156. številka.
Ljubljana, v torek 12. julija 1904
C*. »«J
Izhaja vsak dan zvečer, LsimSi nedeye in praznike, ter velja po poštt prejeman za avatro-ogrslce dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežele toliko več, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, Če te trikrat aH večkrat tiska.  —  Dopisi naj se usvole* frankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.  —   Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon St. 85.
ir
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XV.
Meseca marca 1902 je bil imenovan tržaškim škofom. Nemec dr. Frančišek Nagi, rektor nemške cerkve Air anima v Rimu.
V novega škofa je postavil sedaj dolinski župnik vse svoje nade; na vsak način je hotel izvesti, da ne ostane njegova instalacija le na papirju, ampak da se tudi praktično izvede.
Rekli smo že, da je bil Jožef Zupan inštaliran dolinskim župni« kom o sv. Jurju 1900; vlada mu je ukazala, naj gre o trgatvi istega leta pobirat po vaseh svojo kolekturo v vinu in 7 denarju. Take ukaze je dobival potem vsako leto, a gospod župnik si ni upal iti sam, nego je zahteval od vlade, naj mu da orožniško pomoč, saj }6 na znani komisiji dne 3. maja 1900 izjavil c. kr. okr. glavar g. Schaffehauer, da bo vlada, če treba, eksekutivnim potom tudi z orožniško in vojaško silo izterjala po ka-planijah kolekturo dolinskim duhovnikom.
Toda, c kr. vlada  se je
bala in ni hotela izpolniti vroče željo g. Jožefa Zupana Id da dobita Jožef Zupan in njegov kaplan zakonito kongruo, ni preostalo druzega, nego da jima je vlada to kolekturo po fasij-skih cenah nakazala začasno iz verskega zaklada, to je, dokler ne pride ugoden tre-notek, da bo moči to kolek« turo, če ne izlepa, pa izgrda izterjati.
Ali to je bila mala dopolnitev   plače,   to   ni   bila več
nekdanja plačadolinskihžup-nikov, ki so vsied tega bili mali škofje v škofiji, ki so pomagali večkrat tudi visokim dostojanstvenikom iz financ i-jainih zadreg in bili so za take usluge seveda na drugi način odškodovani.
Zato je Jožef Zupan neprestano mrmral, da ne more živeti; pisaril je na vlado in na škofijski ordinarijat, naj mu vendar pomagata do eplače, do katere ima kakor župnik pravio o, saj so mu to obljubili, preden je za faro prosil. Toda gospodje so ostali gluhi.
Do dandanes ni vlada poskušala izterjati te Kolek-ture, ker gospodje na c. kr. na-mestnietvu v Trstu in na škofijskem ordinarijatu vedo, da so isto kolekturo prebivalci že večkrat omenjenih kapelanij Boljunec, Boršt, Riomanje, Klanjec plač evaii dolinskim duhovnikom po krivici in da vendar le ne morejo iste i z-tirjati nasilnim potom.
Gospod župnik Jožef Zu pan je stavi,l torej končno vse upanje v novega škofa, ki mu bo pomagal priti nakak način do svojih dozdevnih pravic.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Japonci v Kajpingu.
General S&harov poroča uradno o zavzetju Kajpinga takole: Naš od delek je 8. t. m. ostal na postaji Kai-čov (Kajping) in postavil predstraže na desnem obrežju reke Kantakhe. Sovražnik je zasedel vrhove aa levem hr gu in se tamkaj uUboril. Naše baterije na železniškem mostu so jele streljati na sovražne predstraže. ki so se pojavile v dolini reke Ka: takbe. Opoldne se je vnel vroč boj med nekim večiim sovražnim oddel-
kom in eno našo kompanijo, ki jo opazila, da se je sovražnik umikal v zapadni smeri proti železniški progi. Na naši strani je bilo ranjenih šest vojakov, ubit pa ni bil nikdo.
Zvečar 8. t. m. s?ro opazili nasproti Kajpingu ob morski obali do francoske katoliške misijonske postaje pri Janhuankovu sovražno armade, ki je štela najmanj štiri divizije in eno brigado.
Zjutraj 9. t. m. je sovražnik stopil v ofenzivo proti našim zadnjim vojem, ki so se ob 6. uri zjutraj umaknili štiri kilometre severno od Kajčova na prelaz Suanlunza Ob desetih dopoldne so se naši oddelki umaknili v Makuncojco in Jalotnco, 5 kilometrov od Suanlunze; naše zadnje čete so se tukaj držale do dveh popoldne. Na ukaz poveljnikov so se nato umaknile počasi in v popolnem redu v Conoiandianco, dočim so se naše glavne sile koncentrirale v Da-čampovu. Na pozicij« v Makhunc?oco je sovražnik brez prestanka streljal celi dve uri. Navzlic temu pa so se borile naše baterije z velikim uspehom in so se skoro hrsz vsakih izgub umaknile na naše desno krilo. Naša jahajoča baterija je neprestano streljala na sovražno topnico, ki je aiastdla pozicije pri Janhojči v hližini železniške proge. Istočasno je sovražna konjenica jela prodirati cb morski obali proti Inkovu. Naše izgube še niso popolnoma znane, vendar pa po poročilu odd elnega povelj
Tajci proti Siaosiru, toda z neznatnimi močmi, in so 7. t. m. zasedli z dvema kompanijama in enim eska-dronom Ciaušau.
Iz tega poročila je razvidno, da Rusi sploh niso imeli namena, držati Kajping in da so imeli v tem mestu samo neznatne vojne sile. O ljutem in dolgotrajnem boju za Kajčov torej ne more biti govora. Japonci so torej mesto mirno zasedli, ne pa zavzeli, kakor se je sprva poročalo. Po poročilu generala Saharova so Rusi izgubili v celem okoli 150 mož, katera neznatna izguba pač jasno kaže, da se za Kajping ni bila nobena bitka. Iz vsega tega pa se da sklepati, da sploh ni bilo v ruskem vojnem načrtu, da bi se branil Kajping, čim ga Japonci resno napadejo.
Koncentracija Japoncev na jugu.
>B:rževija Vjedomosti« poročajo iz Dačičava, da se Kurokijeva armada po demonstracijah na Dalinskem in Motienskem prelazu koncentruje, kakor vse kaže, v smeri Fengvančeng in Siujan. Večji del armade se nahaja v Siujanu. Armada generala Oka je razpostavljena od morske obali pri Sjunečenu do Siujana, glavna njena sila pa je koncentrirana nasproti Kaj-čovu v gorovju Sungšan. Glavna japonska sila, ki je zavzela pozicije cd morskega obrežja do Siujana, ima namen, se na eni točki koncentrirati in Ruse prisiliti k odločilni bitki. Sju-
nika ne presegajo 150 mrtvih j nečen je za Japonce velike važnosti, in ranjenih.   Ubit je bil stotnik j ker dokler je ta postojanka v njih
generalnega štaba grof Nyrod, ki je zadnji zapustil pozicije in s tem naj-sijajnejše izpolnil svojo dolžnost.
7. julija so naši voji napadli iz zasede polovico sovražnega eskadrona 40 km severno od Suje med Tulinco in Alotunom v dolini reke Sedcik. Japonci so izgubili 1 častnika in 11 dragoncev, enega pa smo ujeli. Japonci so jeli prodirati v dolini reke
rokah, lahko izkrcavajo provijant za svojo armado ne samo v Picevu, marveč tudi v Helenskem zalivu, na Čigar zapadni obali leži Sjunečen. V Helenski zaliv je nedavno dospelo 150 transportnih ladij, ki so imele najbrže na krovu žito za japonsko armado. Japonska armada pri Siujanu in KajČovu šteje, kolikor se da dognati, 80 do 100 bataljonov.
Izpred Port Arturja.
O položaju v Port Arturju dohaja množica vesti. Vse se strinjajo v tem, da se pred Port Arturjem — na morju in na kopnem — vrše neprestani boji.
»Standard« poroča, da je portar-turška posadka 6. t. m. znova zavzela neko pozicijo, ki se nahaja na zapadni strani trdnjave. Japonci so postavili svojo baterijo visoko gori na gori; Rusi so jo obkolili. Istočasno so vdrle iz pristanišča kri-žarka »No vik« in topničarke »Giljak«, »Bobri, »Gremjašči« in »Otvažni« in jele pod zaščito baterij na Zlati goriš vso silo bombardirati japonske pozicije. Japonci so se morali umakniti in Rusi so znova zavzeli baterijo, izgubivši samo 135 mož.
Iz Šangaja se poroča, da je port-arturŠko brodovje vdrlo iz pristanišča in se zapletlo v boj z japonsko eska-dro. Kak je bil izid boja, ni znano, ve se samo, da so se vse ruske ladje popolnoma nepoškodovane, ob 4. uri popoldne umaknile v pristanišče.
»Standardov« poročevalec br*o-javlja, da je Port Artur z živili bogato preskrbljen; živine jevtrdnjaii še dosti, na trgu se dobi še celo zelenjava. Oklopnica »Sebastopol« je popolnoma popravljena, vse druge vojne ladje pa so do cela nepoškodovane. Japonci so v zadnjih Štirih tednih izgubili najmanj 10 torpedovk, katere so večinoma potopile ruske granate iz baterij.
Po poročilih iz Čifua je japonska vzhodna divizija v neprestanem boju, da bi se polastila važnih pozicij v v bližini pristanišča. V tem boju jo podpira japonsko brodovje, ki trdnjavo neprestano bombardira od zgodnjega jutra do poznega večera. Zasebne hiše v Port Arturju so spremenjene v vojaške bolnišnice. Sovražne pred-
LISTEK.
ffiistr Jan Hus.
Išči resnico, poslušaj resnico, uči se resnice, ljubi resnico, govori resnico, drži resnico, brani resnico do smrti.
Jan Hus.
Cehi oslavljajo v teh dneh enega izmed največjih sinov svojega naroda, ki je za resnico zgorel na grmadi, uklonivši glavo le nasilju: velikega mistra Jana Husa. Prokletstvo pada na človeški rod, ki svoje najboljše član*-, svoje učitelje, svoje največje dobrotnike uganablja na grmadah, ki zahteva v imenu onega, ki je izrekel najkrasnejšo misel: ljubite se, z mečem in krvjo, z ognjem, s fizičnim in duševnim nasiljem slepo poslušnost maskirani formi, sužnost telesno in duševno.
Veliki miatr Jan Hus je nastopil svoje učiteljevanje in vzgajanje v fta-lostni dobi splošnega verskega in nravstvenega propada, ko je hiearhija vladala nad svetom, nastopivši v podobi učeče cerkve dedsčino svetovnega rimskega imperija. Možje tedanje dobe nam pričajo o padu onih časov, zgodovina nam kaže duševno
in telesno stanje visokih ljudi, med temi tudi hierarhije. Klasična priča Peter Alij&ški, eden izmed Husovih sodnikov, rimski kardinal, priznava, da »so med vsemi stanovi duhovni najbolj nespodobni stan, da so omadeževani od glave do pet, podlegajoči vsem krhkostim telesa«. In tak stan, kojemu je načeloval papež, ki je bil baje pomorski ropar in ki ni imel obrane proti javni dolŽitvi mnogih hudodelstev, je odločeval o življenju in smrti moža, kojega čisto, neomadeževano življenje so priznavali že tedaj njegovi nasprotniki, kojega cel življenski namen je bil odvrniti ljudi od greha, kakor sam priznava v svoji zadnji obrani pred kostniškim koncilom: »Glavni namen mojega propovedovanja in vaega delovanja je bil, odvrniti ljudi od greha. V resnici evangelija, kojega sem razlagal po svetih učiteljih, rad umrjem« Mistr J n Hus, mož resnične po-božnosti, pravega krščanskega duha, propoveduje praškemu ljudstvu o betlehemski kapelici, se obrača odločno proti skaženosti visokih stanov, vidi v isti glavni vzrok nravstvenega padca, propoveduje in piše proti zlorabam in nenravnostim bvojo dobe, nastopa odločno in brez strahu proti vsaki vraži in lahkovernosti, skrbi
za izboljšanje socialnih razmer, kaže na velike premoženjske razlike, na nerszmerno grmadenje bogastva v rokah duhovništva, poteguje se za praviee češkega naroda na praški visoki šoli, izposluje od Vaclava IV. kutnogoreki dekret, je goret* propo-vednik, svetovalec in branitelj Češkega ljudstva. Husov značaj kaže nam gorečo pobožnost, ki izpolnjuje božjo voljo in ji podreja svoje življenje, je prešinjen od dejanske ljubezni do bližnjega, odpušča lastnim sovražnikom, goji ljubezen do naroda, hoče' češki narod združiti v enoto, dvigniti nravstveno in zato nastopi mučeniško smrt.
Mogočno je navdušenje Huaovo za pravičnost in velika je njegova ljubezen do resnice, o kateri trdno upa, da »zmaga nad vsem in da je močna na veke«, zgledna je njegova skromnost in pokora, neiz merna je njegova potrpežljivost in vdanost v božjo voljo, čist in vznesen je evangeliŠki in apostolski značaj Husov.
Hus nam daje zgled odločnega in neustrašenega upora proti zunanji cerkveni avtoriteti, Hus nas uči s svojim heroičnim mučeništvom za svobodo mišljenja in ve.tfi, Hua nas vzgaja plemenitemu, v resnici krščan-
skemu značaju, Hus nas vzpodbuja nikoli ne ravnati proti svoji vesti in vztrajati   pri   spoznani   resnici do smrti.
Kaj pomenja češki Hus in češka reformacija za češki narod, nam pričajo možje, očetje češkega naroda, PalackJ, Havliček, kaj za človeštvo, učenjaki tujih narodov.
Zakon razvoja in napredka pomaknil je duševnega človeka bližje evojt-mu cilju. »V resnični notranji pobožnosti in nravnosti gleda se nnj-dostojnejša bogoalužba, iz krščanstva v njegovi čisti podobi hoče ljudstvo znova črpati zavest svoje Človeške uostojnosti, plemenita verska toleranca je znak pravega modernega svobodomiselnega človeka«, pravi prof. dr. Drtina. In za to je umiral veliki Hus, ki je živel z nami, ki še živi z nami in nam kaže pot h Kri-stovemu programu, prostemu vsake forme: Božje kraljestvo je v vas. Hus nam kliče: »Bodite predvsem nravni, dobri ljudje, spolnjujte vsi svoje dolžnosti v rodbini, občini, uradu, obrti, poklicu, pomnite, da zamorete le z duhom in moralno silo zmagati. Le tako si zagotovite krasnejšo bodočnost.«
Večni spomin tebi, večni Jan Hus!
š . . . . Ha
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. I.
(Dalje.)
Med vsemi menihi, kar jih je bilo v Bistri, ni kmetsko ljudstvo nobenega tako sovražilo, kakor samostanskega gospodarja patra Celestina. Bil je to ošaben plemenitaš nemške narodnosti, ki je krnto in neizprosno zatiral samostanu podložne kmete, jim nalagal vedno novih bremen in jih za vsako malenkost dal neusmiljeno pretepati.
Cim so se samostanska vrata odprla in je množica zagledala patra celestina, je zagnala tak krik in pritisnila 8 tako silo proti dvorišču, da so stražarji kar odleteli na stran. Vrišč razjarjenega ljudstva je bil strahoten in menihi so se plaho umikali, videvžii vzdignjene pesti, oborožene z različnimi orožji. Že so kmetje dvema stražarjema izvili puške iz rok, druge pa držali tako, da se niso mogli premakniti. Eden sam je mogel dvigniti puško, a predno je ustrelil, ga je zadel po roki tak udarec z bičem, da je puška odletela na tla. Gospa Regina je bila zapazila stra/.arja in ga udarila z bičem ter s tem preprečila večjo nesrečo.
V tem hipu je že zaoril mogočen glas, ki je prevpil celo divje kričanje
straže se že nahajajo t bližini mornarskega tabora. Japonska eskadra je ponoči 2, 3. in 4. t. m. bombardirala Port Artur, ne da bi napravila kake škode. Japonci so v noči med 6. in 7. t. m. zavzeli goro Takošan in tamkaj postavili svoje baterije. Zjutraj 7. t. m. je odplul »No-vika s 4 topničarkami iz pristanišča in jel strahovito streljati najaponsko baterijo, katero je nato ruska pehota obkolila in zavzela. Japonci so pri poskusih, da bi se približali ruskemu brodoTju, izgubili, kakor se zatrjuje, najmanj deset torpedov k.
Podmorski čolni v Vladivo-stoku.
Iz Petrograda se poroča, da je v Viadivostok došlo po železnici pet podmorskih čolnov, katere so pod vodstvom inženirjev že zložili in jih spustili v vodo. Posadka za te čolne, ki mora biti posebno tehnično izvež-bana, je že zdavna preje dospela v Viadivostok. V najkrajšem času bo Japonsko morje pozorišče važnih ruskih vojnih operacij.
Na potu v Viadivostok.
»Echo de Pariš« je dobil iz Petrograda tole poročilo: Štiri na Nemškem kupljene pomožne križarke so 6. t. m. zapustile Kiel in pod poveljstvom kapitana Nolkena odplule proti južni Ameriki, kjer se bodo združile z dvema takisto v Kielu kupljenima vojnima ladjama. Ta eskadra odpluje nato naravnost v Viadivostok-Moštvo za te ladje je že pred tedni odpotovalo. To eskadro spremljajo parniki s premogom, ker se ne bo v nobenem pristanišču ustavila. Dve kri-žarki in dve torpedni uniče-valki od baltiške eskadre so že odplule sredi meseca rožnika na Dal j ni Vzto k indospo istočasno v Viadivostok.
Vsporednica  na   češkem in poljskem učiteljišču.
O pava, 11. julija. Včeraj so imeli Češki in poljski poslanci tukaj sestanek zaradi ustanovitve češke vsporednioe na učiteljišču v Opavi in poljske v Tešinu. Sprejela se je resolucija, v kateri se pravi, da se s to ustanovitvijo izpolni le majhen del slovanskih zahtev glede šolstva v Šleziji. Z vsporednicami pa se za stalno ne zadovolje, temuč Cshi in Poljaki v Sleziji vztrajajo slej kot prej pri zahtevi, da se jim morate ustanoviti samostojni učiteljišči. Resolucija biča nemško protestno akcijo ter protestuje proti temu, da se zadeva vlači, na politično in narodno* egoistično polje.
množice. Prijor Ahacij je bil prijel Najsvetejše, je dvignil visoko v zrak in bližajoč se množici kričal:
— Na kolena — da vas na mestu ne zadene božja kazen!
Ljudstvo je bilo prestrašeno: Instinktivno so se ljudje ustavili. Ženske so prve popadale na kolena, moški so počasi sneli klobuke in četudi nevoljno, pokleknili ali se saj priklonili proti tlom. Vrišč je ponehal. — Najsvetejše je rešilo samostan.
Prijor je videl, da je ravnokar še besno ljudstvo ukrotil, in na njegovo lice je legel izraz triumfa, kakor bi hotel oznanjati: Še je to ljudstvo v naši oblasti in ostane, dokler bo verovalo, da je v monstranci živi Bog.
— Bratje in sestre v Kristusu, je ogovoril prijor klečečo množico. Poslušajte me! Samo nekaj trenotkov me poslušajte. Če je pater Celestin kriv hudodelstev, katerih je obdolžen, jaz Vam ga izročim pri priči in Če ga obesite na samostanska vrata, vam ne bom branil.
Ljudje so dvignili glave in se z začudenjem ozrli ua prijorja. Njegova obljuba je naredila nanje najboljši vtis; da utegne biti ta obljuba zvijačna, na to ni nihče mislil.
— Morda pa pater Celestin ni kriv; morda je kak tolovaj oblekel me-niško haljo, da bi bil pri svojem po-
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 11. julija. Današnja seja je pričala z nekako ob strukcijo. Več govornikov iz opozicije je protestovalo proti predvčerajšnjemu zapisniku, ker zbornica enkrat ni bila sklepčna. Predsednik je ugovarjal, tedaj pa je zahteval poslanec O lav naj se poslanci danes preštejejo, in rea jih ni bilo dovolj za sklepčnost, tako da se je morala seja prekiniti za četrt ura. Po odmoru se je še dvakrat konštatovala sklepčnost, tako da se je seja pričela šele opoldne. Nadaljevala se je debata o povišanju civilne liste.
— Posl. L o vas z y (Szederkenjeva stranka) je izjavil, da je bil narod v svojih upih vedno goljufan. Zato se čudi, da je hotel ministrski predsednik v svojem zadnjem govoru zopet zbuditi take upe, ker vendar ni upanja, da bi se v bodočnosti dosegli boljši uspehi, ako se naši upi niso uresničili pod sedanjim kraljem, ki že tako dolgo vlada ter se kaže narodu tako zelo naklonjenega. Ogrski dvor je le slepilo, in za slepilo Ogrska ne more dovoliti milijonov. Posl. Hock: »Dinastija nam daje le nenarodne vlade!« — Posl. N e % s i: »Nemec je vedno malopridnež!« — Posl. R a t k a y (Košutovec) je vložil protipredlog, s katerim se vlada pozivlje, da s prihodnjim letom predlaga nadrobni izkaz o dvoru, da se bo tudi tu mogla izvajati ustavna kontrola. Razen tega se vladi nakaže, da na dvoru in v kabinetni pisarni vpelje madžarski jezik, madžarski grb in madžarske barve. Od 1. 1867 bledi čimdalje bolj podoba ustavnega kraljestva, in vUda ne stori ničesar, da bi to kraljestvo prišlo do kake veljave. Zaradi tega predlogo odklanja. — Posl. G a b a n y je govoril nato do konca seje, in sicer je govoril tako ostro in brezobzirno o kralju in dinastiji, da ga ga je predsednik neprestano klical k redu ter ga tudi dvakrat ukoril.
— Debata se nadaljuje jutri ter bo najbrže trajala 14 dni.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
Berolin, 11. julija. Podpredsednik državnega zbora, profesor dr. Paasohe, je priobčil članek, v katerem zahteva, naj bi vlada resno mislila na odpoved trgovinske pogodbe Avstro - Ogrski. Med drugim piše: Ako se hoče naši nemški industriji zapreti (?) trg v sosednji deželi, potem res nimamo vzroka, da bi še nadalje odpirali naše meje avstrijski živini, njenemu ovsu, njenim živalskim in rastlinskim živilom. Zaradi tega je že čas, da se z gospodom sosedom spregovori renna beseda ter po ^potrebi odpove obstoječa trgovinska pogodba.
četju varnejši, je nadaljeval prijor. Glavna priča, napadena ciganka, je pobegnila. Zakaj ni prišla pričat? Ali ni mogoče, da ima slabo vest.
— Saj je Magajna spoznal, da je bil pater Celestin, se je oglasil neki kmet, ki je klečal v prvih vrstah. A mož, ki je bil prej eden najglasnejših in najsilovitejsih, je govoril zdaj že z očitno ponižnostjo, kakor človek, ki že sam dvomi o svoji stvari.
— Da, Magajna pravi tako, je dejal prijor. Vem, da je Magajna pošten mož, ali vzlic temu se je lahko zmotil. Videl je napadalca samo en trenotek in zato je nemogoče, da bi le na podlagi njegovega pričevanja mogel patra Celestina obsoditi.
Ljudje so pri teh besedah začeli postajati nemirni. Nekateri možje so vstali, drugi so začeli četudi potihoma mrmrati. Prijor je hitro pristopil še bliže k množici in zaklical:
— Poglejte na Najsvetejše! Živega imate pred sabo, Stvarnika nebes in zemlje, ki vas bo sodil na sodni dan. Pri tem živem Bogu naj pater Celestin priseže, da prizna resnico. Če je kriv, Vam ga takoj izročim, če ni kriv, pa idite v miru domov in molite, naj Vam nebeški Oče odpusti, da ste njegovemu služabniku stregli po življenju.
Komaj je bil prijor končal, že je stopil k njemu pater Celestin. Veliki,
Dogodki na Balkanu.
Bel grad, 11. julija, le Dea-degača je došla vest, da se je na vlak Solun - Carigrad iivršil atentat, pri čemer je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Potrjena doaedaj ta vest še ni.
Carigrad, 11. julija Polioija je iz neznanih vzrokov zaprla po-veljmka skadrske trdnjave, S e m a 1 pašo.
Sofija, 11. julija. Govori se, da nameravajo macedonski odbori jutri vprisoriti splošno klanje tujcev, da na ta način opozore velesile na macedonske razmere. Tudi napad na vlak Solun Carigrad se je izvršil iz istih vzrokov.
Nemški cesar ruskim bojevnikom.
Petrograd, 11. julija. Nemški oesar je poslal viburškemu ruskemu polku, katerega imetnik je on, daljšo brzojavko, v kateri čestita polku, da se mu kmalu ponudi prilika, stopiti pred sovražnika. Cesar pravi, da je ponosen, da njegov polk zadene čast, da se more bojevati za carja in domovino, kakor tudi za slavo ruskega orožja. Svojo brzojavko zaključuje: »Moje iskrene čestitke spremljajo polk. Bog blagoslovi njegove zastave!« — O tej brzojavki se sedaj mnogo govori in piše, kakor da še svet vedno ne pozna gostobeBednosti nemškega cesarja.
„Slovenskim abiturijen-tom in visokošolcem".
Ko premišljujete, kam bi se obrnili po dovršenih srednješolskih štu dijah, vas hočemo tudi mi, slovenski visokošolci v Pragi, združeni v aka-demičnem društvu »Ilirija«, opozoriti na nekatera dejstva, ki bi vplivala na Vašo odločitev. Pri vprašanjvi, ali se hočete posvetiti vseučiliškim študijam, ali pa se obrnili kam drugam, pač ne moremo mnogo odločevati, zato se obračamo v prvi vrsti na vas, ki nameravate nadaljevati Bvoje študije ua kaki univerzi ali tehniki.
Razmere na nemških vseučiliščih že od nekdaj niso odgovarjale slovenskim potrebam, letes pa so postale naravnost neznosne. Slovenski dijak velja svojim nemškim tovarišem že od nekdaj kot gost, letos pa se je še celo dunajska univerza kot taka, torej uradno, postavila s svojim javnim razglasom na to skrajno nepravično stališče. Dala si je s tem pečat nižjeavstrijskega vseučilišča, dasi ima biti osrednje vseučilišče cele države (kar tudi je — po vzdrža-vanju!)
Pa ne samo visoke šole same, ampak tudi mestno prebivalstvo je slovenskemu dijaku po svojem miš ljenju tuje in nasprotno in ga kot tako ne more podpirati v njegovem stremljenju po vsestranski izobrazbi in omiki.
Z ozirom na ta neovrgljiva dejstva smemč s polnim pravom trditi, da so za zdaj, ko še nimamo svojih lastnih  šol,  za  slovenskega dijaka
širokopleči mož je bil sicer bled kakor zid, a držal se je ponosno in roka se mu ni Čisto nič tresla, ko jo je vzdignil in se s tremi prsti dotaknil Najsvetejšega. S krepkim glasom je dejal:
— Prisegam pri Bogu vsegamo-gočnem in vsegavednem, da sem popolnoma nedolžen. Jaz danes še sploh nisem stopil čez samostanski prag. Naj me Bog na mestu ubije, če nisem govoril Čiste resnice.
Anton Magajna, ki je ves ta Čas stal mirno v ozadju in se ni premaknil, se zdaj ni mogel več premagovati. Srdito je planil k prijorju, ki je držal Najsvetejše, pahnil patra Celestina na stran in kakor obupan začel kričati nad ljudmi:
— Ne verjemite ničesar! Oslepariti vas hočejo! Pater Celestin je po krivem prisegel.
Ljudje so strahoma poskočili pokonci, a dasi so videli, kako so se menihi zagnali na Magajno, mu ni nihče prišel na pomoč. Samo gospa Regina je pognala svojega kouja in se zapo dila med menihe ter jih razpršila. Tako je mogel Magajna zapustiti dvorišče.
— Nazaj! Vsi ven! je ukazoval prijor iu držeč z obema rokama Najsvetejše visoko pred sabo podil ljudi na cesto. Iu ljudje se niso ustavljali. Počasi, a plaho so se umikali iu tiho odhajali, ne meneč se za gospo Regiuo,
edino pripravne visoke šole — Češko vseučilišče, oziroma tehnika v zlati, slovanski Pragi.
V Pragi, v središču kulture češkega naroda, spozna slovenski dijak pravo slovansko življenje ter preide po najkrajšem potu od idealnega navdušenja k resnemu, realnemu delu za kulturni, gospodarski in politični napredek svojega naroda. Razen našega društva in »Ceško-slovenskega akad. krotka Slov. plan. društva«, najde slovenski dijak tukaj akademična, sokolska, pevska, znanstvena, družabna in druga Češka društva, ki ga vaa z največjo prijaznostjo sprejmejo v avojo sredo. Pa tudi vse prebivalstvo kraljevske Prage, da, vse mesto b svojimi javnimi knjižnicami, čitalnicami, muzeji, razstavami, neštevilnimi znanstvenimi in političnimi predavanji ga kot Slove ca v njegovem stremljenju prijateljsko podpira. Tudi življenje je v Pragi cenejše nego morda v kakem drugem vseučiiiškem mestu, kar je za slovenskega dijaka dokaj odločilno in važno.
Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da imajo praške visoke šole premnogo prednosti pred nemškimi na Dunaju in v Gradcu. Zato apeliramo na vas, slovenske abiturijente, pa tudi na vse slovenske visokošolce in vas utemeljeno in popolnoma upravičeno poživljamo: Proč od Dunaja, proč od Gradca! Pridite kar najštevilnejše sem gori v zlato slovansko Prago. To bo najboljši odgovor na burševska izzivanja!
Natančnejše podatke daje: Zvonimir Bernot, modrosl. Ljubljana, Poljanska cesta štev. 10 Julija u Pav liče k, pravnik, Bovec (Goriško). Miloš Meia, pravnik, Velenje, (Štajersko)
Odbor  slovenskega akade-m i enega društva „Ilirija" v Pragi.
Arch. C. Prešel It.
t. č*. predsednik.
Ing. St. Jos. Pavlin,
t. C. tajnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. julija
— Slovesna zaprisega župana Ivana Hribarja. Danes cb 11. dopoldne se je vršila v »Mestnem domu« slovesna zaprisega četrtič novopotrjenega župana Ivana Hribarja. Slavnost je imela tem sloves nejši značaj, ker se je obenem pro slavila 4001etnica, odkar je bil imenovan prvi svobodni župan mesta Ljubljane. Dvorana kakor tudi stop niišča so bila v zelenju ter so mestni stražniki in ognjegasci delali špalir. K svečanemu aktu so se zbrali občinski svetniki polnoštevilno, načelniki, oziroma zastopniki raznih uradov in mnogo odličnega občinstva. — Deželni predsednik baron Hein je nagovoril župana tako-le: Prečastita gospoda! Čast mi je Vam naznaniti, da je Nj. ces. in kr. apost. Vel. s sklepom od 26. junija t. 1. milostno biagoizvolil potrditi izolitev gospoda Ivana Hribarja županom deželnega stolnega mesta Ljubljane. Spoštovani gospod župan!   Četrtič Vam je za-
ki je jezdila za njimi in jih oštevala da so norci in da so se dali prevariti.
Stražarji so vrata hitro zaprli in jih zabarikadirali, menihi pa so se oborožili z različnim orožjem, ker se je prijor bal, da bi Magajna in gospa Regina znala kmetom venderle dopovedati, da so bili prevarani. Ali teh varnostnih priprav ni bilo treba. Gospa Regina je jezdila svojo pot in Anton Magajna je molče korakal ob njeni strani, ne da bi se zmenil za ljudstvo, ki se je izgubljalo na razne straui, prav kakor bi se sramovalo, da se je dalo ukrotiti.
Zdaj, ko je minila vsaka nevarnost, se prijor Ahaeij ni mogel več premagovati. Jeza, ki jo je toliko časa krotil, je zdaj kakor plamen bukuila na dan. Celo dolgi Laban, samostanski hlapec, ki je veselo žvižgal tudi če je treskalo, se je prestrašil iu utihnil, ko mu je prijor iztrgal puško iz rok iu jo zavihtel nad patrom Celestinom. In prijor bi bil patra Celestina gotovo pobil na tla, da mu niso menihi iztrgali puške iz rok. Mož je bil strašen v svoji jezi in je divjal tako, kakor še nikdar.
Samo eden med vsemi menihi je prav razumel prijorjevo jezo, mladi Erazem plem. Obričan, ali ta dan ni poskusil prijorja potolažiti, kakor je bila sicer njegova navada, nego se je plaho stisnil v svoj kot in se ui pre-
upanje Vaših somes^an^v izročilo v roke    upravo    deželnega stolnega mesta in rad porabim današnjo slavnostno priliko, da Vam povodom te izvolitve in najvišjega potrjenja izrekam svoje najiskrenejše čestitke. Ako se ozremo na dobo desetih let nazaj, od katerih pripade H let Vašemu vodstvu,  moramo  priznati, da se  je   deželno   stolno   mesto  v tej dobi naravnost čudovito  razvilo in modernizovalo.   Mnogo novih, lepih zasebnih in javnih poslopij je zrastlo v tem času iz tal, in pri teh stavbah so dobili delavci, rokodelci in mnogi obrtniki lepega zaslužka. Kanalizacija se je  nadaljevala, ustano-novila se je ljudska kopel, in je s tem v sanitarnem oziru storilo mesto zopet korak naprej.   Nova ubožnica priča, da se je občinski  svet spominjal   tudi   revežev,   dočim nam ustanovitev   višje   dekliške   šole in zgradba nove dekliške ljudske šole dokazuje, da se tudi na mladino ni pozabilo.   Nov  obokan  most, kras mesta, veže oba bregova Ljubljanice, in nekdaj tako ozke in temne ulice so se spremenile v široke, avetle in zračne ceste, po katerih posreduje električna železnica živahen promet. Brez pretiravanja smemo tedaj reči, da je Ljubljana  postala eno najprijaznejših  provincijalnih  mest  v Avstriji,   in   radi,   velečastiti gospod župan,  priznavajo  Vaši someščani, in priznava tudi vlada, da mnogo tega se mora pripisovati Vaši inicijativi in Vaši delavnosti.  Toda vendar še preostaja mnogo dela tudi za danes  se  začenšo  funkcijsko dobo, zakaj saj vsak dan rodi zopet nove potrebe in v življenju občinske sestave ni prestanka in počitka. Morda je nepotrebno, da bi Vas, častita gospoda, spominjal na tiste naloge, ki jih bo še treba rešiti, m sicer na potrebo  novih zgradb za slovensko in nemško deško  ljudsko  šolo, na zgradbo tržnice, ki bi na naše tržne razmere gotovo ugodno vplivala itd., zakaj  vse to Vam  ni   nič novega. Vendar pa  smatram za  svojo dolžnost, opozarjati   ravno   danes na najnujnejše in najvažnejše vprašanje, namreč na vprašanje glede aprovizd cije mesta. Res je Ljubljana postala v zadnjih  10 letih moderno mesto, moderno, žal, pa tudi v tem smislu, da se je življenje v tem mestu ne navadno podražilo. Visoke cene vsem živilom provzročajo resne skrbi vsem stanovom,   in marsikateri rodbinski oče zre poln skrbi v bližnjo bodočnost. Dovoljujem  si Vam  tedaj  to vprašanje, s  katerim   ste   se   že bavili operno  priporočati  resnemu razme-trivanju, in   gotovo  si  bodete, gospoda  moja,   zaslužili   odkrito priznanje in hvaležnost vseh svojih so meščanov, ako se Vam posreči, da to  vprašanje   srečno  rešite. Dobro vem, da ne bo lahko doseči  ta cilj,
maknil. Prijor se je večkrat  uzrl nanj, mehko, kakor bi hotel prositi prija besede, ali Erazem teh  pogledov ni hotel zapaziti. Zanj je bil ta dan stra> nejši, kakor za vse  druge prebiva samostana, ker mu  je iz  srca Iztrgal zaupanje do  prijorja, ki  ga je ljubil kakor očeta, iu do vseli menihov. „Vs ste krivoprisežniki* so šepetale njegov« ustne, ko se je za drugimi menihi časi vračal v samostan.
Noč je objela zemljo iu tudi v samostanu je zavladal mir. Po dvorUM je tiho  žvižgaje  hodil  dol^i   l.a Moral je ostati do polnoči ua straži, je   svojo    dolžnost   tako malomarno opravljal, da ni zapazil temne sence, k se je povzpela čez zid iu izginila za samostanom   na  ono  strau,   kjer so stala   gospodarska  poslopja. Mirno hodil okrog posamičnih samostanskih poslopij, kakor bi hotel dokazati, da se mu ue dela krivica z očitanjem, da grede spi in da v spauju žvižga. Vzbu dil ga je Šele prijorjev glas. Med tetn, ko so menihi že davno počivali, je pri jor Ahacij, zatopljen  v svoje misli, l< dolgo slonel na okuu iu od tod zapazil da se je iz velikega  skednja zače naenkrat valiti gost dim, za katerim j t udaril plamen. Skedenj je bil v ognju dolgi Laban pa je izvedel  za  t<> >cK ko je cul prijorjev glas: Gori!
(Dalje prih.)
toda poskusiti se mora to z vsemi sredstvi, z*kaj od tega vprašanja je odvisna naravnost blaginja prebivalstva in bodočnost mesta; na podporo vlade se v tem oziru smete zanašati, kakor sploh pri vseh Vaših težnjah, ki merijo na občno blaginjo. Potem je nadaljeval nemško. Govoril je o razvoju mesta, prosil župana za krepko podporo tudi pri poslovanju v prenesenem delokrogu z županu lastno gorečnostjo in marljivostjo. Omenjal je narodne samozavesti, ki pa se ne sme obračati proti drugi narodnosti. Prosil je župana, naj ga vodi nepristranost in pravičnost ter ga cpetovano zagotavljal vladne podpore. — Okrajni nadkomisar grof Kuni g 1 je nato precital tozadevni odlok, nakar je deželni predsednik zaprisegel župana v smislu §. 21. obČ. reda. — Župan Ivan Hribar je imel nato daljši govor, ki ga priobčimo jutri. — Nato so sledila oficijalna čestitanja. V imenu občinskega sveta je čestital podžupan dr. vitez Bleiweis, v imenu magi-stratnega osobja ravnatelj V o n Č i n a, v imenu mestnega sveta dr. Krek, v imenu kuratorija višje dekliške šole podžupan dr. vitez B1 e i w e i s, v imenu mestnih ljudskih Šol vodja - nadučitelj Gabršek z vsemi voditelji in voditeljicami, v imenu mestnih župnikov prelat B, o z m a n in trnovski župnik Vrhovnik. Govornik Rozman je poudarjal, da bodo drugi gospodje stvar že po svoje storili. V imenu zdravstvenega sveta je čestital podžupan dr. vit. Bleiweis, v imenu užitninskega zakupa ravnatelj Subic z g. Lavren-čičem, v imenu mestne hranilnice Svetek, v imenu mestnega ubožnega sveta Roger, v imenu meščanske imovine Trtnik, v imeuu ogujegascev Stricelj. Vsem govornikom seje župan zahvaljeval posebej ter zagotavljal svojo naklonjenost. — Banket. Popoldne je priredil župan v „Narodnem domu** banket, katerega so se udeležili občinski svetniki, načelniki raznih mestnih uradov in zavodov.
— Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši letos četrtek, 4. avgusta, v Ž*lcu v krasni Sdvinski dolini. — Udelež-niki, kojih bo brezdvombeno v obilnem številu, pridejo lahko z vseh strani radi ugodnih železniških zvez.
— Družbe sv. Cirila in Metoda šoli na Muti, ob štajersko koroški meji, je prisodil deželni šolski svet v Gradcu pravico javnosti.
— Sokolska slavnost v Ljubljani. »Glasbena Matica« pri redi v soboto, dne 16. julija 1904. v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« slavnostni koncert na čast slovanskim gostom ob praznovanju štiridesetletnice ljubljanskega »Sokola« pod vodstvom koncertnega vodje g. M. H u b a d a. Sodeluje pevski zbor »G aBbene Matice« (150 pevk m pevcev.) Spored: 1. Ant. Hajdrich: »Hercegovska«. Moški zbor. 2. Ant. Foerster: »Ljubica«. Mešan zbor. 3. Ant. Nedvčd: »Nazaj v planinski raja. Mešan zbor. 4. Davorin Jenko: »Struna m«. Moški zbor. 5. a) Dr. Gojmir Krek: »V a -bilo«, b) Anton Lajovic: »Bolest kova č«. c) Anton Lajovic: »N a -p i t n i c a«. Mešani zbori. 6. »Slovenske narodne pesmi«, a) »Je pa davi s i a n ' c a p a 1 a«, b) »Prišla je miškaa. c) »Pod oknom«,   č)   »B r a t' c i veseli
!« d) »Škrjanček poje, žvrgoli. Mešani zbori, harmoni-zoval M. H u b a d. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec ob 9. uri. Cene prostorom: Sadeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K se dobivajo v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu in na dan koncerta od 2. do 8. ure v »Narodnem domu«. Slovanski gostje, ki se udeleže sokolske slav-nosti, si lahko poprej osigurajo in pismeno naroče sedeže pod naslovom: Trgovina J. Lozar, Ljubljana, Mestni trg 7. Ker je koncert namenjen v prvi vrsti slovanskim gostom ia ker je v dvorani prostor omejen, se prosi ljubljansko občinstvo, naj blagovoli to upoštevati. Zato pa ae priredi za ljubljansko občinstvo v četrtek, dne 14. julija javna glavna skušnjav »Narodnemdomu« proti sledeči vstopnini: Sedeži po 2 kroni brez razločka v proBtoru, stojišča po 1 K, za dijake po 40 h.
— Prihod bratskih nam gostov ob vNesokolski slavil o s ti. V soboto 16. t. m. ob pol tni uri popoldne prideio preko Zidanega mosti dunajski Čehi in nekaj
Hrvatov, ob pol 3. uri popoldne se pripeljejo s tržaškim poštnim vlakom istrski Hrvatje in ostali Hrvatje pa z brzovlakom ob pol 6 uri popoldne.
— Vdeležnikom vsesokol ske slavnosti! Povodom vseso-kolske slavnosti prirede Čehi zlet v Postojno, Trst, Benetke P ulj in Mi ram ar. Zlet bo trajal 3—4 dne ter zapuste zletniki v pondeljek (18. julija) dopoldue s posebnim vlakom Ljubljano. Iz Trsta po ladjah izlet v Benetke. Poset mesta, znamenitosti in cerkva ter vožnja po gondolah. Iz Benetk v Pulj. Pregled znamenitosti, nakar se odpotuje s parniki v Trst. Cena imenovanega potovanja je 60 kron ter je v nji obsežena vsa vožnja po suhem in po vodi. Vdeležniki imajo prosto hrano in pijačo ter obedujejo po načinu table d' hote. Vdeležniki imajo veliko ugodnost, da po sistematiško sestavljenem programu zamorejo v kratki dobi pregledati ^ vse najvažnejše znamenitosti. Češko potovalno društvo ima še za oddati čez 80 mest, zato porabimo izredno ugodno priliko. Podvzetnik potovanja je g. Čenek Sulc v Pragi, pri-glase je pošiljati nemudoma upravništvu „Slov. Naroda". Zeli naročnik, da se mu potovalni listek dopoŠlje, naj to izrecno naznani. Potovalni listki se bodo izdajali po prihodu g. Šulca dne 15. in 16. t. m.
— Pozdrav iz Amerike vsesokolskemu zletu. Uredništvo „Slovenskega Sokola" je prejelo naslednji dopis: „Dragi brate! Dovoli, da ob priliki zleta slovenskega Sokol-stva tolmačim vroče želje, naj popolnoma uspe veliki Vaš praznik v beli Ljubljani, naj uspe Vaše delo, Vaše prizadevanje in VaŠ trud, da bi vzgojili svoje moštvo k izdatnosti, moči in krepkosti sokolski, ki vzajemno vodijo k razvoju duha in telesa in tako k za-željeni svobodi. Mi tu pod varnimi krili velikega orla ameriškega, ki pusti, da se Sokol in njegovi sokolići prosto vz-našajo in krožijo, si moremo misliti radost Vašo danes, ko gostite naše brate s krasnega Češkega, stare domovine naše, in tako goječ pravo, dejan-stveno vzajemnost slovansko, skupno ž njimi prehajate k resničnim činom, ki narode ene velike slovanske rodbine zbližajo in dovedejo k sili v mogočnem razvoju. O da bi bilo več in več teh sil, da bi se večni sovražnik, nam vsem skupni, stresti moral pri sami misli na te nepregledne vrste pravega junaštva. Mnogi Vam uspeh! Naj bi Vaš zlet in Vaša tekmovanja bila manifestacija naroda Vašega in naših bratov! Pozdrav naš iz daljnjih teh dežel naj Vam ponese črez ocean, k temu Vašemu primorju in v Trst nevljudni in dalje v Vaše domove in pod krove slovenske — okrepitev v začetem delu! Naprej ! Dr. J. RudiŠ-Jicinsky, redaktor „Sokola Americkćho". — „Sokol Ameriek^" izhaja že 25. leto in je glasilo Češke sokolske zveze v Združenih državah v Ameriki. Zveza obsega tri župe, ki imajo skupaj 39 sokolskih društev z več tisoč člani. V Chicagu so štiri društva, v St. Louisu tri.
— II. vsesokolski zlet v Ljubljano. Prodaja vstopnic in cene so razvidne z današnjega in-serata.
— „Slavčeva" gozdna veselica.  Dasi z demokratičnim pri
devkom   »d&iaviko«,   ima »Slavec« prijateljev   in  oboževalcev  v vseh ljubljanskih slojih, kakor komaj k tero drugo ljubljansko društvo. Dru štvo pa si  teh simpatij ni pridobilo morda  umetnim   načinom,  nego si jih je zaslužilo v polni meri. Saj pa tud',  malokatero orugo društvo zna prirejati take  privlačno veselice ka-kakor »Slavcu    Tako ©rečno misel je imelo tudi društvo, ko je pred vče rajšnjim priredilo gozdno veselico v ljubkem gozdiču za gradom Čonžkove restavracije.  Ta gozdič je kakor nalašč  za  letne prireditve.   Kmalu je bil   gozdič pravcato    sejmišče pre-živega vrvenja. Glavni točki sta bili le petje   in  godba,  a  tukaj   bi bila vsa&a ocena odveč.   Saj  je splošno znano, kako vrlo izšolan pevski zbor ima »Slavec«, posebno  pa  še odkar ga  vežba   g. Gorju p.   Pt>lo se je vseskozi precizno, a hvaležni poslušalci niso pustili pevcem počitka niti še po tako dolgi utrudljivi kompoziciji, temuč so morali zopet in zopet ponavljati.   Iitotako pohvalo zasluži društvena godba, ki jo je zelo povzdignil sedanji kapelnik g. P o u 1 a. Igrala je večinoma slovanske komade, ali pa neslovanske skladbe svetovne slave.   Končno pa tudi ni manjkalo tistih modernih »podtočk«, ki prine sejo užitka in razvedrila brezskrbni mladini  in  tudi  tistim, ki imajo — kakor pravimo —  za ritmične zvoke »kosmata ušesa«.   Sem  spada pred vsem dobra postrežba s pijačo in jedili, šaljivo srečkanje, šaljiva pošta, metanje   serpentin  in — last non l^aat — ples  pri vročini 30 stopinj. No, pa mladina ne pozna zaprek. — Priznalno je  treba  tudi omeniti, da je društvo  pri  tej   priliki bilo prvo, ki se  je  odzvalo   tozadevnemu nasvetu g Sv«tca   ter  pobiralo rizen vstopnine tudi obolus za Ciril Meto-
dovo družbo, ki je navzlic malemu prispevku donesel čeden znesek. In ti drobni prispevki gotovo razvesele družbo in vsakega rodoljuba, kajti po načelu »zrno do zrna« tudi ti prispevki baje niso karsibodi.
— Dijaško umetniško društvo „Vesna" na Dunaju je vsprejelo na svojem V. rednem ob Čnem zboru enoglasno nalogo pri-rediti, kot edino poslujoče slovensko umetniško društvo, slovenski odde lek jugoslovanske razstave v Belem-gradu. Ta oddelek bo loften v en del, kjer bodo dela slovenskih upo-dobljajočih umetnikov sploh in v drug, kjer bodo izložena le dela »Vesne«. Odbor društva »Vesne« je začel že razpošiljati natančna pojas nila posameznim umetnikom. Ker pa mu niso znani vsi naslovi, prosi tem potom vse one gg. umetnike slikarje, kiparje, arhitekta in umetn. obrtnike, kateri niso dobili Še nikakega poziva, naj ga blagovolijo naročiti z dopisnico pod naslovom: »Vesna« Dunaj III, 1. Thongasse 10.
— Ogenj. Na Slapah pri D: vici Mariji v Polju je včeraj gorelo in je ogenj uničil deset gospodarskih poslopij in eno hišo. Zažgali so seveda, kakor po navadi otroci. Pri gašenju so se posebno odlikovali vojaki.
— Prostovoljno gasilno društvo v Kranju bode dne 7. avgusta t. 1. praznovalo 25^etnico svojega obstanka. Vsled tega vabi društvo vse tovariše ognjegasce naj vljudneje na ta dan v največjem številu v Kranj. Spored: A. Predvečer 6 a?gu*ta t L: bakljada in mirozov. B. Dne 7. avgujta: 1. Ob pol 7 in 8. zjutraj sprejem z vlaki dcšlih društev; 2. ob 9 uri sprejem iz okolica došlih društev; 3 ob pol 10 uri skupni zajtrk pri »S;»ri poštio; 4. ob pol 11. uri zbirališče vseh društev v »Zvezdi« in odhod k maši v župno cerkev; 5. ob pol 12. uri obhod po meatu in pozdrav vseh društev po g. županu pred mestno hišo ter odlikovanje pri društvu 25 let službujočih mož, potem defilacija; 6. ob 1. uri popoldne banket v gostilni gosp. Petra Mayrja (kuvert 2 K); 7. ob 4. uri koncert istotam, pri katerem sodeluje iz prijaznosti pevski zbor »Na rodne čitalnice v Kranju« in tukajšnja meBtna godba. Vstopnina za osebo 50 vin., družina več oseb 2 K, uni formovani člani raznih društev so vstopnine prosti.
— ^Prostovoljno gasilno društvo11 v Dolenji vasi pri Ribnici bo praznovalo 7. avgusta svojo 251etnico. Spored: 1. Ob pol 10. uri sprejem došlih gostov na kolodvoru v Ribnici in potem v Dolenji vasi. 2. Ob 11. uri sv. maša v župnijski cerkvi.
3. Po maši blagoslov društvene zastave.
4. Potem defiliranje vseh društev. 5. Ob 1. uri banket na vrtu g. Ignacija Merharja v Prigorici. Ob 4. uri vrtni koncert. 7. Zvečer prosta zabava. Ume-talni ogenj. Svira slavna društvena godba iz Ljubljane. Iz prijaznosti sodeluje si. Pevski klub iz Ribnice in dolenjevaški pevski zbor. Vstopnina h koncertu znaša eno krono. Gasilci v društveni obleki ne plačajo nič vstopnine. Častiti gostje, ki se nameravajo udeležiti banketa, naj blagovolijo to naznaniti naČelništvu pr. gasilnega društva v Dolenji vasi do 24. julija. Kuvert brez pijače velja 2 K 60 v. Za one, ki se ne udeleže banketa, bo preskrbljeno kosilo tudi v drugih gostilnah. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
— Od Sv. Lovrenca se nam
piše: V noči od 10. do 11. t. m. je bilo tu grozovito grmenje in treska-nje. Preplašeni ljudje so prečuli skoro vso noč, boječ se k^ke nesreče. In res, komaj je nastala nevihta, že smo opazili na severni strani velikanski požar. Treščilo je namreč v staro cerkev na Primskovem. Pogorela je do tal in tudi nekaj drugih shramb ondotnega župnišča. Kakor čujemo, so bili tudi drugod požari. Tako strašne noči se ne spominjajo najstarejši ljudi**.
— Iz Žalca se nam piše: Za gledališko predstavo s koncertom, ki jo priredi družb« slovenskih igralcev iz Ljubljane] v Žalcu, v sredo, dne 14. t. m. se občinstvo iz trga in okolice zelo zanima. Predstava se bo vršila v veliki dvorani dobro zna-neg* goap. Frana Hodnika, kjer ima diletantsko društvo svoj gledališki oder. Želeti je, da slovensko občinstvo iz Žalca in okolice res prav mnogobroino poseti to predstavo.
— Samomor učiteljice. Blizu Pragerskega je v nedeljo ponoči brzovlak povozil učiteljico Eiizo Valenko iz Spodnje Polskave. Odrezal ji je glavo. Valenko je sama šla pod vlak. Vzrok samomora še ni znan.
— Predor skozi Karavanke. Od koroške strani so dokopali včeraj do 15. kilometra. Ker imajo s kranjske strani vkljub neugodnemu terenu že izkopanega predora do 2710 metrov, preosteja le Še izkopati 1280. Ako ne bo posebnih zaprek, otvori se
predor skozi Karavanke meseca decembra 1. 1.
— Ponesrečil je v bohinj skem predoru miner Tomo Malohne iz Jezera na Hrvatskem. Vsled eksplozije mine se je odtrgala večja množina zemlje in kamenja in ga zasula. Malohne je bil tako hudo poškodovan, da so ga morali spraviti v bolnico.
' — Grozen bratoumor na Škofiji Srednji pri Kopru (Istra). Brata Pavel in Josip FurlaniČ, po domače »Jakac« iz Srednje Škofije, živela sta dalj Časa v prepiru zaradi dedščine. Večkrat je med njima doŠlo do burnih prizorov. V nedeljo, 10. t. m., bil je na Srednji Škofiji javen ples »šagra«. Brata Pavel in Josip FurlaniČ sta blizu plesa nastavila vsak svojo gostilno, kateri ste bili le dva koraka oddaljeni druga od druge. Pri hajajoči gostje, misleči, da je to le ena skupna krčma, zasedli so v senci pripravljene mize, a kmalu se je videlo, da omenjena brata strežeta vsak »svojim« gostom Pijača je bila različna. Ker je imel mlajši brat Pavel boljše vino, so gostje naročali večinoma pri njem. To pa je jezilo starejšega brata Josipa. Ob 63;4 zvečer plana Josip v Pavlovo hišo ter zehteva od njega kozarce in drugo posodo, katiro da so njegovi (Pavlovi) strežniki pobrali z miz Josipo-vih. — Pavel mu ugovarja, Josip pa mu zažene velik kozareo v glavo, a ga ne zadene. Ko zažene Josip še drugi in tretji kozarec v PavleU, izdere ta iz žepa revolver in ustreli svojega brata-napadalca v prsi. Smrtno zadet zbeži J>eip iz hiše, a čez pol minute se zgrudi mrtev. — Moriioa Pavleta je navzoči redar aretiral. Pavel je star 19, a Josipu je bilo 30 let.
— Druitvena godba priredi povodom 400 letnice izvolitve 1. župana slolneora mesta ljubljanskega v torek dne 12. t. m. ob 8 uri zvečer pred mestnim magistratom pro-menadni koncert. Igra 6 komadov.
— Brez črevljev prišel domov. V nedeljo se je bil pomočnik Jožef J. nekje v Vodmatu preveč navlekel in jo krenil zvečer mimo vojašnice 27. pešpolka domov. Ker je bil že utrujen in ga je bolel« glava, se je vlegel v poleg vojašnice se nahajajoči park, da bi se nekoliko od počil in tam trdno zaspal. Neki uzmo-vič pa, ko je videl, da J. dobro spi, je porabil priliko in ukradel J. klobuk, mu sezul Črevlje ter odšel z njimi. Ko se je J. prebudii, jo je sekal naravnost domov. Pri odklepanju veznih vrat mu je padel ključ n * tla, za katerim je začel z nogami brskati. Ker ga ni z nogami začutil, se je pripomnil in začel tudi z rokami tipati po tleh pri tem pa se je dotaknil nog in šele sedaj opazil, da je bos. Premišljeval je, kdaj da bi bil mogel iz gubiti črevlje, toda ni mu prišlo v glavo, da so mu bili ukradeni v parku. Jezen se je prijel za glavo in pri tem zopet opazil — da mu manjka tudi klobuka. Kakšni so bili potem njegovi občutki, o tem molči zgodovina.
— Premetena goljufija.
Kakor smo zadnjič poročali, je neki tujec ogoljufal posestnika Kopitarja iz Zgornjih Gameljnov na ta način, da mu je ekskomotiral 140 K in djal v kuverto meBto denarja — reklamo g. Fr. Čudna. Enak slučaj se je primeril dne 3. maja na semnju v Loki pri Zidanem mostu posestniku Jak. RiŽnarju iz Zabukovja. Tudi tega je bil premeten tujec na ta način ujel za 470 K. Kot oaumljenca je pred kratkim prijelo orožništvo krojaškega pomočnika Erazma KovačiČa, rojenega leta 1851. v Mokronogu in ga oddalo c. kr. okrajnemu sodišču v Laškem trgu v preiskovalni zapor. Kovačič je bil baje s prvim oškodovancem že konirotovan in spoznan. Gotovo ga bode tudi Kopitar spoznal. Kovačič je bil že desetkrat zaradi raznih deliktov kaznovan, tako zaradi požiga, goljufije, tatvine itd. Nje gova slika diči tudi hudodelmški album  pri  ljubljanski mestni policiji.
— Konj se je ubil. Včera; popoldne je pripeljal Hotlerjev hlapec Fran Sedej na Poljansko cesto št. 66 gostilničarju Antonu Vrhovcu sodček piva. Med tem, ko je hlapec nesel sodček v gostilno, se je konj splašil in dirjal po Poljanski cesti ter zlomil na prelazu dolenjske železnice preč-nico. Tam je razbil tudi voz in ga je le še prvi del vlekel za seboj. Na mitnici se je vrnil in dirjal nazaj čez sejmišče na Poljanski nasip. Od tam je dirjal čez Sv. Petra most v Škofje ulice. Na vogalu škofjih ulic in Sv. Petra cesta se je zapletel v vrv in padel, pri tem se je pa z gobcem zadel tako močno ob tlak, da je na mestu poginil. Konj, katerega je vzel konjač, je bit baje vreden 600 K.
— Ukradeno kolo. Včeraj po poldne ob pol 1. je pustil mizarski pomočnik pri g. Matjanu, Pavel Bi-te no, svoje kolo v veži na Resljevi cesti št. 20 in šel pit k »ŠUjerou«. M d  tem časom  je  pa neznan tat
zagledal v veži kolo in mu jo ukradel Kolo je tvrdke »Puch« in ima tovarniško Številko 16 501 ter je vredno 340 K.
— Konj »plašil. Danes s j u trn se je na Rimski cesti splašil kot j mlekarice Frančiške Juvanove iz Ga meljnov. Juvanova je bila padla raz voz in se na čelu znatno poškodo vala. Tudi konj se je na zadnjih negah nekoliko poškodoval.
— Tatvina. Jakobu Mohoriču, delavcu pri zgradbi hotela »Union«, je včeraj nekdo ukradel suknjič. Sumi se, da se ga je polastil ubegel pri<* -ljenec.
— Delavsko gibanje. Vč«
raj se je z južnega kolodvora odp* Ijalo v Ameriko 5 Slovencev. — 17 Slovencev je šlo iz Zatičine na delo v Podbrdo, 9 Lahov pa z Reke v Lesce-Bled.
— Izgubil je Josip Slana, stanujoč na Poljanski cesti Št. 2 včeraj dopoldne od doma po Dunajski cesti do pošte hranilniČno knjižico št. 30.667 z večjo ▼logo.
— Hrvaške novice. Žrtve lanskihnemiror n a Hrvaške n. Po 14 dnevni razpravi v Belovaru zaradi lanskih nemirov v kriŽevaš kem okraju, se je izrekla v sobot I obsodba. Obtoženih je bilo 163 oseb. Obsojeni so: Eden na 3 leta, trije na 2 leti, trije na 18 mesecev, dva na eno leto 89 na 6 mesecev in 54 na 2 meseca težke ječe — Stekel pes je ogrizelpet oseb v Brajdi pri Kastvu. — Škof Strossmaver se je mudil te dni v Zagrebu ter se je včera| odpeljal v Rogaško Slatine. — Odstopil je župan v Požeg' Franjo plem. C i r a k i iz neznanm vzrokov.
*  Najnovejše   novice. —
Pri zrušeni novi zgradbi na Dunaju so bili trije delavci ubiti, T jih je težko ranjenih. Krivda zadene stavbenika.
— Slepar. Bivši dunajski občinski svetnik, pisatelj dr. Karol Lind-ner je izvršil mnogo sleparij ter pobegnil.
— Umor in samomor na cesti. V Lincu je ustrelil na cesti delovodja Butonič, doma iz Hrvaške, svojo ljubico Friedl in 3 in pol letno hčerko, nato pa se je Še sam usmrtil.
— Velik štrajk. V Borislavu, kjer se dobiva petrolej, so vsi delavci ustavili delo, a petrolej teče ponekod na cesto. Bati se je hudih izgredov ter je že prišlo 1750 vojakov.
— Osem zlatih porok in eno dijamantno poroko so obhajali včeraj v mestecu Schortling na Gor. Avstrijskem.
— Zaradi vohunstva Erco-1 e s i so zaprli v Rimu orožniškega stotnika Mane nillija.
— Poročil se je v Budapešti bivši brambovski minister general Ko-lo8zvary s hčerjo primarija Rokove bolnišnice, Borbasza.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kranj 12. julija Občinska volitev v III. razredu se je ob nepričakovano mnogobrojni udeležbi vršila povsem mirno. Nasprotniki so izostali. Koblar je vrgel puško v koruzo in se odpeljal takoj zjutraj v Tržič.
Praga 12. julija. Korber je kot justični minister izdal strog ukaz, ki je naparjen proti nameščanju čeških uradnikov v nemških krajih.
Zagreb 12. julija. Sinoči so prišli sem hrvatski kadetje, ki v kadetni šoli v Pečuhu niso hoteli peti madjarske himne in so bili vsled tega izključeni. Tem povodom so bile tu velike protimadjar-ske demonstracije; šest dijakov je bilo aretiranih.
Dunaj 12. julija. Z raznih strani došle brzojavke naznanjajo, da so makedonski ustaši pri postaji B ado m a na železnici v Solun z dinamitom raz-gnali železniški most in poškodovali progo. Mešani vlak, prišedši iz Soluna, je skočil s tira in je bil pri tem en potnik ubit.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 12. julija. „Birže-vija Vjedornosti" javljajo: Japonci so se dne 8. t. m. v velikem številu približali Hajdjavu. Ruski topovi so jih pregnali, nakar so Rusi Hajdjau zasedli. Naslednjega dne so Japonci obnovili svoj naskok in skušali obiti desno kril i rusko. Japonci so bili odbiti, ko pa so dobili topove, so Ruse primorali, da so zapustili Hajdjau.
Moskva 12. julija. Car in prestolonaslednik sta v Benzi inspirirala vojaštvo, ki odide na bojišče.
Petrograd 12. julija. Pomorsko sodišče v Viadivostoku je p o-trdilo zaplembo zadnjič vje-tega angleškega parnika, ki je Japoncem do vazal potrebščine za zgradbo vojne železnice.
. t ^ «». ki mora vsled svoje sestave biti tudi precejšnega učinka, je velike vrednosti za zdravnika In za paciente. — Železnato vino lekar-uiti-ju. fiooolija v I, j ni > Ij t* ni xiii X> u naj s Iti cesti se odlikuje po tem, da obsega v resnic*! naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1264—8
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici: Dne 5. julija: Lovro Grum, gostač, 78 let, Paralvsis cordis. — Polikarp Tevpežar, delavec, 46 let, Pneumothorax.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kur2i dunaj. borze 11. julija 1904.
Naložbeni papirji.
4"2° o majeva renta    .  . . *l-27o srebrna renta    .   . . £•/■ avstr. kronska renta . 4°/o    n   zlata ,t 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0     „    zlata „ 4° 0 posojilo deželo Kranjske ftVtVi posojilo mesta Spljet
4' j3 o bos.-berc. žel. pos. 1992 4C o čeSka dež. banka k. o. .
418° o zst.pismagal.d.bip. b. 41,% pe6t. kom. k. o. z
10°'0 pr.
4ta°'c zast. pisma Innerst. br.
„   o*~jrske cen.
9945 9965 99 45   99 65 9985 99*55 118 60; 11880 97 15   97 35 11850, 11870 100— 100-76 100-26 10125 100 — lOTV -
100- 65 10165 ?9 60; 100 — 99 601   99 90
101- TOj 102 15
10660 107-50
ban. lokalnih 2e-
iV/e
dež. hr.
§*/»•/• z Pis- °6r-4V.°/o obl. ogr.
leznic d. dr.....
&lfh obl. češke ind. banko 4° , prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel.
„    juž. žel. kup. Vi Vi 4! a-Oavst.pos.zažel.p.o. .
Srečke.
SreCke od L 1854 ....
18601/,     .   . .
IDI —
100-60 100*-
100-9975; 100 — 98*50
102.—
101 — 1C0 70
101 —
n
., „1864 tizske . zem. kred
I. emisije
ogr. hip. banke . . srbske a trs. 100 —
turske......
srečke   .   , .
99*-
303*25 U125
100-
305*26 10170
18125 183 25 256-! 261 —
Basilika Kreditne
InomoSke        „ • • •
Krakovske       „ . . .
Ljubljanske      „ . . .
Avst. rud. križa,, . . .
Ogr.    „     n   d . . .
Rudolfove        „ . . .
SalcburSke       „ . . •
Dunajske kom. . . .
Delnice. Južne železnico      .   . . Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      „          „        . . Zivnostenske       „      . • Premogokop v Mostu (Brux) Aipinske montan .... Praske žel. indr. dr.  . . Rima-Muranyi.....
TrboviJBke prem. družbe . Avatr. orožne tovr. družbe Če5ke sladkorne družbe . .
162 25 298 — 290-268 -90 -127 50 SO 90 462 — 78*— 78 — 66-63 25 29-68-75 — 507 —
807 5 636-
164 25
30S--298 50 276 — 9350 12850 2190 472 — 82 50 81-80 70 — 5525 30 — 72 -79 50 518-
81 75 637-
Valate
C. kr. cekin...... 11*33 1137
20 franki   ....... 1901 1904
20 r-narke....... 83*46 23.54
Sovereigns....... 23-90 2398
Marke........ 117*30 117*80
Laški bankovci...... 9505! 95 20
Rublji........ ! 253— j 254 —
Dolarji....... i    484 6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. julija 1904. Termin.
PSenica za oktober
1616 — 1626 — 639 50 640 50
748 — 249-605*-429 25
750 — 250 — 615 — 430 25
2190 - 2*210 —
49225 304 — 491 — 164-50
49425
306 -495 — 15650
Rž
Koruza
ti
Oves
oktober 1904 . avgust .   . . maj .... oktober .  . . Efektiv. 10 vin. višje.
60 kg K 922
50 50 50 60
n M
6 85 5B3 6-87 651
leteorologičfio poročilo,
ličina n*d mori en? 808"». Srednjt owni ti&k TS60 n.->
Jas
Stanja
baroka opazo-l t
n  van* a ■
6P
v men. £
1» Vetrovi
Hebo
li
19
9. zv.
7. z j. 2. pop.
735 5
736 3 7354
229
191
27 9
si. svzh. del. oblač.
si. s vzhod jasno ar. jug jasno
Srodni a vč mata' 19 7
mja temperatura: 23 2°, »*ins v 9.4 urah : 0 0 m-ni.
Zahvala.
Za izkazano sočutje med boleznijo in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu nepozabne, prerano umrle matere, gospe
Marije Zajec
izrekamo svojo najprisrčnejSo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito gospodom gostilničarjem in vsem onim, ki so ljubljeno mater spremili k zadnjemu počitku.
1960      Žalujoči otroci.
i
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
Julija Schaumannii
deželnega lekarnarja v Ktoekeravl.        233—8 b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiva se v vseh renom. lekar- Pnmn I ckstlliPO If l'7R   Razpošilja se po postnem povzetja nah avatr.-ogrske države.       UClId I OnulljluO IV I I Ji če se naročita uajmanj 2 akatljici.
Glavna zaloga ■ deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
se dobe v Ljubljani v trgovinah:
A. & E. Skaberne, Mestni trg. L. Schvventner, Dvorski trg.
Jernej BahOY6C, Sv. Petra cesta št 2.
ter v trafiki: 1952-1
Fran Šešark, Selenburgove ulice.
a)
V
c) d)
sto S
I. za javno telovadbo:
Lože na glavni tribuni po 30 K, Numerirani sedeži na glavni tribuni po 3 K, Sedeži na stranskih tribunah po 1 K, Stojišča na glavni tribuni po 1 K, c) Druga stojišča po 60 vin.
II. za ljudsko slavnost:
Vstopnina po 60 vin. za osebo. V interesu občinstva samega se prl-§    i»w P°r°ča-j da si oskrbi vstopnice popreje ^| Sfcter se s tem ogne navalu pri blagajnah.
Glasovih
dobro ohranjen, prav poceni prodam.
J. Sesek, „jfiestni dom".
Majhno stanovanje
z 1 sobico in kuhinjo za eno ali dve osebi, se odda takoj ali pa s 1. av pustom v Florijanskih ulicah št. 23, II. nadstropje. 1892-1
Trpisti yaj
iz boljše rodbine  se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom    . 2
Rudolf Rutner, Vrhnika.
Posojilo
išče posestnik proti intabulaciji na prvo stopnjo dobrega posestva. 1940—2 Kdo? pove uprav. „Slov. Narodau.
Popolnoma
1858-3
novo kolo
se zaradi odpotovanja poceni proda. Naslov pove uprav. rSlov. Naroda".
V hiši št. 10 Sodnijske ulice
se odda s 1. avgustom ali pa tudi takoj elegantno
staaovaaje
v II. nadstr. s 5. sobami in kopalno sobo.
Več se poizve pri F. Supančiču, Rimska cesta št. 20. 1906—3
Učenec
o
C5
se sprejme v špecerijski trgovini
M. Spreitzer v Ljubljani.
pod jako   ugodnimi pogoji
solidni in spretni
I
Lil.
Ponudbe naj se pošiljajo pod Mzavarovalni potovalci" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 921-29
Zlatnina in srebrnim* s 31etnim pismenim jamstvom. = Izvirne tovarniške cene. ——
Zemljišče seproda
na Jesenicah blizu kolodvora in nove velike ceste iz Save Da k< lodvor. Prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1893—4 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
Okoli 20 polovnjakov
belega vina
proda
Alojzij Kranjc
posestnik 1928-2
Radna pri Sevnici.
Kdor želi dobiti pošteno kapljo, obrni se na gornji naslov.
mr p»jte
Klauerjev
Tvornička   T-lfJTjr* V   Hohrif*?     -m-«*-,   Ovuiaf,   M ^ z al ok»   ur   JLWA«A   JWUUwXp   llartfar^tliriiMtra-iMr V. 3** (..
Največja in najstarejša firma. Ustanovljena 1. 1840. Najvišja odlika „Granđ prixu in velika zlata svetinja Pariš ,'19>4. — Nikel-remontoirka gld. 1 80 Črna jeklena remontoirka gld. 190. Sistem Roskopf pat. remontoirka gld. B"—- Originalna železniška Roskopf (ne sistem Roskopf) gld. 3tKI Goldinasta remontoirka (dvojnat pokrov) gld. 2 90. Pristna srebrna remontoirka gld. 3'—. Pristna srebrna remontoirka z dvojnim pokrovom gld. 3 50. Tula remontoirka z vloženim zlatim avstr. orlom in grbom ali lepimi lovskimi podobami gld. B'—-- Pristna srebrna oklepna verižica gld. —95. 14kar. zlata remontoirka gld. 7 50. 14kar. zlata oklepna verižica gld. 10*—. 14kar. zlat prstan gld. 180. Ura na nihalo, 2 uteži, 130 cm. dolga, gld 1075. Okrogla kuhinjska ura gld. V35.  Budilka, nikljasta, gld. 1 —.
!Veug-aJaJoc*e ne zameni ali denar vrne. — Zahtevajte z clopluniro moj novi ceoornlk m 900 Mllkaiul —r»i«iK In Iranku.     190 j — 1
Ces. Kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. Seleznaice v Beljaku.
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
00
veijaven od dne i. junija 19C4. leta
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. P KOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Coiovec, FranzenoiVate, Inomost, Monakovo, LjubDO, čez Selzthal f Aussee, Solnograd, čez K'ein-Reiflinfe v Steyr, v Line, na Dunai via Amstetten. - Ob B uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutrai osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifltng v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare: Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlan v Trbiž. E^octabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sči.thal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osebni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah m praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 ari 56 m popoldne osobni vlatv v Trbiž, Beljak. Pontabelj, Celovec. Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Luna-Oastem, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Cunh, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijino vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri pouoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost Monakovo (LJubljana-Monakovo direktni VOfl L in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, 0b 1. uri 6 m popoldne* idtotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni Jvlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. ari 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobm vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, ^Monakovo-Ljubljana direktni voz L in II, razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line. Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak i Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni fOi I. in D. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo Curih, Bregene. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. on 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako^ega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. • Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak a Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer iste tako. Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri Ki m zvečer. Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mefiani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri U m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda ;e označen po 8rednjeevrGpejskem času ki je za li min. pred krajevnm? časom v Ljubljani.
Učenec
iz tiVbre hi5e, kateri bi imel ve«H;'e do manuf'-kturne trgovine, se takoj sprejme.
Več se izve pri tvrdki J. Keber v Ljubljani. 1961—1
Pridnega
1957—1
vajenca
za trgovino s  papirjem in galanterijskim blagom sprejme
FR. IGLIC, Mestni trg 11.
Svetne ali
za Ljubljano sprejme ugledno zavarovalno društvo za vse stroke zavarovanja proti proviziji in po zadovoljivi pred-skušnji tudi s stalno plačo.
Ponudbe pod „Stalna služba" na upravni.štvo „Slov. Naroda**. i*j59-i
V novodograjenl hiši ob Bleiweisovi cesti
se oddajo s 1. avgustom še nekatera
stanovanja
s 3. sobami in kopalno sobo ; v pritličju pa s 3. sobami brez kopalne sobe.
Vee se poizve pri F. SupančičJ, Rimska cesta št. 20. 1907-:
Javna zahvala.
Podpisani Jevc Anton Črne vasi št. 22 pri Ljubljani
sem dne 4. julija t 1. pogorel, ter me je si. c. kr. priv. zavarovalno društvo „Avstrijski Feniks" v Ljubljani v mojo pop zadovolJDOSt s celim zavarovanim zneskom odškodovalo, za kar se imenovani zavarovalnici javno zahvaljujem ter jo V33 komur naj-topleje priporočam.
V Ljubljani, 7. julija 1(.K)4.
Jevc Anton.
1956
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo  stanovanja  in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrliČev od  izmetkov   in   mrhovine, trpinčijo Človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko na stavo za lov muh
Janglefoot".
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dob: se povsod. 6—15
Glavna zaloga za Kranjsko:
Edmund Kavčič
zzzzz v Ljubljani. zzz=
r
2-79
finlon £škerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtk^ vem prevodu nemške Baumbacbove idile Asker<: se je tesneje oklenil pravljiske snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deachmann ter pndržal tudi demona ^Zelenega lovca**. Tako je ustvaril A&kerc iz narodne pravljice či6to novo, svojo epsko pesnitev : zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog**.
IzSel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 6U b, po poŠti 1 K 7U n.
namami«
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Kupuje ln
vse vrste rent, zastavnih
munalnih obligacij, srečk,  delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
CELOVCU.
■prodaja
pisen.-, prijoritet, ko-
Akcijski kapital H f,000.000»—
Zamenjava In eksKomptuje Daje pradujma la vrednostne papiri«.
izžrebane  vrednostne papirje in ^sL-vsLz-vaJa  srečico proti
vnovčuje napale kupone. 3-c-a_rrzni 1-zaru.Tol-
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninsko kavcija.
EakoHipC tn luknaiio turnir.   IkJto &JtT   Bonnu  nnroclla. TLA
Podružnica v SPLJETl).
v tekočem računu al* na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.        3W—78
Promet s čeki In nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Ta v lat.
Lastnina in tisk „Narodne askarne".