniki so takrat na predlog Odbora za družbene dejavnosti sprejeli dve različni ceni, višjo za občino in državo in nižjo za starše. Nove cene so začele veljati s 1. januarjem. 6. januarja pa je na občino prišel dopis Ministrstva za šolstvo in šport, v katerem je bilo zapisano, da je s tem, ko je OS sprejel dve različni ceni, sprejel nezakonit sklep. Občinski svet so pozvali, da to nezakonitost čimprej odpravi. Točka o cenah programov vrtca je bila na seji OS znova na dnevnem redu 3. marca. S strani župana so bile predlagane enotne cene za vse (polna cena za prvo starostno obdobje 500,59 evra, za drugo 329,94 evra, za kombinirani oddelek 383,61 evra). Odbor za družbene dejavnosti pa je znova predlagal popust za starše, tokrat v odstotkih. "Predlagamo, da se člen sklepa dopolni tako, da se staršem, ki imajo otroke v Vrtcu Medvode, za katere je občina dolžna sofinancirati ceno programa vrtca, cena programa zniža tako, da se plačilo za 1. starostno obdobje zniža za 8 odstotkov določene cene programa vrtca, za 2. starostno obdobje za 6 odstotkov in za kombinirani oddelek za 7 od- stotkov. Nižja cena velja samo v primeru, če je v vrtec vključen en otrok, če sta dva, pa velja le za najstarejšega otroka (za ostale po novem vrtec plača država, op. p.). Dopolnjen predlog cen je bil v preverbo poslan na direktorat za osnovno šolo in vrtec in odgovorili so, da nanj z vidika veljavne zakonodaje nimajo pripomb," je pojasnil Ljubo Jamnik (SDS), predsednik Odbora za družbene dejavnosti. Sklep z enotno ceno in predlaganim popustom za starše je bil sprejet. Se bo to poznalo na položnicah? Prve po sprejetem popravku bodo v vrtcu izstavili za april, kot je pojasnila Tatjana Komac, starši ne bodo plačali nič več, kot so za januar ali februar, in bodo za marec (ko so veljale nove cene po sprejetem sklepu decembra, ki je prineslo približno 7-odstotno povišanje za starše) kvečjemu še kakšen evro manj. So pa nekateri svetniki do sprejema cen s popustom imeli tudi pomisleke. Dušan Brekič (SD) je na primer na izračunu pokazal, da dodatni popust za starše v proračunu ni upoštevan, ter dejal, da s predlogom odbora povišujemo odhodek iz pravkar sprejetega proračuna za plačilo programov vrtca ter da bo zato podprl le županov predlog. Maja Bertoncelj V Sotočju je tudi tokrat objavljeno obvestilo o preventivnem ukrepu prekuhavanja pitne vode v nekaterih vaških vodovodih. Občanko zanima, kaj to pomeni, konkretno za območje Sore. Iz občine Medvode smo prejeli naslednji odgovor: "Glede kvalitete pitne vode v Sori je treba povedati, da sta tam delujoča dva ločena vodovodna sistema. V Sori, kot tudi še v nekaterih drugih naseljih v občini, imamo tako javni vodovodni sistem kot vaški vodovodni sistem (VVS). Glede kvalitete vode in morebitnih potrebnih ukrepov za uporabo vode iz javnega vodovodnega sistema občane po potrebi obvešča podjetje Komunala Kranj, d. o. o., kot pooblaščeni upravljavec javnih vodovodnih sistemov v Občini Medvode. Obvestilo pa se nanaša le na navedene vaške vodovodne sisteme." M. B. Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o preizkusu vode vam sporočamo, s da zaradi varnosti zdravja uporabnikov ostane v veljavi stalen s preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode v prehrambne namene * pri uporabi vode iz naslednjih vaških vodovodnih sistemov: VVS Belo-Ojstrica VVS Steška planina VVS Drnovec VVS Vaše VVS Golo Brdo-Polana VVS Žlebe-Jetrbenk VVS Mamovec-Tehovec VVS Žlebe-Seničica VVS Sora VVS Žlebe-Studenčice J Poročila so dostopna na spletni strani Občine Medvode. CQ O SOTOČJE - 9 Občina Prvič občinska športna priznanja Po novem pravilniku se bodo športna priznanja podeljevala izključno za rezultate preteklega leta in ne več na podlagi kategorizacij. Podelitev priznanj naj bi bila aprila. Medvode - Občina Medvode ima občinski pravilnik o priznanjih športnikom, športnim delavcem in športnim društvom v občini. Sprejel ga je občinski svet, razprava predvsem pri obravnavi osnutka pa je bila pestra. Največ kritik je bilo slišati od svetnice Darinke Verovšek (LAM), sicer dolgoletne športne delavke, ki jo je zmotilo predvsem to, da pri pripravi pravilnika ni sodelovala Športna zveza Medvode, ki je priznanja športnikom podeljevala doslej. Pravilnik je v sodelovanju z občinsko upravo pripravil Zavod za šport in prireditve. Za dosežene športne rezultate, uspehe, jubileje in delo na področju športa se bodo odslej podeljevala nasledanja priznanja: Mala športna plaketa občine Medvode, Velika športna plaketa Občine Medvode (samo za dosežke na mednarodnih tekmovanjih v kategoriji članov ali mladincev), naziv Športnica in Športnik leta Občine Medvode (kot edina bosta prejela tudi denarni nagradi) in Športno priznanje Občine Medvode (namenjeno športnim delavcem, trenerjem in športnim društvom). "Z novim pravilnikom se bodo športna priznanja podeljevala izključno za rezultate preteklega koledarskega leta in ne več na podlagi podeljenih kategorizacij s strani Olimpijskega komiteja, ki za svetovni in mednarodni razred veljajo tri leta. To je pomenilo, da so priznanja doslej dobivali tudi športniki, ki niso bili več aktivni. Izpostavim lahko kar moj primer. Leta 2005 sem dobila kategorizacijo, bila istega leta zadnjič na startu in na podlagi te kategorizacije na podelitvi priznanj v naši občini še Največ kritik na pravilnik je imela Darinka Verovšek. tri leta vodena kot ena glavnih nagrajenk. Tega sedaj ne bo več in to je bistvena razlika v primerjavi s podelitvami v preteklih letih. Druga večja sprememba pa je, da smo uvedli naziv športnika in športnice leta," je povedala Ines Hižar, strokovna sodelavka na Zavodu za šport in prireditve Medvode, ter dodala: "Pravilnik je vsebinsko ustrezen. Je usklajen z Zakonom o športu, Nacionalnim programom športa, Olimpijskim komitejem, Fakulteto za šport, soglasje k pravilniku je po usklajeval-nem sestanku dala tudi Športna zveza Medvode. V fazi postopka smo preučili podane predloge in se do njih opredelili. Tako smo ravnali tudi do predlogov s strani Športne zveze. Skupaj je bilo podanih sedem predlogov, sprejeli smo jih pet. Je pa res, da Športna zveza pri sami pripravi pravilnika ni sodelovala, saj gre za občinski pravilnik, za pripravo katerega je bila zadolžena strokovna služba." In zakaj je bilo potrebno pripraviti občinski pravilnik, če pa je priznanja vsako leto na Večeru športa že Največ za šport otrok in mladine Medvode - Občinski svet Občine Medvode je sprejel letni program športa v občini za leto 2009, ki določa cilje in naloge na področju športa, izvajanje nacionalnega in občinskega programa športa na ravni občine, upravljanje z javno infrastrukturo, način zagotavljanja in razdelitev denarja za sofinanciranje programov športnih društev in drugih izvajalcev, izvajanje investicij in investicijsko vzdrževanje športnih objektov in višino denarja, namenjenega športu. V letu 2009 bo občina Medvode za šport skupaj namenila 599 tisoč evrov, od tega slabih 183 tisoč evrov za programe športa (30 tisoč evrov za izvajanje nacionalnega programa športa otrok in mladine), 210 tisoč evrov za športno infrastrukturo, tretja največja postavka pa je v višini 140 tisoč evrov za Zavod za šport in prireditve. Prek javnega razpisa za izvajalce športnih programov v občini Medvode bodo letos razdelili 152.700 evrov. "To je slabih sedem tisoč več kot lani. Največji porabnik je seveda Partizan Medvode, ker ima tudi največ sekcij," je povedal Sašo Bratuš, direktor Zavoda za šport in prireditve. V skladu s pravilnikom in merili je v letnem programu določena višina deleža za posamezno skupino športnega programa. "Na razpolago bo torej 152.700 evrov. Dobrih 96 tisoč evrov tega denarja, kar predstavlja 63 odstotkov, bo šlo za programe športne vzgoje otrok in mladine, dobrih 24 tisoč evrov (16 odstotkov) za kakovostni šport, 12.674 evrov (8,4 odstotka) za športno rekreativno dejavnost odraslih v športnih objektih po razpredu, 12.216 evrov (8 odstotkov) pa za razvojne in strokovne naloge v športu," pojasnjuje Bratuš. Največ denarja bo torej šlo za športno vzgojo otrok in mladine in za šport otrok, usmerjenih v kakovostni šport. Maja Bertoncelj podeljevala Športna zveza Medvode? "Zakon o športu veleva, da vsaka občina mora imeti svoj pravilnik. Mi ga nismo imeli. Športna zveza je imela svoj interni pravilnik. Ob tem pa je treba vedeti, da je Športna zveza pravno formalno po svoji funkciji enaka vsem ostalim športnim društvom v Medvodah. Torej bi lahko vsako društvo sprejelo svoj pravilnik in podeljevalo priznanja. Sprejem občinskega pravilnika je bil nujen," je pojasnila Hižarjeva. Pravilnik je bil na občinskem svetu tudi sprejet. Proti ni glasoval nihče, edina, ki se je pri glasovanju vzdržala, pa je bila Darinka Verovšek, ki je svojo odločitev pojasnila: "Ne bom glasovala, ker se ne strinjam, da je bila zajeta vsa športna javnost. Ta pravilnik je ignoriral vse predstavnike v društvih, ki so na področju športa v zadnjih letih kaj narediti. Ne zdi se mi prav, da teh ljudi niso vsaj povabili, da bi povedali svoje mnenje. Vzdržala sem se, ne kot predstavnica Športne zveze, temveč kot občinska svetnica, ki nekaj vem o športu in vem tudi, da bi lahko naredili boljši pravilnik." Verovškova je dodala še, da je bila bistvena pripomba že od vsega začetka ta, da se v pravilnik vključi, da Zavod za šport in prireditve v sodelovanju s Športno zvezo pripravi Večer športa, tako kot to funkcionira v številnih drugih občinah. "Druga stvar pa je, da se komisija, ki odloča o prejemnikih, določi tako, da so v njej predstavniki Športne zveze, Zavoda, novinarjev in nekdanjih vrhunskih športnikov," meni Verovškova, nekdanja predsednica Športne zveze Medvode, sedaj pa članica IO zveze. Postopek izvrševanja tega pravilnika je v prostojnosti strokovnega sveta Zavoda za šport in prireditve Medvode, razširjen z dvema aktivnima ali nekdanjima predstavnikoma vrhunskega športa iz občine Medvode. Športna priznanja se bodo po novem pravilniku prvič podeljevala predvidoma v začetku prihodnjega meseca, za prireditev pa je v proračunu namenjenih 5 tisoč evrov. Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl Zahvala Zahvaljujem se g. Petru Košniku in vsem policistom PP Medvode, ki so sodelovali v mojem iskanju in reševanju. J. Romšak iz Preske KOLOVOZ, d. o. o., Zbilje 95, 1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 10 - SOTOČJE Občina I Največ denarja za Bonovec da država Občinski svetniki so od občinske uprave že večkrat zahtevali poročilo o vložku občine v Športno rekreacijski center Preska, a ga še niso dobili. Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska Medvode, pravi: "Večino denarja smo dobili prek državnih razpisov. Vložek občine bi moral biti večji." Medvode - V predlogu proračuna Občine Medvode za leto 2009 je bilo za projekt Poligon Bonovec, gre za Športno-rekreacijski center Preska, predvidenih 100 tisoč evrov, v proračunu za leto 2010 pa 30 tisoč evrov. A svetniki so s sprejetjem dveh amandmajev nekaj denarja centru odvzeli, za letošnje leto 10 tisoč evrov, za prihodnje pa še dodatnih pet tisoč evrov. Znova so izpostavili, da še vedno od občinske uprave niso prejeli zahtevanega poročila o vložku občine v ta projekt, slišati je bilo tudi dvom o smotrnosti vlaganja denarja v nizko ležeči center za tek na smučeh. Na dogajanje so se z razočaranjem odzvali v ŠD ŠRC Preska - Medvode, v katerem bedijo nad gradnjo centra, čigar uradni investitor je Občina Medvode. "Občina je uradni investitor zato, ker kot društvo ne bi mogli pridobivati državnega denarja. In večino denarja za tekaški center v Bonovcu je prispevala prav država. Mora pa seveda svoj delež dodati tudi občina. In ker so svetniki sprejeli amandma, s katerim so zmanjšali denar za Bonovec, od države sedaj predvidenega denarja ne bo moč dobiti. Za leto 2009 smo za ta projekt načrtovali 120 tisoč evrov, od tega 90 tisoč prek razpisov Ministrstva za šolstvo in šport in Fundacije za šport, 30 tisoč evrov pa iz občinskega proračuna. Na postavki je sedaj le 90 tisoč evrov, kar pomeni, da bomo od države lahko dobili le 60 tisoč evrov. Prav smešno se mi zdi, da se svetniki odrečejo denarju države, ob tem pa govorijo, da Občina Medvode premalo denarja dobi iz drugih virov. Kljub temu, da nam svetniki odtegujejo denar, pa bo center potrebno dokončati, da bo čim prej lahko začel delovati," je povedal Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska -Medvode, ki pravi, da je bil vložek občine tudi v preteklih letih manjši, kot bi moral biti. Center gradijo že pet let Prvi denar za ŠRC Preska je bil v proračunu namenjen leta 2004. "V center je bilo vključno z letom 2008 vloženih dobrih štiristo tisoč ev-rov, skoraj ves denar pa je na tekoči račun Občine Medvode prišel iz drugih virov," pojasnjuje Klemen Svoljšak iz ŠD ŠRC Preska. 90 V ŠRC Preska bodo proge v dolžini 2,5 kilometra umetno zasneževali prihodnjo zimo. Proga bo tudi osvetljena, dokončanje centra pa se bo očitno zavleklo še po letu 2010. tisoč evrov, kolikor je za Bonovec namenjeno v letu 2009, bodo, kot pravi Svoljšak, porabili za plačilo električnega priključka, kar še edino manjka, da bodo lahko priklopili dva nova topova in začeli z umetnim zasneževanjem, uredili bodo razsvetljavo na 2,5 kilometra proge ter plačali en del drugega topa. Prvi top so plačali lani, ko so imeli na postavki 122 tisoč evrov, od tega so jih 77 tisoč dobili od države, a kot ugotavlja Svoljšak, je bilo porabljenih le slabih 82 tisoč evrov, druga plačila pa so bila prenesena v letošnje leto. "Poleg nakupa topa je bilo s tega denarja opremljeno še črpališče, narejenih je bilo nekaj zemeljskih del, morala bi biti plačana tudi elektrika, kar pa se je prestavilo na letos," pravi Svoljšak. Glede na to, da je za prihodnje leto trenutno predvidenih le 25 tisoč evrov, se bo dokončanje gradnje centra še dodatno zavleklo. "Treba bo plačati še drugi del topa, podaljšati instalacijo, urediti razširitev osvetlitve. Projekt smo namreč peljali tako, da bi lahko čimpreje začeli z umetnim zasneževanjem zgolj na delu prog ter pokazali, da sistem funkcionira, nato pa ga nadgraditi. Sistem umetnega zasneževanja bomo preizkusili prihodnjo zimo." V letošnji zimi tekaška proga urejena osem dni V letošnji zimi se sneg po nižinah ni dolgo obdržal. V ŠRC Preska je bila tekaška proga urejena osem dni. "Proge smo uredili takoj, ko so bili za to primerni pogoji. Bilo je zelo veliko zanimanja. Prek dneva smo našteli okrog sto tekačev," je z obiskom zadovoljen Svoljšak. In smiselnost, da bi ob takšnih zimah investirali v nizko ležeče tekaške centre? "Primerjava centra s smučišči, kar je bilo slišati tudi na seji Občinskega sveta, je smešna. Za umetno zasneže-vanje prog za tek na smučeh je potrebno narediti precej manj snega kot za smučišče. Desetkrat manj. Mi načrtujemo umetno zasnežiti krog v dolžini 2,5 kilometra. Topovi bi pri temperaturah od 4 do 6 stopinj pod lediščem lahko izdelali od 500 do 700 kubičnih metrov snega na dan. Za pokritje 2,5 km proge bi ob takšnih temperaturah potrebovali pet dni. V lanski zimi je bilo 66 dni, ko so bile temperature pod -3 stopnjami, podobno je bilo tudi v tej zimi. V januarju smo imeli kar 13 dni, ko bi lahko zelo obilno zasneževali (pod -5 stopinj). Pogoji torej so," je zaključil Galof. Maja Bertoncelj Predlagana podražitev pomoči na domu Medvode - Občinski svet je na seji 3. marca sprejel osnutek odloka o organiziranju in izvajanju socialno varstvene storitve "pomoč družini na domu" v občini Medvode, ni pa sprejel predlaganega osnutka sklepa o soglasju k ceni te storitve. Bistvena sprememba v odloku namreč je, da bo po novem soglasje k ceni storitve pomoč na domu dal občinski svet. In kot je predlagano, naj bi bil po novem delež subvencioniranja storitve s strani občine nekoliko manjši. Po podatkih za mesec december 2008 je pomoč na domu v Medvodah uporabljalo 44 uporabnikov, od tega je bilo 32 uporabnikov v celoti oproščenih plačila stroškov storitve, 12 uporabnikov pa delno oproščenih. Najvišji znesek, ki ga je prispeval posamezni uporabnik storitve, pa je znašal 4,37 evra na efektivno uro. Občina Medvode je v decembru za storitev pomoč na domu zagotovila dobrih 18 tisoč evrov, prispevek uporabnikov pa je znašal 502 evra. M. B. BI RADI IZMERILI VASE IMETJE? Uredimo tudi vpis v zemljiško knjigo 01 515 2510 C Geonep d.o.o. e: ¡nfo@geonep.si www.geonep.sl ^ribi^rieti Vse potrebne Informacije o izletih v gore www.hribi.net SOTOČJE - 11 Ljudje in dogodki Porast vlog za socialno pomoč Ljudje, ki se znajdejo v finančni stiski, se po pomoč lahko obrnejo tudi na Center za socialno delo. Pogovarjali smo se s Heleno Govekar, ki na Centru za socialno delo Ljubljana-Šiška, Enota Medvode, dela na področju varstva otrok in družine in denarnih socialnih pomoči. Medvode - V kakšnih primerih ljudje po pomoč lahko pridejo na Center za socialno delo? "Ljudje se na nas obrnejo takrat, ko menijo, da so finančno ogroženi in da ne zmorejo več. Vsak ima pravico stopiti do nas, se pogovoriti, vložiti vlogo. Mi smo pri tem ljudem v pomoč. Razložimo jim, kakšne imajo možnosti glede na zakon, speljemo postopek in izdamo odločbo, za kar imamo javno pooblastilo." V proračunu Občine Medvode za leto 2009 je za Občinske socialne pomoči namenjenih 80.800 evrov. Za katere vrste pomoči lahko zaprosijo? "Zaprosijo lahko za tri vrste denarnih pomoči. Prva je redna denarna socialna pomoč. To pomeni, da tisti, ki vloži vlogo, nima lastnih sredstev za preživljanje. So pa še drugi pogoji po Zakonu o socialnem varstvu, med drugim, da aktivno išče zaposlitev, torej da je vključen v aktivno reševanje svoje problematike. Druga vrsta pomoči so izredne denarne socialne pomoči. Med prosilci je največ takšnih, ki izgubijo službo, ko nimajo denarja, da bi plačali položnice, v primeru, da pride do kakšne naravne nesreče. Večinoma gre za enkratno pomoč, lahko pa zanjo zaprosijo tudi večkrat, vendar ta ne sme presegati zneska, ki je določen po zakonu o socialnem varstvu za družino ali za posameznika. Prejemnik izredne denarne socialne pomoči mora prinesti tudi dokazilo o namenski porabi Helena Govekar iz Centra za socialno delo Ljubljana-Šiška, Enota Medvode denarja. Tretja vrsta pomoči pa so denarne pomoči Občine Medvode. Tudi tukaj se v postopku upošteva Zakon o socialnem varstvu. Gre za enkraten znesek. Če pa ljudje zaidejo v stisko, ki je neizhodna, se lahko dogovorimo tudi, da pomoč dobijo dvakrat." Kdo je upravičen do denarne pomoči Občine Medvode? "Denarne pomoči s strani Občine Medvode prav tako kot druge vrste denarne pomoči ne more dobiti kar vsakdo. Tudi tu ugotavljamo materialno ogroženost vlagatelja in postopek vodimo po Zakonu o socialnem varstvu in po občinskem odloku. Če ugotovimo, da je oseba ali družina resnično v stiski, potem pomoč odobrimo. Znesek enkratne pomoči znaša dvesto evrov in se večinoma izplača v denarju, razen v izrednih okoliščinah. Za pomoč s strani občine lahko občani zaprosijo tudi, če so dobili enkratno denarno socialno pomoč s strani države." Ali občina za tovrstne pomoči nameni dovolj denarja? "Lahko rečem, da dovolj." Se je v zadnjem obdobju povečalo število vlog za denarne socialne pomoči? "Opazimo povečanje, predvsem zaradi odpuščanja delavcev. Menim, da bo vlog vedno več, predvsem pri izrednih denarnih pomočeh, ker gre ob izgubi službe za trenutno stisko. Povedati pa moram, da so cenzusi socialne varnosti po Zakonu o socialnem varstvu izredno nizki. Cenzus za tričlansko družino za en mesec je namreč le 443,40 evra, in to za vse tri člane skupaj. V februarju je bilo vloženih okrog 70 vlog za redne ali izredne socialne pomoči ter okrog 60 za občinsko denarno pomoč." Kdo so prosilci? "Različno. Veliko je tudi mladih, ki po končanem šolanju ne dobijo zaposlitve, ali pa šole sploh ne dokončajo." So ljudje, ki potrebujejo socialno pomoč, zelo obupani? "Posamezniki seveda, ker se stvari kopičijo. Ko nimaš denarja, se pojavijo še druge težave v odnosih, v funkcioniranju na nasploh. Ni enostavno. Sem večni optimist in verjamem, da se bo moralo nekaj spremeniti in tudi izboljšati. Rešitve se bodo morale najti." Maja Bertoncelj V občini Medvode štiristo brezposelnih Medvode - V zadnjem obdobju je skorajda dnevno slišati novice o novih odpuščanjih delavcev in posledično o rasti brezposelnosti. Kako je v Medvodah, smo vprašali na Zavod RS za zaposlovanje, na Območno službo Ljubljana, kjer vodijo evidenco tudi za občino Medvode. Kot smo izvedeli, je bilo ob koncu februarja 2009 v občini Medvode registriranih 400 brezposelnih oseb. V prvih dveh mesecih letošnjega leta se je število brezposelnih v Medvodah povečalo za 52 oseb ali za 14,9 odstotka. Kot pojasnjujejo, se je priliv brezposelnosti v občini Medvode začel povečevati v zadnjih mesecih lanskega leta. Decembra se je v evidenco brezposelnih oseb prijavilo 43, januarja 57 in februarja 56 brezposelnih oseb. Glede na podatke, je stopnja registrirane brezposelnosti v občini Medvode na ravni stopnje brezposelnosti v regiji. Zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije o stopnji registrirane brezposelnosti je za december 2008, ko je bila stopnja brezposelnosti v Medvodah 5-odstotna, v Območni službi Ljubljana 5,1-odstotna in v Sloveniji 7-odstotna. In kakšna je izobrazbena in starostna struktura brezposelnih? "Ob koncu februarja 2009 je bila izobrazbena struktura brezposelnih oseb naslednja: 35,3 odstotka je bilo oseb brez izobrazbe, 22,3 odstotka oseb je imelo poklicno izobrazbo, 28,3 odstotka srednjo, 4 odstotka višjo in 10 odstotkov visoko oz. univerzitetno izobrazbo. In še starostna struktura brezposelnih oseb: 10,5 odstotka je bilo starih do 26 let, 33,8 odstotka oseb je bilo starih od 26 do 40 let, 21,5 odstotka od 40 do 50 let in 34,3 odstotka 50 let in več. Dolgotrajno brezposelnih oseb, to je oseb, ki so na Zavodu prijavljene več kot eno leto, je bilo februarja 43,5 odstotka, trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečaja je bilo 28,3 odstotka, invalidnih oseb 14,8 odstotka in delež žensk 45,5 odstotka," so še sporočili iz Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Ljubljana. Maja Bertoncelj Pomoč nudijo tudi pri Karitas Medvode - Da je vedno več ljudi v finančni stiski, potrjuje tudi Ivanka Šušteršič iz Župnijske Karitas Preska: "Vsak teden se oglasi kdo na novo. Kriza se že pozna, bojim pa se, da glavna kriza šele prihaja. Župnijske Karitas smo v Medvodah edina prostovoljna humanitarna organizacija, ki pomoč nudi stalno. Organizirani smo v vseh župnijah v občini, pred kratkim se je ustanovila tudi Župnijska Karitas Smlednik." Kot pravi, pomagajo vsem ljudem, ki se znajdejo v stiski, ne glede na versko pripadnost. "V Preski imamo okrog 40 do 50 rednih uporabnikov, ki so socialno ogroženi. Pomagamo jim na različne načine: s plačilom položnic, s prehrambenimi paketi enkrat na šest tednov, v Škofijski Karitas Ljubljana lahko dobijo tudi obleko, ki je je dovolj," je še povedala Šušteršičeva, ki opozarja, da bi ljudje še posebej v teh težjih časih morali bolj racionalizirati stroške, predvsem tiste, ki niso nujno potrebni. Za primer navaja stroške pogovorov po mobilnem telefonu, ki so pri nekaterih zelo visoki. M. B. 12 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Dolga vrsta za sprejem v dom Center starejših Medvode je polno zaseden. Samo lani so za sprejem dobili okrog sedemsto popolnih vlog. Med stanovalci slabih 40 odstotkov občanov Medvod. Tudi v Centru starejših Medvode je bilo na pustni torek živahno. Vesna Starta, direktorica Centra starejših Medvode, s klovnoma in stanovalci centra. Medvode - V letu 2003 je družba DEOS, d. d., družba za izgradnjo in upravljanje oskrbovanih stanovanj, prevzela dejavnost institucionalnega varstva starejših in dejavnost oskrbovanih stanovanj v Medvodah kot zasebni zavod s koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Stanovalci so v centru nameščeni v dveh oddelkih: negovalnem in stanovanjskem. Poleg tega razpolagajo tudi z oskrbovanimi stanovanji v garsonjerah in stanovanjih ter nudijo storitve v hišah ob Centru. Pogovarjali smo se z Vesno Stariha, ki je četrto leto direktorica Centra starejših Medvode. Je dom dovolj velik? "Dom je, glede na dovoljenjo število prebivalcev, kar pomeni 185 plus petodstotno povečanje, torej 195, dovolj velik. V njem so enoposteljne in dvoposteljne sobe, enoposteljne in dvoposteljne garsonjere in večinoma dvoposteljna stanovanja." Izražene so bile želje po gradnji še enega doma v občini Medvode. Se vam zdi, da so potrebe dovolj velike? "Glede na vloge, ki jih prejemamo, je vedno več tudi domačinov, ki potrebujejo domsko varstvo, tako da potrebe zagotovo so. Največje potrebe pa vidim v dnevnem varstvu za starejše, ki jih sorodniki zaradi različnih obolenj, kot na primer demence, Alzheimerjeve bolezni, ne morejo samih puščati doma." Bi lahko dnevno varstvo uredili v okviru centra? "Same kapacitete doma so jasno opredeljene. Mi smo najemniki vseh prostorov, tako da sprememba namembnosti stanovanj ali garsonjer v drugo dejavnost brez lastnikov ni mogoča." Dom deluje v javni mreži kot nepridobitna dejavnost. Kaj to pomeni? "Smo koncesionarji. To pomeni, da ves denar, ki prispe iz naslova opravljanja dejavnosti, znova vračamo v dejavnost, v posodabljanje inventarja ..." Koliko stane oskrbni dan v medvoškem domu? "Nove cene veljajo od 1. februarja letos. Cena oskrbnega dne je različna, glede na vrsto oskrbe. Najnižje cene so za oskrbo ena, ki pomeni, da je oseba samostojna, da lahko še za vsa življenjska opravila poskrbi sama. Za tovrstno oskrbo je trenutno cena v dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice z balkonom 23,70 evra na dan, medtem ko za enoposteljno sobo z lastno kopalnico in balkonom 27,75 evra. Oskrba vključuje celotno zdravstveno varstvo, prehrano, čiščenje, pranje, tudi družabne dejavnosti. Cene v stanovanjskem delu za enoposteljno stanovenje z lastno kopalnico in balkonom znaša 32,37 evra, za dvoposteljno stanovenje pa 26,59 evra na dan. Najvišje cene so za oskrbo štiri, v katero so uvrščeni stanovalci z obolenji, kot na primer z demenco, Alzheimerjevo bolezenijo. Na tem oddelku imamo samo dvoposteljne sobe s souporabo kopalnice, oskrbni dan pa stane 33,56 evra." Center starejših Medvode je torej med dražjimi? "Glede na to, da smo dokaj nov dom, nam v strukturo cene ministrstvo prizna tudi del sredstev, vloženih ali v obveznice, kredite ali v najemnine. Del teh sredstev je vračunanih tudi v ceno oskrbe. Cene nadzira in potrjuje ministrstvo. Enkrat na leto je vsakoletna uskladitev cen, nato pa še glede na rast življenjskih potrebščin." Koliko je trenutno stanovalcev, koliko zaposlenih? "Skupaj z oskrbovanimi stanovanji je stanovalcev 215, zaposlenih pa 87." Kaj pa povprečna starost? "Najstarejša gospa je dopolnila že 102. leto, naša druga najstarejša stanovalka je v 101. letu. Najmlajši stanovalec je star nekaj čez štirideset let, skupno imamo v domu devet stanovalcev, mlajših od 65 let. Povprečna starost pa je okrog 85 let." Koliko imate prošenj za sprejem v dom? "Lani jih je prispelo več kot tisoč, od tega okrog 700 popolnih, ki so bile uvrščene v čakalno vrsto. Če upoštevamo še vloge od prej, jih je v čakalni vrsti več kot tisoč." Koliko časa je potrebno čakati na sprejem? "Nove stanovalce sprejemamo glede na čakalni vrstni red. Najstarejše vloge, ki so bile oddane kot popolne, so trenutno iz leta 2004, 2005." Torej je potrebno vlogo oddati že kar nekaj let pred načrtovanim odhodom v dom? "Predlagala bi, da tisti, ki nameravajo svojo starost preživeti v domu, vlogo oddajo vsaj leto ali dve vnaprej, tudi zato, če se kaj nepredvidenega zgodi, da bodo prej na vrsti." Kakšni pa so kriteriji za sprejem? "Kriteriji so: zdravstveno stanje, socialne razmere, bližina stalnega prebivališča, bližina svojcev in seveda pripravljenost priti v dom." Koliko je v domu občanov Medvod? "Medvoščanov je 39,04 odstotka, okrog 42,05 odstotka jih je z Mestne občine Ljubljana, iz drugih občin pa 18,1 odstotka." Imate rezervne postelje za nujne sprejeme? "Žal ne. Zapolnjene imamo vse kapacitete. Je pa res, da je pri nas trenutno tudi osem praznih stanovanj, a pri tem smo seveda nemočni. Nekateri so tukaj kupili lastno stanovanje, vendar v njem še ne živijo, niti ga ne želijo oddajati v najem." Odhod v dom je za mnoge zelo stresen, številni si tega niti ne želijo. Kakšne so vaše izkušnje? "Nekateri stanovalci resnično niso pripravljeni na odhod v dom in se zelo težko odločijo za ta korak. S takšnimi stanovalci je na začetku kar težko in potrebujejo precej razumevanja. Težko se prilagodijo novim razmeram in potrebujejo kar nekaj časa, da se navadijo novega ritma, okolja. Vendar pa se da potem tudi z njimi lepo sodelovati. Tisti, ki pa pridejo po svoji želji, se kar hitro privadijo, ker imajo več ali manj v domu že poznane in se radi pridružijo naši veliki družini." Katere aktivnosti so na voljo stanovalcem? "Dnevno potekajo številne aktivnosti. Vsak dan imamo telovadbo in vaje za spomin, druge aktivnosti pa različno po dnevih. V ponedeljek imamo pevski zbor in bralno-pogovorno skupino, v torek branje časopisa, popoldan joga in Naše korenine - naša prihodnost. V sredo je tombola, ki je med stanovalci zelo obiskana družabna igra. V četrtek so gospodinjske dejavnosti, v petek pa kreativne in likovne delavnice." Stanovalci se zelo radi zadržujejo tudi v parku, o katerem smo v Sotočju že pisali? "Naš park je zelo pohvaljen. V njegovo urejanje je bilo vloženega veliko truda in denarja, tudi s strani naših stanovalcev, ki se v parku res zelo radi zadržujejo." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 13 Ljudje in dogodki Vsak se lahko znajde v duševni stiski Društvo Novi Paradoks, ki deluje v javnem interesu na področju duševnega zdravja, ima hišo tudi na Svetju. V njej biva devet oseb. Medvode - Društvo Novi Paradoks je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju duševnega zdravja. Ima šest stanovanjskih skupin, ena izmed njih je tudi na Svetju, in dve samostojni stanovanjski enoti. Pogovarjali smo se z Majo Kerznar, vodjo hiše Novega Paradoksa na Svetju. Od kdaj ste na Svetju? "Na Svetje smo prišli leta 2005. To je bila peta hiša Novega Paradoksa in je namenjena bivanju do devetih oseb s težavami v duševnem zdravju, ki niso sposobne samostojnega življenja. Vodstvo naše organizacije se trudi, da se naši stanovalci s pomočjo naših sodelavcev čim bolj vključijo v lokalno okolje in tudi tu v Medvodah so nas sosedje in okolica zelo lepo sprejeli. Sicer pa so od devetih stanovalcev tri ženske in šest moških, najmlajši je polnoleten, najstarejši bo čez pet let slavil abrahama." Kakšen program izvajate? "Novi Paradoks po mednarodnih vzgledih izvaja dopolnilni program za osebe, ki so odpuščene iz psihiatričnih bolnišnic. V tripartitnih dogovorih z njihovimi domačimi občinami in Centri za socialno delo se k nam preselijo za krajši ali nedoločen čas zato, da v skupnostih lahko z našo pomočjo in podporo zaživijo spet polno življenje. Trudimo se, da z raznimi strokovnjaki pomagamo posamezniku znova zaživeti polno in kakovostno življenje." Koliko časa v povprečju osebe bivajo v hiši? "Vsaka naša oseba naj bi v petih letih dosegla zmožnost samostojnega bivanja. V Sloveniji je okoli 200 tisoč oseb s psihiatrično diagnozo. Novi Paradoks z vsemi programi oskrbuje 800 uporabnikov naših storitev. Na področju duševnega zdravja smo pri stanovanjskih skupinah največja, ne pa tudi edina organizacija v Sloveniji. Skupaj imamo skoraj 30 zaposlenih, 94 stalnih prostovoljcev in 52 pogodbenih sodelavcev. Na Svetju trenutno delamo trije, s podporo Občine Medvode imamo tudi osebe, ki so zaposlene na programu javnih del." Kako poteka "rehabilitacija"? "Poenostavljeno povedano smo kot ena družina, čeprav vemo, da le-te nikdar ne bomo nadomestili. Program obsega ves lok dejavnosti: od praznovanja osebnega rojstnega dneva do obhajanja praznikov v vseh letnih časih. Posebna pozornost gre športu in rekreaciji, teden- sko hodimo na plavanje, dnevno na sprehode in skrbimo za redne obiske pri zdravniku. Naši stanovalci imajo tudi stalno oskrbo psihiatrov. Enkrat na leto pa se vse hiše zberejo na morju. Socialni delavci skrbijo za umetniške delavnice, radi tudi javno predstavljamo naše izdelke, slikarji imajo razstave, glasbeniki tudi javne nastope na koncertih po Sloveniji." Ste pri svojem delu uspešni? "Za nadzor našega delovanja je pristojna Socialna zbornica Slovenije, Ministrstvo za soci-alo in tudi sami naročamo evalvacijske študije, ki jih izvajajo zunanji strokovnjaki. Ponosni smo, da smo lani dosegli poleg že omenjenega posebnega statusa tudi "verifikacijo" naših programov in bili sprejeti v javno mrežo socialno varstvenih storitev za stanovanjske skupine v ljubljanski in gorenjski statistični regiji. Za nas se zanimajo celo strokovnjaki iz Avstralije. Ravno v Medvodah je pred dvema letoma svojo obvezno prakso opravljala profesor Stephanie Kučan, psihologinja z univerze v Sidne-yu. V Novem Paradoksu smo imeli do sedaj na praksi tudi že 54 oseb iz 17 evropskih držav." Psihiatrične ustanove so vse bolj polne, življenje je vse težje. "Polne psihiatrije so cena, ki jo plačujemo za nečloveški tempo in gospodarske krize. Ta bolezen lahko prizadane vsakega izmed nas in tudi za zdravljenje ni enostavnih receptov. Iz naše izkušnje lahko rečemo le, da lahko vsak zabrede v duševno stisko. Kot pravi naš predsednik dr. Borut J. Sommeregger, takrat potrebuješ človeka, ki ti ponudi roko ali samo toplo besedo in ti s tem pomaga znova vstati, da ne klekneš. To je tudi vodilo našega dela." Sodelujete z lokalno skupnostjo? "Občina Medvode nas je podpirala že od vsega začetka. Veseli smo bili obiska župana Stanislava Žagarja v naši hiši. Obiskujejo nas tudi sosedje in direktorji gospodarskih ustanov v Medvodah, med njimi še prav posebej omenjam predsednika Kmetijske zadruge Medvode Janeza Šušteršiča. Želimo si, da bi izdelke naših uporabnikov predstavili tudi na sejmu v Medvodah, tako kot to delamo v Občini Dol pri Ljubljani." Maja Bertoncelj, foto: arhiv Društva Novi Paradoks Vodja hiše na Svetju Maja Kerznar (v sredini) s sodelavkami predstavlja umetniške izdelke stanovalcev. PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV Buderus Ileršič Marjan s.p., zg. Pirniče 91/i Tel./fax: 01/362-31-78, GSM: 041/630 294 e-pošta: ilersic-sp@siol.net Pooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnike Buderus. OKVIRJANJE IN PRODAJA UMETNIŠKIH SLIK ELVIRA PRAZNIK SEŠKOVA 3, MEDVODE 1 Odprto vsak dan od 9. do 13. ter od 15. do 18. ure. V soboto od 9. do 12. ure 14 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Zabe v Hrašah imajo pomoč Žverce v Hrašah že ves teden čez cesto prenašajo žabe in jim s tem varno pomagajo nadaljevati selitveno pot. Hkrati opozarjajo, da bi bilo na tem dva kilometra dolgem odseku potrebno poskrbeti za postavitev zaščitnih ograd in podhodov za dvoživke. Hraše - Žverca, Društvo za pomoč živalim Škofja Loka-Kranj, drugo leto organizira akcijo z naslovom "Pomagajmo žabicam v Hrašah". Kot pravijo, vsako leto tri do pet tisoč žab in krastač prečka to vedno bolj prometno cesto, ki je del njihove naravne selitvene poti. "Do mrestišč, kjer poteka njihovo razmnoževanje, se ponavadi odpravijo v prvi polovici marca, ko so večeri in noči zanje dovolj tople in zračna vlaga relativno visoka. Kljub temu da vsako leto navedeni dvokilometrski odsek ceste med njimi terja tako visok davek, pa zaenkrat lokalne oblasti še niso poskrbele za postavitev zaščitnih ograd in podhodov za dvoživke. Cesta skozi Hraše je namreč ena najbolj črnih tovrstnih točk, saj vsako leto pomladne Žabicam v Hrašah prostovoljci pomagajo na drugo stran ceste. selitve do mrestišč ne preživi več kot tisoč dvoživk," je pojasnila Lea Jarc, članica Žverc. S prenašnjem žabic čez cesto so Žverce začele pretekli konec tedna. "Lani smo prostovoljke v šestih dneh pred avtomobilskimi kolesi re- šile okoli tri tisoč žab in krastač. Letos upamo, da bo ta številka še večje. Dvoživke damo v vedro in jih varno nesemo čez cesto," je pred dnevi povedala Jarčeva. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina V Medvodah tudi Društvo seniorjev Poleg društva upokojencev v Medvodah deluje še eno društvo, katerih člani so večinoma upokojenci. To je Društvo seniork in seniorjev Medvode. Medvode - V Medvodah je od junija lani registrirano tudi Društvo seniork in seniorjev Medvode, ki deluje v okviru Društva seniorjev Slovenije. "Gre za prostovoljno, nepridobitno, samostojno, stanovsko-interesno, humanitarno in dobrodelno društvo upokojenk in upokojencev in drugih državljanov in državljank, starejših od 55 let," je povedala Breda Kokalj, predsednica Društva seniork in seniorjev Medvode, ki ima 29 članov. "Da so morda že člani Društva upokojencev, ne predstavlja ovire, da ne bi postali tudi naši člani. Z namenom ustanovitve DSS Medvode je upokojencem dana možnost izbire med dvema društvoma, kar do sedaj v našem kraju ni bilo. Društvo ima namen delovati na pomoči ljudem v občini, saj statut temelji na teh dejavnostih. Kot primer naj navedem izpeljavo decembrskega bazarja, na katerem smo zbrali 308 evrov in jih izročili Skupnosti Barka v Zbiljah. Bazar naj bi postal tradicionalen. Člani društva smo upokojenci, zato si bomo zastavili take naloge, ki jih bomo lahko izpeljali," pojasnjuje Kokaljeva. Kokaljeva pravi, da je njihov namen seveda tudi pomoč upokojencem. "Trudili se bomo, da bi Zakon o dolgotrajni oskrbi na domu, ki je že napisan, prišel čim prej v obravnavo v DZ. Namreč, roko na srce, veliko je ljudi, ki bi svojo starost raje preživeli v domačem okolju kot pa v domovih za starejše, a to ni mogoče. Gre za nov zakon, ki bo to urejal. V Nemčiji tako obliko dolgotrajne oskrbe na domu že uporabljajo. Upokojence tudi skrbi, da bodo ostali brez pokojnin. Morda je strah upravičen, ker se ga vsake toliko časa spusti iz steklenice. Vlaganje dela zaslužka posameznika v času delovne dobe, ki traja 30, 40 let, morda manj, je vlaganje lastnih sredstev za čas, ko bo upokojeni ta vložena sredstva koristil kot pokojnino, ko ne bo več aktiven. To ni nobena miloščina države. Ker pa se kot družba staramo, tudi celotna Evropa, število upokojencev narašča. Zato bi bilo morda za nas smiselno izvedeti, kaj vse je Pokojninski zavod, to je upokojenci, posedoval. V letih po 2. vojni bilanca ni bila narejena. Omejim naj se samo na nepremičnine Pokojninskega zavoda, ki jih je imel v lasti po vseh večjih mestih Slovenije. Katere nepremičnine, ki so bile v lasti zavoda, se pravi v lasti upokojencev, takratnih, sedanjih in bodočih, so bile prenesene na Stanovanjski sklad? Verjetno obstaja kak seznam. Z nepremičninami je Pokojninski zavod gospodarno upravljal in tako pridno polnil pokojninsko blagajno. Morda obstaja možnost, da se premoženje vsaj delno vrne prvotnemu lastniku, Pokojninskemu zavodu oz. upokojencem. Tako ne bi več trepetali za svoje pokojnine oz. bremenili proračuna. Veliko je tem, ki zanima in zadeva upokojence," pravi Kokaljeva, na vprašanje, kaj je razlika med Društvom seniorjev Slovenije in med Društvom upokojencev Slovenije, pa odgovarja: "Mislim, da je ni oziroma je vsaj ne bi smelo biti. Prav gotovo tudi oni delujejo v dobro upokojencev." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 15 I Reportaža ■ Zbiljski labodi in gobe Tradicionalno dvodnevno pustno rajanje v Medvodah je bilo tudi letos dobro obiskano. Medvode - Pusta hrusta smo dočakali tudi v Medvodah. V športni dvorani je poskrbel za dvodnevno rajanje. Pustne maske so se v soboto zavrtele na glasbo Natalije Verboten in Deja vu banda, Boštjana Konečnika in Lepega Dase. Nedeljsko pustovanje se je začelo z otroško pustno povorko, na čelu katere je bila pustna Godba Medvode, nadaljevalo pa v dvorani z ansamblom Ober's band. Podelili so tudi nagrade najboljšim maskam. V soboto so prvo nagrado dobili zbiljski labodi, v nedeljo pa gobe. Občinsko pustovanje je tokrat prvič potekalo v organizaciji Zavoda za šport in prireditve in v sodelovanju s podjetjem Interplan. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Gobe so komisijo prepričale na pustno nedeljo. Dama in kavalir iz 18. stoletja Pustna harmonika: konkurenca Boštjanu Konečniku Smrkci 16 - SOTOČJE Banani in mala opica Maškare Smledničani letos o predoru Skupina krajanov iz Smlednika je tudi letos sodelovala v pustni po-vorki šestih občin, ki je na pustno soboto (21. februarja) prepotovala občine Kranj, Medvode, Komenda, Vodice, Cerklje in Šenčur. V občini Medvode se je pustni sprevod ustavil v Hrašah in Smledniku, medtem ko se letos za sicer tradicionalen postanek v Zbiljah niso odločili. Pustno povorko sicer pripravljajo Vaški posebneži iz Voklega, tamkajšnja krajevna skupnost in prijatelji iz drugih krajev. Kot običajno so se na povorki na šegav način spomnili zanimivih političnih, gospodarskih in športnih dogodkov v lanskem letu. Letos so tako ob komentarju humorista Kondija Pižorna postavljali džamijo v Ljubljani, polagali plinovod iz Rusije, pokazali so znane osmerčke iz Amerike, pripravili so oddajo Na zdravje po kravje, Smledničani pa so po(s)pravljali omet v šentviškem predoru. "Letošnje teme ni bilo težko izbrati, saj so o zdrahah zaradi šentviškega predora vse leto mediji veselo poročali. Ideja je bila dobra, zato smo jo zlahka izpeljali," je pojasnil Tomaž Kosec idejo smledniškega voza, na katerem vsako leto obdelajo politične teme V preteklosti so se tako norčevali iz zapletov s Patrio, družino Strojan, afere Zbiljski gaj ... S. Š. Na smledniškem vozu so se smejali zapletom s šentviškim predorom. SOTOČJE - 17 Koristen nasvet Varčevanje z energijo, prihranek pri denarju Z energijo varčujemo od ogrevalnega kotla v kleti do solarnega sistema na strehi, od uporabe varčnih sijalk, izklapljanja električnih naprav iz omrežja, do varčne tipke splakovalnika WC školjke. Z omenjenimi načini lahko varčujemo pri energiji, elektriki in vodi na celotni površini hiše. Večje investicije v izboljšanje ogrevalne tehnike ali toplotno izolacijo vaše hiše prinašajo na mesečni ravni majhne prihranke, vendar lahko na letni ravni govorimo o prihranku v tisočih evrih. Ustrezna in kakovostna obnova fasade, zamenjava oken, izolacija strehe in podstrešja, izolacija kleti ter ustrezno prezračevanje so tisti dejavniki, ki v osnovi vplivajo na varčevanje z energijo, oziroma so predpogoj za znižanje mesečnih stroškov za energijo. Kaj lahko postorimo z 1 KWh električne energije: skuhamo kosilo za štiričlansko družino, 40 ur poslušamo CD predvajalnik, 7 ur gledamo televizijo, zlikamo 15 moških srajc, skuhamo 70 skodelic kave, operemo en stroj perila. Ogrevalno obdobje nam povzroča največ skrbi zaradi visokih mesečnih stroškov. Na področju ogrevanja se v zadnjem času pojavlja vse več tehnoloških rešitev, ki se delijo na različne vire in tehnologijo. Za ogrevanje lahko uporabljamo več različnih energentov oziroma načinov ogrevanja: kurilno olje, zemeljski plin, butan-propan, elektriko, drva, pelete, toplotno črpalko in nenazadnje tudi sonce. Vsi našteti energen-ti se v različnih sistemih-situacijah lahko tudi medsebojno povezujejo. Pri novejših, nizko energetskih gradnjah, se ne moremo izogniti tudi sistemu prezračevanja, ki na energetsko učinkovit način v prostorih zagotavlja čist in svež zrak. Umazan zrak, poln prašnih delcev, vlage in neprijetnih vonjav, se iz kopalnic, sanitarij in kuhinje preko toplotnega izmenjevalca odvaja iz bivalnega prostora. V bivalne prostore se preko filtra in energetsko učinkovitega toplotnega izmenjevalca dovaja primeren svež zrak. Odpadni zrak tako odda v energijsko učinkovitem toplotnem izmenjevalcu pretežni del svoje toplote svežemu dovedenemu zraku. Sončna energija predstavlja neusahljiv vir energije, ki ga je potrebno kar najbolj izrabiti. S pomočjo sonca lah- ko proizvajamo toplotno in električno energijo. S pomočjo toplotne energije, ki jo pridobivamo s pomočjo sončnih kolek-torjev, ogrevamo sanitarno in ogrevalno vodo. V prehodnih in poletnih mesecih lahko s pomočjo sončne energije pokrivamo od 80 do 100 odstotkov skupnih toplotnih potreb, medtem ko v zimskih mesecih relativno manj, odvisno od vremenskih razmer. Sončne kolektorje za zbiranje toplotne energije delimo na dve vrsti in sicer na ploščate in vakumske. Če velja, da so ploščati kolektorji cenovno ugodnejši, imajo vakumski kolektorji boljši izkoristek in manj toplotnih izgub. Ena glavnih prednosti vakumskih kolektorjev novejše generacije je enako delovanje v temperaturnem območju nad in pod lediščem, saj za svoje delovanje potrebujejo le svetlobo oziroma IR žarke. Merilo za odločitev pri zamenjavi dotrajanega ogrevalnega sistema ali odločitev za izgradnjo novega ogrevalnega sistema naj bo razlika med vloženo in pridobljeno energijo, cena energentov in seveda izkoristek samega ogrevalnega sistema. ATOPSI d.o.o. Vikrče 11, 1133 Ljubljana Enota Energija : - solarni sistemi - ogrevalni sistemi - obnova kurilnic - toplotne črpalke - vodovodne inštalacije - prezračevanje /ITlvD SI 031 483 000 ^^info@atop.si »j www.atop.si Enota Storitve : - elektroinštalacije - informacijske tehnologije - telekomunikacije - alarmni sistemi - video nadzorni sistemi - inženiring Pri svojem delu uporabljamo materiale najboljših evropskih proizvajalcev : gouon > ar mu. d I 18 - SOTOČJE Na kaj moramo biti pozorni pri sajenju balkonskih rož? Vrt Zgornja vrsta (z leve): grmasta marjeta, bodalica, okrasna kopriva; spodnja vrsta: sladki krompir, milijonski zvončki, surfinija Vsako leto si obljubimo, da naše zasaditve balkonov ne bodo več enake lanskim, da bodo pelargoni-je in surfinije zamenjale kakšne druge rože. Teh odločitev je proti pomladi vedno manj. Na koncu, ko pride praznik sajenja, pa posadimo spet iste rože, saj v obilici rastlin, ki nam jih ponujajo vrtnarji, sploh ne vemo, kaj izbrati. Torej, zakaj ne bi bilo letošnje leto drugačno? Še vedno imamo dovolj časa, da vzamemo v roke list papirja, prelistamo kakšno knjigo in si narišemo novo, drugačno, moderno zasaditev za naš balkon, gredico ali korito. Kmalu se bodo odprla vrata vrtnarij, zato jih obiščimo, čeprav rastlin še ne bomo mogli posaditi in jih postaviti na prosto, zaradi nizkih temperatur. Vrtnarijo obiščimo zato, da si v miru ogledamo rastline, saj je v času sajenja tam vedno veliko ljudi. Vrtnarje povprašamo za nasvet, kakšne rastline bi bile primerne za pogoje, v katerih bodo rasle. Pri izbiri rastlin moramo biti pozorni, saj imajo različne rastline različne zahteve. Pozorni moramo biti na lego balkona, oken. Pomembna je tudi izpostavljenost padavinam ter vrsta korit, v katere bomo sadili rastline. Če bomo uporabili klasična korita, potem moramo izbirati rastline s podobnimi pogoji, medtem ko pri koritih z vodno rezervo to ni potrebno, saj v njih lepo uspevajo rastline z različnimi zahtevami. Slednja korita nam dopuščajo tudi bujnejše zasaditve, saj imajo rastline v njih več prostora. Pri izbiri barve cvetja se lahko odločimo med modernimi zasaditvami, imenovanimi "ton v tonu", pri katerih skupaj sadimo rastline z enakim odtenkom cvetja, ali pa se odločimo za različne, nam ljube barvne kombinacije. Pri izbiri barv pa je pametno upoštevati tudi barvo fasade na hiši, da se ta ujema z zasaditvijo. Če se odločimo za nove rastline, ki jih še ne poznamo, pa je pomembno, da nikoli ne zamenjajmo vseh starih "preverjenih" rastlin, ki so nam lepo uspevale z novimi, nepoznanimi. Z novimi rastlinami zamenjamo največ tretjino starih rastlin. Tako bo naša zasaditev moderna in ne bo nas skrbelo, da bi nas rože razočarale. Rok Kogovšek PRODAJNI PROGRAM • semena vrtnin in poljščin • sadike vrtnin • zemlje in substrati • lončnice, darilni program, aranžiranje • sredstva za varstvo rastlin • poljedelska in specialna gnojila • krmila in krmne komponente za domače živali • orodje, škropilna tehnika • vse za male živali • gospodinjski in industrijski plin AKTUALNA PONUDBA SEMENSKI KROMPIR SEMENA VRTNIN, TRAV IN POLJŠČIN VRTNE SADIKE ZEMLJE, SUBSTRATI IN GNOJILA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN LONČNICE, DARILNI PROGRAM PRODAJALNE MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300 VODICE, Kamniška cesta 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska cesta 67, 1210 Ljubljana-Šentvid, tel.: 01/5124-666 SOTOČJE - 19 Kultura- Dvigalo pri številki petdeset Z novo režijo, tokrat farso Lift, je Peter Militarev obeležil svojih petdeset režiserskih let. Ob režiserskem jubilantu Petru Militarevu odlična igralca iz "Lifta" Niko Kranjc in Branko Pečelin Zadovoljen in hkrati presenečen je bil Peter Militarev na nedavni gledališki premieri na Odru treh herojev, srce in duša pirniškega teatra in "dobra vila" mnogih ljubiteljskih odrov po Gorenjskem, Sloveniji in v zamejstvu, kjer je v petdesetih letih na oder postavil več kot tristo predstav. Zadovoljen ob odlični igri obeh akterjev v predstavi in presenečen nad pozornostjo, ki je je bil deležen ob njenem koncu. Premiera igre Lift, farse, prirejene po motivih dramatika Gerarda Levcoyerja, je tokrat imela dvojni pomen. Poleg krstne uprizoritve tega dela pri nas, je tokrat Peter Militarev praznoval tudi 50 let od svoje prve režije. Leta 1959 so namreč v Šentjakobskem gledališču v njegovi režiji igrali igro Pisana žoga, takrat precej provo-kativno predstavo, ki jo je napisal Igor Torkar. Igra Lift, po Petrovih besedah farsa z absurdno, neizprosno, divjo logiko, ki jo je za pirni-ški oder načrtoval že pred leti, a je čakal na prava igralca, je bila tokrat po njegovem okusu. V polni pirniški dvorani sta navduševala Branko Pečelin v vlogi Pleskarja in Niko Kranjc kot Morel. Tipa, ki ostaneta v dvigalu med četrtim in petim nadstropjem, se kot dva blazneža psujeta in padata v objem, se obdelujeta z besedami kot v deliriju, v trenutku sta hu-morna, spet drugič kot pobesnela kriminalca. Igralca povsem obvladujeta ogromno količino med seboj ne vedno smiselno povezanega besedila, ob tem odlično kontrolirata minimalno sceno, dvigalo namreč, in se sploh odlično po- čutita v svojih vlogah. Glasen aplavz publike na koncu je bil dovolj zgovoren. Po predstavi se je za dolgoletno zvestobo Odru treh herojev Petru Militarevu v zelo čustvenem nagovoru zahvalila in mu podelila društveno priznanje Ostrovrharjevo listino predsednica KUD Pirniče Anica Horvat, v imenu gorenjskih ljubiteljskih odrskih ustvarjalcev pa mu je čestitke in kovček kot malo knjižno polico za bodoče gledališke tekste podarila Alenka Bole Vrabec. Predstavnici likovne sekcije pirniškega društva sta Petru podarili umetniško sliko. Peter je vidno ganjen sprejemal čestitke za dosedanje delo in želje po vedno novih predstavah, med drugim tudi od njegovega učitelja igralca Poldeta Bibiča. Kot če je dejal, da ponavadi velja, če je predstava dobra, da so jo naredili igralci, če je slaba, pa je kriv režiser, bi mu lahko odvrnili, da so bile mnoge predstave boljše prav zato, ker jih je režiral on. Igor Kavčič Po cvet zate v Pirniče Svoje izdelke razstavlja 24 članov likovne sekcije kulturno-umetniškega društva. Pirniče - Likovna sekcija kulturno-umetniškega društva Pirniče je v petek, 6. marca, v avli pirniškega kulturnega doma pripravila razstavo del svojih članov. V dneh pred dnevom žena so jo poimenovali Cvet zate. Na odprtju razstave so mamicam in ženam zapeli prvošolčki pirniške osnovne šole, program pa so z glasbo dopolnili člani lokalne glasbene skupine Strune in pesmi domačinke Vesne Bačnik, ki jih je prebrala predsednica kulturno umetniškega društva Anica Horvat. Na razstavi je 24 razstavljavcev predstavilo svoje slike, rezbarije, čipke, izdelke domače in umetnostne obrti, kolaže in risbe. Večina članov je ustvarjala posebej za to razstavo, nekateri razstavljeni izdelki pa tematsko sodijo vanjo, čeprav so starejšega datuma. Razstavo si lahko ogledate do 15. marca. Pirniška likovna sekcija obstaja že skoraj trideset let, v zadnjih letih pa je dobila nov zagon. Pod vodstvom Romana Verasa, umetnostnega zgodovinarja in predsednika sekcije, so začeli z načrtnim delom in k sodelovanju povabili vse domačine, za katere so vedeli, da se ukvarjajo s tako ali drugačno obliko umetnosti. "Odzvalo se jih je 15. Kar naenkrat, po prvi ali drugi razstavi, se je zanimanje povečalo," se spominja Veras. Danes jih v sekciji deluje 32, štirje tudi iz drugih krajev. Zaradi načrtnega dela se v njihovih delih čuti velik napredek. Lani so sodelovali na likovnih kolonijah in pripravili sedem razstav, od katerih sta bili zadnji, Straža in Beli december, še posebej uspešni in odmevni. Načrti za leto 2009 so že na mizi, saj bodo meseca maja ustvarjali na temo šmarnogorskih legend, svoje izdelke pa nato predstaviti v času okrog občinskega praznika. Peter Košenina 20 - SOTOČJE Težave s slikarjem Igro Slikar na vasi Toneta Partljiča so postavili v smledniško okolje. Mira Krivic, igra jo Mojca Magdalenič, od slikarja Emila želi še kaj več kot le slike ... Smlednik - Dramska skupina kulturno umetniškega društva Smlednik je pretekli konec tedna ljubiteljem komedije pripravila igro Toneta Partljiča Slikar na vasi. Sobotno in nedeljsko predstavo so razprodali tako rekoč v hipu, občinstvo pa je bilo nad njo navdušeno. Dogajanje v dolgočasni vasi, kjer vsi vedo o vsakem vse, se vrti okrog kulturnega društva, pravičnosti in morale ter žganih pijač, razburka pa ga prihod slikarja Emila, ki si je zaželel nekaj podeželskega miru za ustvarjanje. Izkaže se, da ga je v resnici povabila predsednica kulturnega društva Marija Petek, ki si je v dolgočasnem zakonu z mojstrom žganjekuhe Pavletom zaželela avanture. Slikar živi v kulturnem domu, zdi pa se, da tudi vsi drugi, vključno s farovško kuharico in organistom. Prišleka vaščani nenehno motijo in pričakujejo, da jim bo oblikoval nove etikete za žgane pijače, poslikal steno kulturnega doma in narisal freske v novi kapelici. Odnosi med Emilom in vaščani se vse bolj zapletajo, na koncu pa domačini, vsi po vrsti osramočeni, ostanejo praznih rok. "Igra Slikar na vasi je klasična komedija Toneta Partljiča, izbrali pa smo jo zato, ker jo je bilo mogoče prirediti našemu kraju. Nekatere elemente smo črtali in dodali stvari, ki so bile v našem kraju aktualne v zadnjem letu. Nad odzivom publike smo navdušeni tudi mi, saj smo v treh dneh razprodali dve dvorani, polnimo pa že tretjo," je po sobotni premieri dejal režiser predstave Nejc Smole. Slikarja Emila je upodobil Matej Ulčar, blesteli pa so tudi drugi člani mlade igralske skupine, ki sku- paj ustvarja že več kot pet let. Igro Slikar na vasi si v smledniškem kulturnem domu lahko ogledate še v nedeljo, 22. marca. Peter Košenina Gore in spomini ostajajo Medvode - V sredo, 11. marca, so v Knjižnici Medvode odprli razstavo fotografij gorskega sveta Cirila Velkovrha. Razstava, ki poteka v soorganizaciji Knjižnice Medvode in Gorniškega kluba Jakob Aljaž, ima naslov Gore in spomini ostajajo. Na odprtju je v kulturnem programu, ki ga je povezoval Janez Kocjan, o lepotah slovenskega gorskega sveta spregovoril Iztok Pipan, tudi sam navdušen fotograf, zapele so Polon-čice iz KUD Oton Župančič Sora, z vinsko kapljico pa je obiskovalcem postregel Dušan Benčina z Vipavskega. "Na razstavi je okrog dvajset fotografij, ki so nastajale od leta 1994 dalje," je povedal Ciril Velkovrh, doma v Ljubljani, od leta 1951 član PD Ljubljana - Matica, član tudi GK Jakob Aljaž. Razstavo njegovih fotografij si v knjižnici lahko ogledate vse do 3. aprila. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Opravičilo V prejšnji številki Sotočja je zaradi hitrice prišlo do neljube napake. Namesto priimka zborovodkinje Moškega pevskega zbora Izola so ostale tri pikice. Zborovodkinja omenjenega zbora je Mirjana Bonin. Za napako se opravičujemo. M. Ž. Na razstavi je tudi fotografija zavetišča pod Špičkom. SOTOČJE - 21 Mladi- Pirniški učenci v Šentlenartu Učenci OŠ Pirniče so sredi februarja v sklopu Unescovega projekta obiskali dvojezično avstrijsko šolo v Šentlenartu. Pirniče - Pirniška šola že nekaj let sodeluje z Ljudsko šolo iz Šentlenar-ta pri Sedmih studencih. Na pobudo avstrijskega učitelja slovenščine Tima Oliverja Wusterja sta šoli sodelovali v Unescovem projektu Es gibt viele sprachen - mnogo je jezikov, ki je potekal ob lanskem mednarodnem letu jezikov. V sklopu tega je sredi februarja devet učencev in tri učiteljice OŠ Pirniče dva dneva gostovalo na dvojezični avstrijski osnovni šoli Šentlenart. Projekt je na pirniški šoli prevzela učiteljica Janja Ber-gant, poleg nje pa so v Avstrijo odpotovali še učiteljica Karmen Rebolj in ravnateljica Martina Kutnar ter četrtošolci Martin Smrekar, Timotej Rozman, Benjamin Dežman, Nina Merjasec, Matic Jereb, Neja Hladnik, Lea Andrejaš, Špela Trojanšek in šestošolka Eva Bergant. Na pobudo učitelja Wusterja so učenci obeh šol izdelali animirani film o smiselnosti učenja tujih jezikov za izpeljavo skupnih ciljev. "Skupaj so likovno ustvarjali, risali posamezne figure za zgodbice in ozadje za film. Posneli so tudi zvočno ozadje v slovenščini in nemščini ter se zabavali, ko so poskusili govoriti francosko, nemško in kitajsko. Vse skupaj so učenci dokončali drugi dan, ko so s snemalcem Georgom Berger-jem posneli tri slike animiranega filma. Marca ga bomo prikazali v šoli in na spletni strani," pravi ravnateljica Martina Kutnar. V sklopu gostovanja so se učenci obeh šol sprehodili še do bližnjega hribčka, kjer so uživali na snegu, se sankali in kepali. Pirniški šolarji so prenočili pri avstrijskih družinah. "Čeprav nekateri niso razumele slovenskega jezika, so se prav vsi sporazumeli, ponekod so odrasli za lažje sporazumevanje celo uporabljali slovarje. Takoj zjutraj so učenci učiteljem pripovedovali o zanimivih dogodivščinah," se spominja Kutnarjeva. Kot je še dodala, so jih na šoli v Šentlenartu zelo lepo sprejeli, sami pa so jih presenetili s Pirn^ško kuharico in šolskim koledarjem. Podo- Takole so učenci ustvarjali animirani film o smiselnosti učenja tujih jezikov. bnih srečanj in sodelovanj si po besedah Kutnarjeve želijo tudi v prihodnje. Šola, ki leži v prijetni in mirni vasici pod Karavankami, ima sicer 85 učencev, ki so porazdeljeni v sedem oddelkov od 1. do 4. razreda. "Pedagoško delo vodi trinajst učiteljev in ravnateljica Gabriele Raup. Malico si avstrijski učenci prinesejo vsak dan od doma. Le redki ostanejo po pouku v šoli in dobijo kosilo," je še pojasnila Kutnarjeva. Ana Hartman Sto ur astronomije na Bonovcu Bonovec - Ob mednarodnem letu astronomije se bo OŠ Preska vključila v mednarodni projekt 100 ur astronomije, v sklopu katerega bodo od 2. do 5. aprila po številnih državah potekala javna astronomska opazovanja, ki bodo čim več ljudem omogočila pogledati skozi teleskop. OŠ Preska bo javno opazovanje ob pomoči Krajevne skupnosti Preska in Turističnega društva Žlebe priredila na Bonovcu pri Plečnikovi kapelici. "Postavili bomo šolski teleskop, upam pa, da nam bo uspelo nakupiti še nekaj galileoskopov; gre za majhne, doma sestavljene teleskope, podobne tistim, ki jih je uporabljal Galilej. Obiskovalci bodo v petek in soboto (popoldne in zvečer) lahko videli luno, Saturn in nekatera ozvezdja. Upajmo le, da bo vreme lepo," pravi Tatjana Gulič, ki na OŠ Preska med drugim učence poučuje izbirni predmet astronomija. Poleg slednjih bodo na javnem opazovanju sodelovali še učenci nižjih razredov, ki Učenci izbirnega predmeta astronomija na OŠ Preska vabijo na javno astronomsko opazovanje, ki bo od 2. do 5. aprila na Bonovcu. obiskujejo naravoslovni krožek in so iz odpadnega materiala izdelali planet Saturn, iz tulcev za filme pa rakete, v katerih šumeče tablete v vodi povzročijo nastanek ogljikovega dioksida, ta pa 'eksplozijo', ki odnese raketo. Učenci bodo za obiskovalce pekli palačinke. Teden dni pred javnim astronomskim opazovanjem bodo učenci izbirnega predmeta astronomija v trgovskem centru v Medvodah pripravili razstavo na temo astronomije, osončij, raket ... Ob letu astronomije se je OŠ Preska vključila še v dva eTwinning projekta. "En projekt je literarni, saj učenci pišejo domišljijske spise o prihodnosti vesolja, raziskav, ki jih bomo prevedli v angleščino in objavili na spletu. Pri drugem projektu pa bomo na dan po pomladnem enakonočju 21. marca vzpostavili video konferenčno povezavo z različnimi šolami po svetu. Ponovili bomo poskus, s katerim je Eratosten uspel izmeriti polmer Zemlje. Vsi sodelujoči bomo izmerili dolžino sence, ki jo opoldne da v tla zapičena metrska palica, iz skupnih podatkov pa se da oceniti polmer Zemlje," je napovedala Guličeva. Ana Hartman Koščke Evrope sestavljajo v Španiji Preska - V sklopu Comeniusovega projekta Koščki Evrope - popolna slika te dni predstavniki OŠ Preska gostujejo v Španiji. V Valladolid sta učenca Anja Lah iz osmega razreda in Nejc Vilar iz petega razreda z mentorico Tatjano Gulič odpotovala v sredo, domov pa se bodo vrnili v nedeljo. Kot je pojasnila Guličeva, bodo v Španiji predstavili še tretjo plast plakata, na katerem so tlorisom okolic šol in značilnim stavbam nazadnje dodali še ljudi in predstavnike različnih poklicev: "V kulturnem domu v Sori smo posneli narodne noše, predstavili bomo, kako so pri nas oblečene različne generacije ljudi in predstavniki različnih poklicev, kot so policaj, poštar, medicinska sestra, zdravnik, vse skupaj pa bomo nato lahko primerjali z ostalimi državami. Posneli smo še Zdravljico, ki jo je zapel šolski zbor, in nekaj recitacij." Zaključek projekta, v katerem poleg OŠ Preska sodelujejo šole iz Nemčije, Škotske, Španije in Slovaške, bo junija na Škotskem. A. H. 22 - SOTOČJE Razvrščanje odpadkov v vrtcu V vrtcu Medvode smo si letos zastavili cilj pridobivati navado razvrščanja odpadkov. Mladi Zg. Senica - Odpadki nastajajo pri dejavnostih, hranjenju, vsakodnevni rutini ... Tudi v enoti Senica Vrtca Medvode opažamo, da se v vsakodnevnem življenju ustvari veliko odpadkov. Veliko je plastične embalaže, lončkov, ostankov kartona, papirja, organskih odpadkov, ki jih zavržemo v posebno, za to namenjeno posodo v kuhinji. Otroci v naši enoti so stari od enega do dveh let. Starejši že spoznavajo, da je odpadke potrebno nekam pospraviti. Majhni otroci so odprti in sprejemajoči. Veliko stvari, ki jih običajno zavržemo, se otrokom zdi zanimivih in jih raziskujejo, preizkušajo in uporabijo na različne načine. Zato smo se odločili spoznavati pomen in možnosti predelave odpadkov v ustvarjalne igrače in izdelke ali preprosto za igro. Tako smo zbrali odpadke, ki so nastali v nekaj dneh, ter jih uporabili za igro. Otroci so se igrali s tetrapaki, lončki, časopisnim papirjem ... Igrali so se na različne načine. Raziskovali so materiale ter ob tem urili drobno motoriko, preizkušali zvoke, uporabili tetrapake, lončke, embalažo in zanimive papirne izrezke za igro vlog. Igra je zaradi raznolikosti trajala dalj časa kot običajno. Otroci so prehajali iz ene dejavnosti v drugo, nekateri so se povezovali v pare ali trojice ter skupaj nadaljevali z igro ter ob tem razvijali sposobnost za sodelovanje in ustrezne socialne odnose. Igro smo zaključili z razvrščanjem odpadkov v ustrezne koše. Koše smo nazorno označili. Prinesli smo jih v igralnico, z namenom, da igralnico po končani igri pospravimo. Otroci so razvrščali in si ob spodbudi hitro zapomnili, kateri koš je namenjen papirju in papirnati embalaži in kateri plastični embalaži in tetrapakom. Pri tem jim je bila v pomoč barvna in slikovna oznaka na košu. Koše smo nato postavili na hodnik, kjer jih bomo še naprej koristno uporabljali. Ob vrtcu je ekološki otok. Koše praznimo v ustrezne zabojnike na ekološkem otoku. V vrtcu imamo EKO ko- tiček, kjer starši lahko sodelujejo z zbiranjem kartuš, zamaškov, papirja in razne embalaže, ki jo občasno potrebujemo za izdelavo dekoracije, sredstev za igro, itd. Starši se lahko tudi seznanijo z aktualnimi ekološkimi problemi in rešitvami, s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k izboljšanju stanja, z eko dnevi, ob katerih se zavemo pomena naših aktivnosti in sodelujemo s širšo mrežo ekoloških spodbud, z dejavnostmi v vrtcu, ki jih predstavimo v portfoliju in staršem omogočajo ter jih spodbujajo, da sodelujejo pri uresničevanju ciljev. Tako lahko vsi skupaj, otroci, starši in strokovni delavci odgovorno živimo in skrbimo za naš planet. Tanja Kosmač Zalašček, foto: arhiv vrtca ■g ■■■ ■ v ■ v a Želijo si več pogovorov s starši Sredi februarja je na OŠ Medvode potekal otroški parlament za ljubljansko regijo. Medvode - Na regijskem otroškem parlamentu na OŠ Medvode se je sredi februarja zbralo več kot 50 učencev in 17 mentorjev iz 22 šol območij ob Ljubljani. Med mladimi se je vnela živahna razprava o ljubezni in spolnosti. Veliko so imeli povedati o istospolno usmerjenih partnerjih. "Strinjali smo se, da proti njihovim zvezam nimamo nič, ne zdi pa se nam prav, da bi istospolno usmerjeni pari imeli oz. posvojili otroke. Zanje je najbolje, da odraščajo v klasičnih družinah," je prepričana Lucija Fabjančič z OŠ Simona Jenka Smlednik. Pogovarjali so se tudi o spolnem nasilju, še posebej ostro so se opredelili do pedofilije. "Ugotavljali smo, da za dejanja pedofilov ni opravičila, zato bi bila zanje primerna le zelo dolga ali celo dosmrtna kazen v zaporu, kjer bi se morali preživljati z lastnim delom in ne na račun davkoplačevalcev," je povedal Matevž Bitenc, devetošolec z OŠ Pirniče. Opozorili so, da je na internetu spolno življenje ponavadi predstavljeno v slabi luči brez prisotnosti čustev. Pornografske vsebine so označili za neprimerne, po njihovem mnenju bi morali bolj omejiti dostop do njih. Kot je dodala Anja Kos, devetošolka z OŠ Medvode, so se pogovarjali tudi o tem, kje in kako se začne ljubezen, da se prve simpatije pojavijo že v vrtcu, o izkazovanju ljubezni v osnovni šoli, kdaj je primeren čas za prvo spolno izkušnjo: "Razmišljali smo še, s kom se mladi najlažje pogovarjamo o ljubezni in spolnosti ter da se nekateri učitelji raje izognejo tej temi. Prav tako se mnogi mladi o tem težko odkrito pogovarjajo s starši, večina bi si želela več odkritih pogovorov z njimi." Po regijskem otroškem parlamentu je koordinatorica Marjeta Jam-nik z OŠ Medvode ugotavljala, da učenci o ljubezni in spolnosti vedo veliko. "Dve, tri generacije nazaj se je o teh stvareh zelo težko pogovarjalo. Odrasli jim včasih ne prisluhnemo, a o teh temah bi se starši morali pogovarjati z otroki, ker jih bodo na ta način pridobili kot prijatelje," je prepričana Jamnikova. Na regijskem otroškem parlamentu na OŠ Medvode se je zbralo več kot 50 učencev iz 22 šol. Med njimi se je vnela živahna razprava o ljubezni in spolnosti. Na koncu so učenci izbrali teme, ki jih bodo predlagali za prihodnji otroški parlament, in sicer: rasizem in verska nestrpnost, ekologija oz. globalizacija, zdrav način življenja (motnje hranjenja), moja samopodoba in stereotipi. Iz občine Medvode se bosta letošnjega nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo 23. marca v državnem zboru, udeležila že prej omenjena Anja in Matevž. Ana Hartman SOTOČJE - 23 I Ljudje in dogodki ■ Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? V tokratni številki Sotočja vas sprašujemo, čigava domačija je na zgornji fotografiji in od kod je nastal posnetek? Odgovore pošljite do konca marca na naš naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V zadnji številki pa smo vas spraševali, kaj je na spodnji fotografiji in kje sem slikal to idilo. S poti nad kmetijo Omejc (zaselek Trnovec) sem slikal pogled na Grmado. Nagrado prejme Ana - Margareta Peternel iz Vaš. Čestitamo. Avtor uganke je Jože Praprotnik 9$ I H 1 fll 'I A1 <\ H «i Plesalci Društva Barka in plesna miniatura z naslovom V soboto zvečer Plesni mozaik Medvode - V soorganizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljubljana okolica in KUD Medvode je 4. marca v Kulturnem domu v Medvodah potekal Plesni mozaik, območno srečanje plesnih skupin Ljubljana okolica. Na srečanju so lahko nastopile plesne skupine, posamezniki, kulturni zavodi, kulturna društva in šole, ki delujejo na območju občin, ki jih pokriva izpostava Ljubljana okolica, torej tudi iz Medvod. Videli smo dvanajst plesnih miniatur in en avtorski solo. Predstavili so se tudi Medvoščani, in sicer plesalci ŠD Latino, Baletne šole Stevens in Društva Barka. Izmed dvanajstih miniatur so tri medvoška društva plesala v kar osmih (ŠD Latino v petih, Baletna šola Stevens v dveh in Društvo Barka v eni). "Plesni mozaik" ni tekmovanje, ogledala pa si ga je strokovna spremljevalka in se o nastopu pogovorila z mentorji skupin. Strokovna spremljevalka si bo ogledala še osem drugih območnih srečanj v Osred-njeslovenski regiji in nato izbrala skupine, ki se bodo uvrstile na regijsko srečanje. Katere skupine bodo to in ali bo med njimi tudi katera s srečanja v Medvodah, bo znano po 17. aprilu. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina M 4 iA Baletna šola Stevens se je predstavila tudi z Double Chequom. 24 - SOTOČJE Parkirišča so že polna ■ Ljudje in dogodki I 'S toplejšim vremenom obisk v Zbiljah poraste tudi za 80 odstotkov. Potrebovali bi vsaj še dvesto dodatnih parkirnih mest," pravi Uroš Košir, gospodar TD Zbilje. Zbilje - Ob lepem vremenu je ob koncih tednov v Zbiljah težko najti prosto parkirno mesto celo v zimskih mesecih, kaj šele na pragu pomladi, ko ljudje ob lepem vremenu še posebej radi zahajajo v naravo. "S toplejšim vremenom v Zbiljah obisk poraste tudi za 80 odstotkov. Ob koncih tednov so v lepem vremenu polna vsa parkirišča. Problem v tem času je parkirišče na travniku, ki je blatno, posipati pa ga ne smemo zaradi zakonskih obveznosti. Nasploh je ob koncih tednov premalo parkirišč za vse, ki pridejo v Zbilje," pojasnjuje Uroš Košir, gospodar TD Zbilje. Obiskovalcem je trenutno na voljo šeststo parkirnih mest, kot pravi Košir, bi jih potrebovali vsaj še dvesto. Labodi in race so tisto, kar je v Zbilje toliko *4 2^ t- JWi" ft ■rl s Na Zbiljskem jezeru je prezimilo okrog 160 labodov in kar 1200 račk. ALPE ljudi privabilo tudi pozimi. Na jezeru jih je namreč pozimi še več kot poleti. "Na jezeru je okrog 160 labodov in kar okrog 1200 različnih vrst rac, največ raj mlakaric in črnih lisk. Zbiljsko jezero ne zamrzne in vodnega rastlinja je tudi v hladnih mesecih dovolj, poleg tega vodne ptice krmimo še s koruzo. Čez zimo jo v ta namen porabimo okrog ene tone," je pojasnil Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje. Maja Bertoncelj, foto: M. B., Jože Praprotnik KAVARNA 4 MAČKE CENTER MEDVOD, tel.: 01/3617-963 LETNI VRT Z BOGATO PONUDBO SLAŠČIC, NAPITKOV IN PRIJAZNE POSTREŽBE... iky vidijo ptice »ALPE-kot jih vidijo ptice« je mednarodni projekt, s katerim predstavljamo celotno verigo Alp, kot izjemni in enkratni geološki, geografski, biotski, kulturni ter gospodarski prostor. Projekt pokriva celotne Alpe in vključuje drŽave: Monako, Francijo, Italijo, Švico, Liechtenstein, Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. Izjemen, 15 % popust za naročnike Gorenjskega glasa! Redna cena knjige: 49,90 EUR Prednaročniška cena: 44,91 EUR Cena v prednaročilu za naročnike le 42,41 EUR + poštnina à MONOGRAFIJA • Format: 27 x 37 cm • Št. strani: 512 • Matevž Lenarčič je v treh letih posnel 100 000 novih fotografij Alp z zraka • Besedilo so napisali Janez Bizjak in 15 vrhunskih strokovnjakov • Monografija bo izšla aprila 2009 v slovenskem in angleškem jeziku Pokličite: 04/201 42 41 (vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure) Pišite: nar0cnine@g-glas.si ali na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj. SOTOČJE - 25 I Šport in rekreacija "V Smledniku imam svoj mir" Mag. Ivan Simič iz Smlednika je novi predsednik Nogometne zveze Slovenije. Napoveduje kar nekaj sprememb, kot najbolj opazno spremembo barv reprezentančnih dresov. Smlednik - Na Brdu pri Kranju je bila 20. februarja volilna skupščina Nogometne zveze Slovenije, ki je dala tudi novega predsednika. Kandidata za naslednika Rudija Zavrla sta bila dva: Ivan Simič, ki je za to funkcijo kandidiral že pred štirimi leti, in Tugomir Fraj-man. Z rezultatom 23 proti 15 je novi predsednik postal Ivan Simič iz Smlednika, ki je od leta 2004 predsednik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, od leta 2005 član IO NZS, od leta 1995 do leta 2006 pa je bil tudi predsednik NK Jezero Medvode. "Za kandidaturo sem se odločil predvsem zato, ker menim, da lahko v slovenskem nogometu naredimo več, kot smo naredili doslej. Imamo še veliko rezerve, predvsem glede organizacije in ureditve medsebojnih odnosov," je povedal Ivan Simič. Čestitke za izvolitev na funkcijo predsednika Nogometne zveze Slovenije. Ste si zelo želeli tega? "Hvala za čestitke. Šlo je zgolj za zaključek kandidature iz leta 2005." Ste bili presenečeni nad glasovanjem? "Ne. Pričakoval sem takšen izid." Se vaš program, ki ste ga predstavili pred štirimi leti, bistveno razlikuje od sedanjega? "Programa se razlikujeta. Program 2009 je veliko bolj obširen, podroben in konkreten, poleg tega pa sem v nekaterih točkah določil tudi roke izvedbe posameznih točk programa." Kako dolgo je nastajal? "Program, ki sem ga sestavil, je predvsem plod mojega večletnega dela v nogometu in mojih razmišljanj o tem, kaj bi bilo potrebno spremeniti. Osnutki programa 2009 izvirajo iz programa 2005, s tem, da sem ga v dneh pred kandidaturo dopolnil in ga iz 24 strani razširil na 42 strani. Menim, da je dobra podlaga za moje nadaljnje delo na Nogometni zvezi Slovenije. Prav gotovo želim v mojem štiriletnem mandatu uresničiti vse točke programa. Pri nekaterih se bodo lahko pokazale težave, toda vseeno bom počakal na zaključek manda- ta in takrat bomo lahko ugotavljali, česa nisem izvedel." Katere bistvene spremembe se obetajo pod vašim vodstvom? "Teh sprememb bo kar nekaj. Večina od njih ne bo vidna navzven, saj bo šlo za določene organizacijske spremembe. Najbolj vidna sprememba bo prav gotovo sprememba barv reprezentančnih dresov, saj sem po objavi moje ideje o spremembi barv dresov prejel veliko zahtev navijačev in drugih, da se le-te spremenijo. Nekateri so mi že poslali tudi predloge (skice). Menim, da so nacionalne barve edine primerne za barvo dresov nogometnih reprezentanc." Kaj pa morebitne spremembe v reprezentanci? Si na trenerskem stolčku v prihodnje želite koga drugega? "Delo v reprezentanci in njena sestava je v pristojnosti selektorja. V sestavo ekipe se nisem nikoli mešal, niti ko sem bil predsednik v klubu. Slovenska članska reprezentanca ima selektorja, to je Matjaž Kek, in o nikomer drugem ne razmišljam ta trenutek. Matjažu zaupam." Že takoj po izvolitvi ste odšli na nogometno tekmo. Je sedaj nogomet pri vas v prvem planu? "Ja, nogomet je sedaj v prvem planu. Če se lotim neke zadeve, jo želim delati čim bolje." Kaj pa vaše delo v podjetju Simič & partnerji, kjer ste zaposleni? "Še vedno sem zaposlen v podjetju Simič & partnerji, kjer delam malo manj kot prej, toda še zmeraj polni delovni čas." Rudi Zavrl je bil predsednik dvajset let. Si vi želite tako dolgega mandata? "Trenutno razmišljam o štiriletnem mandatu, za katerega so me izvolili." Mesto predsednika NZS je nov izziv. Kakšne izzive še imate v življenju? "Nikoli ne veš, kaj se še lahko zgodi, toda mislim, da je to, poleg poslovnih izzivov, ki jih imam in jih bom imel vedno, eden mojih zadnjih izzivov." Če se dotakneva še medvoškega nogometa. Bili ste predsednik NK Jezero Medvode. Kakšni so spomini na ta leta? "Zelo lepi. Delali smo zagnano, združili nogomet v medvoški občini in sedaj je prišla nova ekipa, ki ima svoje cilje. To je zelo pozitivno in upam, da se jim bo prej ali slej uspelo uvrstiti v 3. SNL. Čestitam jim za vse, kar so dosegli do sedaj." Kakšna je sedaj vaša vloga v klubu? "Nimam nobene funkcije in tudi časa za to nimam." Vaš pogled na medvoški nogomet, ki je bil pred leti na višji ravni? "Tako kot v poslu, so tudi v nogometu vzponi in padci. V nogometu je to še bolj očitno. Srčno upam, da bo ta ekipa ostala še naprej skupaj, ter da bodo slej ali prej napredovali v Ivan Simič je bil dolga leta aktiven tudi v medvoškem nogometu. Sedaj je predsednik Nogometne zveze Slovenije. višji rang tekmovanja. Res pa je, da je vse povezano s financami. Menim, da se v Medvodah nogometu namenja premalo finančnih sredstev." Kdaj ste si zadnjič ogledali tekmo NK Jezero Medvode? "Februarja letos sem si ogledal prvi polčas prijateljske tekme z NK Kamnik v Duplici pri Kamniku." Se tudi sami posvečate rekreaciji? Če se prav spomnim, ste največ tekli. Je še vedno tako? "Trenutno sem rekreacijo malo zanemaril, saj enostavno ni časa. Čez konec tedna še zmeraj grem teč, med tednom pa, če je le mogoče, preživim nekaj časa v fitnesu, čeprav me med tednom zmeraj premaga utrujenost. Veliko pričakujem od novega golfskega igrišča v Smledniku in upam, da bom tam preživel več časa." Z družino živite v Smledniku. Kako dobro poznate kraj, kaj spremljate dogajanje v njem, spremljate občinsko politiko? "V Smledniku živim že 16 let in mi je zelo lepo. Tukaj imam svoj mir. Dogajanj v Smledniku ne spremljam, saj za to enostavno nimam časa. Vse dneve preživim v službi, tako da Smlednik vidim v dnevni svetlobi le ob sobotah in nedeljah. Prav tako ne spremljam občinske politike in tudi ne sej občinskega sveta. Vsem izvoljenim moramo zaupati in jih pustiti, da delajo v miru." Maja Bertoncelj, foto: arhiv GG 26 - SOTOČJE -Šport in rekreacija\ Več kot petsto badmintonistov V Športni dvorani Medvode bo od 7. do 15. novembra letos potekalo prvo evropsko prvenstvo v badmintonu do 17 let. Pričakujejo več kot petsto udeležencev iz štirideset držav. Luka Rebolj, Živa Repše in Kek Jamnik bodo aprila nastopili na evropskem prvenstvu v badmintonu do 19 let. Medvode - Badminton je priljubljena športna panoga tako med mladimi kot tudi med starejšimi. Je olimpijska disciplina, najuspešnejši v tem športu pa so tekmovalci iz Azije. Približati se jim želijo tudi Evropejci in zato so se v Evropski badmintonski zvezi odločili, da za povečanje baze bodočih vrhunskih tekmovalk in tekmovalcev začnejo z organizacijo evropskih prvenstev v badmintonu tudi za starostno skupino do 17 let. Organizacijo prvega prvenstva so zaupali Badminton zvezi Slovenije, konkretno Badminton klubu Medvode. Badminton klub Medvode je bil ustanovljen leta 1998, v njem pa igra 110 otrok in mladine ter nekaj več kot 90 rekreativcev. V sodelovanju s trenerji in badmintonskimi navdušenci so mladi medvoški igralci osvojili že vrsto naslovov državnih prvakov in Slovenijo zastopali na mladinskih in kadetskih evropskih prvenstvih. V letošnji sezoni je glavni trener v klubu postal Denis Peschehonov, eden najpomembnejših ciljev kluba pa je seveda odlična izvedba prvenstva. "Priprave že potekajo. Rezervirali smo namestive, najtežji del, iskanje sponzorjev in donatorjev, pa nas še čaka. Ocena stroškov organizacije prvenstva je okrog 60 tisoč evrov, brez nočitev, katerih strošek nosijo reprezentance same. 2. aprila z ožjim odborom potujemo na evropsko mladinsko prvenstvo do 19 let, ki bo v Milanu. Tam bomo predstavili tudi naš promocijski material, ki ga pripravljamo za prvenstvo," je povedal Matevž Šrekl, med drugim sekretar BZS in predsednik BK Medvode. Dejal je, da imajo možnost za nastop na domačem prvenstvu tudi igralci medvoškega kluba, predvsem Matevž Bitenc, Blaž Kastelec, Anže Omejc, Ana Marija Šetina in Eva Koprivec. Badmintonisti BK Medvode pa bodo nastopili tudi na evropskem prvenstvu do 19 let. V Milanu bodo v začetku aprila za čim višje uvrstitve igrali Kek Jamnik iz Zg. Pirnič, Živa Repše in Luka Rebolj, oba z Verja. Kateri so njihovi doslej največji uspehi in kakšna so pričakovanja za Milano? "Največji uspeh je polfinale na mednarodnem turnirju v Friedrichshaf-nu v Nemčiji. Na evropskem prvenstvu bi v vsaki disciplini rad prišel en krog naprej, potem pa bo, kar bo. Čim dlje," pravi Kek Jamnik. Luka Rebolj je svoj doslej največji uspeh dosegel z uvrstitvijo v polfinale na mednarodnem turnirju v Nemčiji, s Kekom pa sta osvo- jila tudi naslov državnih prvakov v dvojicah. V Milanu pa: "Cilja za evropsko prvenstvo sta po ena zmaga v dvojicah in mešanih dvojicah ter čim boljša igra." Čim boljše igre si želi tudi Živa Repše: "Moja največja uspeha sta dve tretji mesti na mednarodnem turnirju na Češkem in v Sloveniji, tretje mesto v mešanih dvojicah v Poreču, drugo mesto na članskem državnem prvenstvu posamezno in v dvojicah, zmaga na državnem prvenstvu v dvojicah. Cilji na evropskem prvenstvu so čim boljša igra v ekipnem delu, priti v dvojicah in mešanih dvojicah vsaj eno kolo naprej." Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Bloudkova plaketa ji veliko pomeni Kranj - Na Brdu pri Kranju so 11. februarja podelili že 44. Bloudkove nagrade, najvišja državna priznanja na področju športa. Nagrade za leto 2008 so prejeli Primož Kozmus, Jože Okoren, Stane Papež in Adi Vidmajer. Poleg nagrad so podelili tudi deset plaket. Prejela jo je tudi nekdanja atletinja Alenka Bi-kar, in sicer za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji slovenskega športa, predvsem atletike. Bikarjevo je za Bloudkovo plaketo predlagala Akademska Športna zveza Olimpija. V obrazložitvi so zapisali: "Alenka Bikar po športnih dosežkih sodi v sam vrh slovenske atletike. V svoji dvajsetletni karieri je bila članica slovenske in jugoslovanske reprezentance. Dosegla je številne državne rekorde v posameznih disciplinah, še danes pa ima v lasti rekorda Slovenije na 200 in 300 metrov. Sodelovala je na treh olimpijskih igrah, petih svetovnih in šestih evropskih pr- venstvih, dveh sredozemskih igrah in nekaj največjih svetovnih atletskih mitingih. Poleg vodilnega mesta v tekih na kratke proge kot posameznica je uspešno nastopala tudi v šta-fetnih tekih. Leta 2000, 2001 in 2005 je bila izbrana za najboljšo slovensko atletinjo, leta 2001 pa še za najuspešnejšo športnico Slovenije. Njen prispevek k razvoju slovenskega športa, posebaj atletike, je velik. S svojo delavnostjo ter predanostjo športu in spoštovanju tekmic bo po zaključku aktivne tekmovalne poti, za katero se je odločila konec leta 2008, zagotovo vzgled številnim mlajšim generacijam." Plakete se je zelo razveselila. "Nisem pomislila, da bom dobila Bloudkovo plaketo, ki je nagrada za mojo dolgoletno športno pot in mi veliko pomeni. Dala sem jo na vidno mesto v dnevni sobi, poleg vseh ostalih pokalov in kristalnih vaz," je povedala Alenka Bikar, ki ima na športno pot lepe spomine. Alenka Bikar z Miroslavom Cerarjem, predsednikom odbora za podelitev Bloudkovih nagrad in dr. Igorjem Lukšičem, ministrom za šolstvo in šport Po koncu kariere pa si je našla nove izzive in se zaposlila v eni izmed oglaševalskih agencij. Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič SOTOČJE - 27 I Šport in rekreacija V Kranj na bazen Anamari Pavlič in Peter John Stevens, dobitnika največ medalj Medvode nimajo bazena, kar večinoma občutijo mladi, željni plavanja. Plavajo lahko v Kranju, kjer deluje tudi eden bolj priznanih plavalnih klubov - Triglav. Kljub temu da se plavalci petkrat na teden vozijo v Kranj, dosegajo ne le zadovoljive rezultate, temveč kar odlične. Kljub temu da se medvoški otroci na treninge vozijo v kranjski olimpijski bazen, nekateri izmed njih dosegajo zavidljive rezultate. Dva izmed njih sta brez dvoma v prednosti. To sta Peter John Stevens in Anamari Pavlič iz Medvod. Plavanje je eden izmed zvrsti športa, pri kateri so potrebne disciplina, vzdržnost, predvsem pa želja. Ena izmed zaželenih prvin je brez dvoma prisotnost na treningih. Pozna se, če plavalec veliko manjka," je povedal trener Luka Brdajs, ki pri Plavalnem klubu trenira mlajše dečke do 14 let in deklice do 12 let. Plavanje v prvi vrsti zahteva veliko discipline, redni trening pa stvari lahko le izboljša. Treningi so težki V najbolj intenzivnem obdobju, torej štiri mesece pred državnim prvenstvom, imajo otroci vsak dan vodni trening, trikrat na teden tudi suhega, ki vsebuje tudi gimnastične prvine in vaje za splošno gibljivost, trenerji pa otroke privajajo že na jutranji trening, ki se začne pred šolo okoli šeste ure. "Osrednji trening je popoldanski vodni trening, suhi trening vsebuje tudi vaje za motorične sposobnosti, ne zanemarjamo pa tudi moči. Veliko delamo tudi z vzporednimi športi - gimnastika, alpsko smučanje, tek na smučeh, vaje na poligonih," zatrjuje trener Luka. Kljub temu da so treningi zahtevni, se otroci ne pritožujejo. "Meni so treningi super, saj uživam v plavanju. Prav tako je tudi na tekmah," je povedal Peter John Stevens, dobitnik sedmih zlatih medalj na februarskem državnem tekmovanju. Peter John Stevens je s plavanjem začel že pri štirih letih v plavalni šoli, Anamari Pavlič pa, kljub temu da je dve leti mlajša, sodi v isto kategorijo. Oba po rasti izstopata od drugih plavalcev in se lahko pohvalita z velikim številom medalj. Oba si namreč delita strast do plavanja in trenutno razen plavanja ne vidita ničesar drugega v svoji prihodnosti. Starši in trener si od njiju obetajo še velike uspehe. "Mislim, da lahko poleti oba plavata državne rekorde, vsaj enega namreč, imata pa še dovolj rezerve. Veliko je plavalcev, ki so boljši od njiju, zato je vedno dovolj prostora za izboljšave," je prepričan njun trener. Skupno jima je tudi dejstvo, da veliko časa potrebujeta za vožnjo iz Medvod, saj sta oba Medvoščana. Pred državnim prvenstvom počivamo Za mlajše dečke in deklice je državno prvenstvo eno najbolj prestižnih, saj jih tam poleg trenerjev spremljajo tudi domači in prijatelji. Kljub temu da so v času pred državnim prvenstvom treningi najbolj intenzivni, pa je za otroke nekaj še bolj pomembno. "Najbolj pomembno je, da gredo otroci na državno prvenstvo spočiti, kljub temu da so treningi v tistem času najbolj intenzivni. Pred državnim pr- venstvom vključimo v treninge tudi serijo tekem, torej tekmovalno pripravo," opisuje treninge pred tekmovanji trener Brdajs. "Letos smo pred državnim prvenstvom imeli zelo intenzivne treninge, vendar bolj ko se je bližalo prvenstvo, manj so bili treningi naporni, saj je bilo potrebno, da smo bili na državnem spočiti," je še povedal Stevens. Trener ni želel izpostaviti nikogar, vendar medalje govorijo zase. Peter Stevens je bil petkrat državni prvak, enkrat pa je zasedel drugo mesto. Pri deklicah je enako število prvih mest na državnem prvenstvu dosegla Anamari Pavlič, ki ima prav tako eno drugo mesto. "Prvo medaljo sem dobila pri devetih letih, in sicer na državnem prvenstvu v Celju, v kategoriji mlajše deklice," se je pohvalila Anamari. Peter je prvo medaljo prejel 2002 in je bila prav tako, kot Anamarijina bronasta. Plavalna kariera ... Plavanje je po mnenju mnogih težak in naporen šport, predvsem za otroke. "Pri najmlajših plavalcih še nima smisla iz njih gojiti neke zvezde. Njihovo vodilo naj bo, da je ekipa gonilo za vse, saj se velikokrat zgodi, da se plavalec pod pritiskom zlomi in ekipa je tista, ki ga znova postavi na noge," zatrjuje trener Brdajs. Vsaka stvar ima tudi slabe plati in trener Brdajs je prepričan, da sta za otroka medalja in uspeh prej breme kot užitek. "Otrok je le krhka osebnost, in na to je potrebno biti pozoren." Kljub temu da je večina plavalcev na treningih zaradi sebe, so v ospredju tudi želje staršev. Otroci plavalno kariero gledajo skozi svoje oči. "Včasih je težko, saj se na tiste boljše trenerji bolj zanašajo in nam bolj zaupajo. Kar pa pričakujejo starši in trenerji, so realni cilji. Všeč mi je, da sem med boljšimi, saj tako dobim več prijateljev, starši pa so ponosni in veseli," je povedala Anamari. Poleg državnih prvenstev se enkrat ali dvakrat na leto plavalci odpravijo tudi na mednarodne mitinge. "Letos smo bili že na Hrvaškem, obiskali pa bomo tudi Češko in Nemčijo. Raje pa se držimo slovenskih tekmovanj, predvsem zaradi tega, ker so bolj ugodna iz finančnega vidika," zatrjuje Brdajs. Kljub temu pa so plavalci nad tujino bolj navdušeni, saj je tam tekmovanje težje kot v Sloveniji. "Bil sem že v Italiji in na Hrvaškem. V tujini je trema večja, saj je več konkurence," je prepričan Stevens. Kdo še iz Medvod? Poleg njiju iz Medvod prihajajo tudi drugi plavalci, ki trenirajo v drugih skupinah: Rok in Miha Mihovec, Pia in Zala Pavlič, Miha in Zala Mohar Salkič, Rok Jeram, Paskal Šušteršič, Kaja Gros, Gašper Jeram, Rok Kogoj, Maja Žižmond, Maks Lukman in Geja Šušteršič so namreč otroci, ki vsi gojijo strast do istega športa, da pa bi se pri tem uresničevali, se pripeljejo iz Medvod v Kranj. Kristina Dželilovic, foto: Gorazd Kavčič 28 - SOTOČJE Šport in rekreacija\ Tajdin vzornik Roger Federer Teniška igralka Tajda Bestijanič iz Zbilj je postala dvoranska državna podprvakinja med igralkami do 18 let. Uspešne tudi ostale igralke teniške sekcije Partizan Medvode. V sekciji kandidirali za državna sredstva za pokritje športnega igrišča za tenis. Medvode - Mlade igralke teniške sekcije Partizan Medvode so se izkazale v dvoranski sezoni. Najboljši rezultat je dosegla Tajda Bestijanič iz Zbilj, ki je postala državna podprvakinja v kategoriji do 18 let. Sedemnajstletna dijakinja 3. letnika Gimnazije Šiška je tenisačica postala v 2. razredu osnovne šole. "Vse je bilo povsem po naključju. Na morju sem videla, kako so igrali tenis, dobila žogico in se navdušila nad tem športom. Potem sem na oglasni deski v šoli videla obvestilo za trening tenisa in se odločila," je pojasnila Tajda Bestijanič, ki ima na začetke lepe spomine: "Že od samega začetka je moj trener Domen Knez. Spomini so lepi. Bilo je zanimivo. Vse je potekalo bolj preko igre. Potem je bilo pa vedno težje." Treninge ima vsak dan po uro in pol do dve uri, ob sredah je še uro in pol v fitnesu, vaje za moč ob koncu tedna dela tudi doma. Nastopa v kategoriji mladink do 18 let in tudi članic. "Moji največji uspehi so letošnji naslov državne podprvakinje in štiri turnirske zmage. Državni podprvakinji v dvojicah sva postali tudi z Mašo Šmic. Sem druga na lestvici do 18 let, kar mi veliko pomeni. Do boljših rezultatov bom skušala priti tudi na mednarodnih tekmah za mladinke. Naslednji cilj pa je postati državna prvakinja," pravi Tajda, ki je trenutno okrog 1100. na lestvici ITF, cilj je priti med prvih petsto ter dobiti tudi točke WTA. Tajda je med večjimi igralkami, saj v višino meri 176 cm. Njen vzornik je Roger Federer. "Ker zna najbolje odigrati v ključnih trenutkih," pojasni svojo odločitev. In v katerem elementu je dobra ona? "Zelo dobro igram fo-rehend, dobra sem v napadu, največ pa bom morala narediti na "smashu"," pravi športnica, ki se v zimski sezoni dnevno na trening vozi v Kranj in Šenčur, saj v Medvodah pokritega igrišča za tenis ni. Se pa v teniški sekciji zanj prizadevajo. "S projektom pokritje športnega igrišča za tenis (bil naj bi na ploščadi pri Partizanu Medvode) smo kandidirali za državni denar. Ali smo bili uspešni, bo znano v kratkem," je povedal Domen Knez iz teniške sekcije ter dodal še nekaj besed o letošnjih tekmovalnih ciljih: "Članice bodo igrale v prvi ligi. Lani smo bili peti, letos je cilj priti med tri. Pri posameznicah si želimo vsaj enega finala." Maja Bertoncelj Tajda Bestijanič je druga na lestvici med tenisačicami do 18 let. Zgoraj Maša Šmic, trener Domen Knez, Žana Potočnik, spodaj Kaja Podobnik in Tajda Bestijanič SOTOČJE - 29 Zamenjava na vrhu lestvice Slovenski avtomobilski trg po padcu prodaje sledi evropskim, mesto najbolje prodajanega avtomobila je prevzela Kia Cee'd. Kia Cee'd je trenutno največja uspešnica na slovenskem avtomobilskem trgu. Na slovenskem avtomobilskem trgu se uresničujejo napovedi iz konca prejšnjega leta, ko je bilo že bolj ali manj jasno, da se bodo pro- dajne krivulje pri novih avtomobilih občutno znižale. Skupni trg je tako v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim upadel skoraj za četrtino, podobno pa seje nadaljevalo tudi feb-ruaija, ko je bilo prodanih in registriranih 21,8 odstotka manj novih štirikolesnikov. Skoraj vse avtomobilske znamke so imele negativno razliko v primerjavi z lanskim začetnim dvome -sečjem, ko je šlo večini presenetljivo dobro. Kdaj se bodo kupci znova vrnili in se spet bolj pogumno odločali za nove avtomobile, je težko napovedovati, država pa je zaenkrat tudi še gluha za pozive avtomobilskih uvoznikov, naj po vzoru nekaterih drugih evropskih držav subvencionira zamenjavo starih in ekološko oporečnih vozil za nova. Kljub nič kaj optimistični bilanci letošnje prodaje pri vseh znamkah niso pretirano pesimistični, pri nekaterih imajo celo razlog za veselje. Mednje vsekakor sodi Kia, kije imela januarja in februaija krepko višjo prodajo kot v primerljivem lanskem obdobju, največ zaslug za to pa ima model Cee'd. Po podatkih podjetja Jato Dynamics, ki v Sloveniji opravlja statistiko novo registriranih vozil, je v februarju Kia Cee'd postal najbolje prodajani avtomobil in po štirih letih s prestola izrinil Renault Clio, v skupni prodaji pa je prvi v svojem razredu. Dobra prodaja je južnokorejsko avtomobilsko znamko "izstrelila" na skupno peto mesto v prvem dvomesečju. Matjaž Gregorič Barbie je dobila darilo za rojstni dan Najbolj slavna lutka Barbie bo za svoj 50. rojstni dan prejela posebno različico Fiata 500. Posebna različica razstavnega vozila Fiat 500, ki je posvečena slavni lutki, je nastala v sodelovanju Fiatovega Centro Stile in podjetja Mattel. Vozilo Barbie so uradno podelili 9. marca na rojstnodnevni zabavi v Milanu. Gre za avtomobil, ki ustreza modnim trendom, s ščepcem ironije in veliko šarma. Vpadljiva svetleča zunanjost avtomobila je seveda v roza odtenkih, nežnost in mehkobo v notranjosti poudarjajo uporabljene tkanine. Predpražniki so okrašeni z nitkami svile in svetleče viskoze. Ličila so shranjena v predalu v armaturi, ne manjka tudi ogledalo za popoln nanos ličil. To pa še zdaleč ni vse: kristalčki se svetijo v notranjosti vozila, na pokrovih koles, na zunanjih okvirjih oken, anteni ter na stebričku. M. G. ggOvi RTUALNI ČASOPIS AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA f^VTO JAMNf/f d.o.o. ■ Splošni servis vozil ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Servis klimatskih naprav! ■ Bosch servis! Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Sp. Senica 19c, 1215 Medvode e-pošta: avto.iamnik@siol.net R/JFULPA À Ecocontrol AVTO SERVIS Novo! GOODYEAR OptiGrip Tomaž Luštrek, s. p., Ladja 30, Medvode Tel.: 01/36-17-500 30 - SOTOČJE Zamenjava na vrhu lestvice Slovenski avtomobilski trg po padcu prodaje sledi evropskim, mesto najbolje prodajanega avtomobila je prevzela Kia Cee'd. Kia Cee'd je trenutno največja uspešnica na slovenskem avtomobilskem trgu. Na slovenskem avtomobilskem trgu se uresničujejo napovedi iz konca prejšnjega leta, ko je bilo že bolj ali manj jasno, da se bodo pro- dajne krivulje pri novih avtomobilih občutno znižale. Skupni trg je tako v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim upadel skoraj za četrtino, podobno pa seje nadaljevalo tudi feb-ruaija, ko je bilo prodanih in registriranih 21,8 odstotka manj novih štirikolesnikov. Skoraj vse avtomobilske znamke so imele negativno razliko v primerjavi z lanskim začetnim dvome -sečjem, ko je šlo večini presenetljivo dobro. Kdaj se bodo kupci znova vrnili in se spet bolj pogumno odločali za nove avtomobile, je težko napovedovati, država pa je zaenkrat tudi še gluha za pozive avtomobilskih uvoznikov, naj po vzoru nekaterih drugih evropskih držav subvencionira zamenjavo starih in ekološko oporečnih vozil za nova. Kljub nič kaj optimistični bilanci letošnje prodaje pri vseh znamkah niso pretirano pesimistični, pri nekaterih imajo celo razlog za veselje. Mednje vsekakor sodi Kia, kije imela januarja in februaija krepko višjo prodajo kot v primerljivem lanskem obdobju, največ zaslug za to pa ima model Cee'd. Po podatkih podjetja Jato Dynamics, ki v Sloveniji opravlja statistiko novo registriranih vozil, je v februarju Kia Cee'd postal najbolje prodajani avtomobil in po štirih letih s prestola izrinil Renault Clio, v skupni prodaji pa je prvi v svojem razredu. Dobra prodaja je južnokorejsko avtomobilsko znamko "izstrelila" na skupno peto mesto v prvem dvomesečju. Matjaž Gregorič Barbie je dobila darilo za rojstni dan Najbolj slavna lutka Barbie bo za svoj 50. rojstni dan prejela posebno različico Fiata 500. Posebna različica razstavnega vozila Fiat 500, ki je posvečena slavni lutki, je nastala v sodelovanju Fiatovega Centro Stile in podjetja Mattel. Vozilo Barbie so uradno podelili 9. marca na rojstnodnevni zabavi v Milanu. Gre za avtomobil, ki ustreza modnim trendom, s ščepcem ironije in veliko šarma. Vpadljiva svetleča zunanjost avtomobila je seveda v roza odtenkih, nežnost in mehkobo v notranjosti poudarjajo uporabljene tkanine. Predpražniki so okrašeni z nitkami svile in svetleče viskoze. Ličila so shranjena v predalu v armaturi, ne manjka tudi ogledalo za popoln nanos ličil. To pa še zdaleč ni vse: kristalčki se svetijo v notranjosti vozila, na pokrovih koles, na zunanjih okvirjih oken, anteni ter na stebričku. M. G. ggOvi RTUALNI ČASOPIS AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA f^VTO JAMNf/f d.o.o. ■ Splošni servis vozil ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Servis klimatskih naprav! ■ Bosch servis! Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Sp. Senica 19c, 1215 Medvode e-pošta: avto.iamnik@siol.net R/JFULPA À Ecocontrol AVTO SERVIS Novo! GOODYEAR OptiGrip Tomaž Luštrek, s. p., Ladja 30, Medvode Tel.: 01/36-17-500 30 - SOTOČJE Oglasi V€LIČ Nahajamo se ob magistralni cesti Medvode - Ljubljana - AVTO SERVIS - AVTO OPTIKA - AVTO PRALNICA - VULKANIZERSTVO - SHRANJEVANJE GUM - POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV - PRODAJA JEKLENIH IN ALU PLATIŠČ Delovni čas: pon. - petek: 0 sobota: RflggBnm^^M Stanežiče 12, 1000 Ljubljana j telefon: II. mobitel: ! 3 AVTOLICARSTVO LAKTOM d.o.o. OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE Oblak Tomaž Zgornja Senica 47 1215 Medvode Tel.: 05/ 97114 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 avtolicarstvo@evj-kabel.net W GG naročnine 04/20142 41, e-pošta: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si Sotočje tudi na www.gorenjskiglas.si SOTOČJE - 31 . kÏLir»n*-tkdj>ri salon keramike Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 CELOVITE PRENOVE KOPALNIC i NOVE KOLEKCIJE: • kopalniške ploščice priznanih italijanskih in španskih proizvajalcev, • celoten program keramike Gorenje in kopalniškega pohištva Gorenje, • Granitogres ploščice 15 x 30, 30 x 30, 40 x 40, 50 x 50, 60 x 30. • Zastopamo vrhunsko italijansko podjetje FLAVIKER: • armature Hansa in Armal, • celoten program KOLPA-SAN, • sanitarna keramika Dolomite, Hatria, Laufen in Catalano, • lepila, fugirne mase, letve ... ('S/ta^rva S&vca^M Marina Stare s.p. Turkova ul. 21, 1215 Medvode ŠIVANJE ŠIVANJE ŠIVANJE Modno oblikovanje, šivanje po meri (od slavnostnih do vsakdanjih oblačil), šivanje za močnejše postave, drobna popravila (krajšanje, ožanje ...) Informacije po tel.: 040/354 018, MARINA DIZAJN, Marina Stare s.p.,Turkova ulica 21, 1215 Medvode PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE: GARAŽNIH - vhodnih - stranskih - protipožarnih - kletnih vrat POOBLAŠČENI PRODAJALEC IÏF MÏIED A KCIJA GARAŽNA VRATA nadaljinskoupravljanje z montažo in DDV že od 929 EUR dalje Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Z naročnino prihranite io, 20 ali celo 25 odstotkov! Čaka vas tudi darilo in kup drugih ugodnosti. Pridružite se naši veliki družini naročnikov in skupaj bomo potovali, tekli, kolesarili, se udeleževali zanimivih predavanj, kupovali cenejše knjige ... Veseli vas bomo! Pokličite04/201 4241 ali pišite: narocnine@g-glas.si Gorenjski Glas Za vas beležimo čas