KA.TOLJŠK CERKVEN LIST.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četen leta 1 gld. 30 kr 7 tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXV.	V Ljubljani, 30. rožnika 1882.	List 28«
Zadostovanje častnega stražnika do božjega Serca.
O Serce ljubeče! pred Taboj klečim, Ljubiti Te serčno nad vse hrepenim. Presrečna je duša, ki ljubi Te res, Že tukaj okuša veselje nebčs! Ljubezen serafov imeti želim, Da ž njo vso merzloto Ti nadomestim. *
Serce prečastito, ozri se na-mč, Slaviti Te vredno so moje željč. Vse angelske slave si vredno le Ti; Al' malo jih Tebe v resnici časti: Češenje stvari vsih Ti dati želim, Da vsako nečast Ti s tem nadomestim.
O Serce presveto, to milost mi daj, Da molim v ponižnosti tukaj Te zdaj, Odvračam brezbožnost, razždljenje, vse, Kar ranilo bi Te, o božje Serce! V češenju se z angeli družit' želim, Da vsa bogoklet3tva Ti nadomestim.
Sercč predobr6tno, usmiljeno vsem, Ti blagre neštčte skazuješ ljudem; Al' skoraj nobeden jih prav ne spoznd; Kdo dolžno zahvalo, o Jezus, Ti d4? — Z Marijinim sercem Te hvalit' želim, Da vso nehvaležnost Ti nadomestim.
O Serce goreče! med nami živiš, Po dušah Te žeja, po njih koperniš; Al' malokdo mara za tvoje želje, Le redki Te iščejo, sladko Serce! Zato si gorečnost svetnikov želim, Da mlačnost kristjanov Ti nadomestim.
Serce ljubeznjivo, nebeška sladkost, Na naših oltarjih preljubljeni gost! Zapuša Tc svet in ceniti ne ve. Zatorej brezvestno pozabi na T4. Pri Tebi ostati si vedno ž^lim, Da vso zapušenost Ti nadomestim.
Čiistivci, ljubitelji tega Sercd, Kot stražniki zvesti obdajajmo Ga V ljubečem sočutju vse ure, vse dni, In Mu zadostujmo iz cele moči!
Vseh ljudstev si serca želim pridobit' Jih Tvojemu Sercu, o Jezus, zročit'!
S. Fr. Grizoldova.
Odperto Serce Jezusovo — studenec
tniiostt.
Eden vojakov je s sulico njegovo stran odpori, in zdajci je tekla kri in voda iz nje. (Jan. li», it4.)
Kadar kdo foieni, da bo kmali umeri, začne se za smert pripravljati in skuša vravnati vse, kar je potrebno za dušo in za telo, za časno in za večno. Najpred skerbi, ako je moder, da je njegova duša z Bogom spravljena; potlej pa preskerbi tudi svoje časne reči: nekaj svojega premoženja razdeli precej v življenji, nekaj pa v oporoki določi, kako se ima po njegovi smerti oberniti.
Enako, se mi zdi, je delal tudi naš Zveličar. Mnogo svojih nebeških zakladov je že v življenji razdelil, druge pa je hotel, naj se delijo po smerti. Aposteljnom vsim je izročil svoj božji nauk, svoje kraljestvo na zemlji, to je, sv. Cerkev; sv. Petru posebej je dal ključe tega svojega kraljestva; sv. Janezu je svojo lastno Mater izročil; vojščakom je svoja oblačila prepustil; nebeškemu Očetu izročil je svojo dušo. — Kar je pa nam vsim zapustil, imelo se je še le po smerti pokazati: oporoka se še le po smerti odpre in razglasi.
Ko je Jezus umiral na križu, nam ni mogel z roko pokazati zakladov, ktere nam je zapustil, ker njegove roke bile so pribite. Le samo svojo glavo je nagnil, kakor bi hotel reči: „Zdaj prihitite vsi sem na Golgoto; sprejmite darove, ki sem vam jih zaslužil in zapustil". Na ito Jezus umerje — zemlja se strese — skale pokajo — grobi se odpirajo — vse je tema. Pa kmali nastane zopet tiho in mirno na Golgoti — solnce začne spet sijati — Jezusa vidijo mertvega — visečega med nebom in zemljo. Kdo nam bo naznanil njegovo oporoko? kdo nam bo t«?stament odpečatil — odperl? Glejte, rimski vojsčak se bliža, v rokah derži dolgo sulico — nameri
jo naravnost ▼ Serce Jezusovo — s vojaško močjo prehode Jezusovo stran — prebode njegovo božje Serce! Sv. Janez, Jezusov ljubljenec, ki je to videl, nam sporoča: „Eden vojakov je s sulico njegovo stran odperl, in zdajci je tekla kri in voda is nje". Ne pravi, da je ranil, ali prebodel njegovo stran, ampak prav pomenljivo reče „odperl", da bi vsi ljudje videli nebeške zaklade, ki nam jih je Sin Božji zapustil. Serce Jezusovo, i» je tista presveta skrivnostna posoda, v kteri so spravljeni vsi božji zakladi. Jezus dal nam je svoje Serce; tedaj je naše in naši tudi vsi zakladi njegovi.
Ker imam že več časa navado, vam lepoto in do-brotljivost presvetega Serca Jezusovega po podobah razlagati, vam tudi za danes vzamem v misel podobico, ki se večkrat vidi in je jako pod učljiva. Na Sercu Jezusovem je odperta rana in iz rje teče studenec kervi v posodo, iz ktere je izpeljanih 7 cevi, da se po njih od-taka na vse strani. V tej podobici je ob kratkem neizrečeno veliko povedano; da namreč iz odpertega Jezusovega Serca nam pritekajo vse milosti, ki jih sprejemamo v sv. katoliški Cerkvi, zlasti v ss. zakramentih. Odperto Serce Jezusovo je studenec vsih milosti, to naj bo predmet mojemu današnjemu govoru. —
Pred 24 leti se je na Francoskem, kakor je sploh znano, pri prosti pastarici Bernardinici 18krat prikazala Mati Božja. Tam, kjer se ji je prikazovala, je začel nekega dne naenkrat studenec iz tal izvirati. Kjer pred ni bilo kapljice vode, teče zdaj obilni studenec, iz kte-rega se čudežna voda po vsem svetu razpošilja; in že sto in sto bolnikov, ki so pili to vodo ali pa se ž njo umivali, je bilo čudovito ozdravljenih. Bog je na pri-prosnjo Marijno ravno v sedanjih zmedenih časih odperl ta čudežni studenec, da bi slabe v veri poterdil in mlač-nost slabovernih poživil. Studenec v Lurdu postal je sloveč za vesoljni svet.
Ali to je le majhna kapljica nekega druzega pre-čudnega studenca, ki je že pred 1850 leti začel izvirati in ne bo nikdar več prenehal do konca dni. Ta studenec je tako obilen, da lahko zajemajo v njem vsi narodi in nikdar ne bode izpraznjen. Začel je izvirati na gori Kalvariji takrat, ko je rimski vojščak s sulico odperl Jezusovo stran in je začela teči kri in voda iz nje.
Premislimo nekoliko skrivnosti tega božjega studenca.
1. Najpred nam pomeni ta studenec tisto vodo, ki že nad 18 sto let očiščuje v zakramentu sv. kersta sleherno dušo, ki ima srečo v njej oprana biti. Kadar mašnik pri kerstnem kamnu povzdignejo roko in na glavo kerstno vodo vlijejo, zdi se mi, kakor bi se na novo odperlo Jezusovo Serce, da teče iz njega kri in voda ter očisti dušo novorojenega deteta.
Oh kako lepa, nebeško čista je oprana duša v sv. kerstni vodi! Na zemlji ne najdemo besedi, da bi mogli dopovedati dušno lepoto tistega človeka, ki je v sv. kerstu očiščen, prerojen in posvečen. Le po nekoliko, le prav od daleč, nam jo naznanjajo besede sv. Cerkva: da Človek postane otrok Božji, brat Kristusov, deležnik nebeškega kraljestva.
Ze tukaj na zemlji blagrujemo one otroke, ki imajo v resnici dobre starše, ki noč in dan skerbijo zanje,
{'ih varujejo kakor punčico svojega očesa, da bi se jim ^aj hudega ne zgodilo, ne na duši ne na telesu. Že v življenji jih obsipajo z dobrotami, in kadar umerjč, jim podarijo vse, kar so nekdaj svoje imenovali. Kako bi mogli še le dovelj blagrovati človeka, ki pri sv. kerstu ostane otrok najboljšega Očeta nebeškega. Srečni so ili aposteljni, ki jih je Jezus svoje prijatelje imenoval; ali niso še srečniši po sv. kerstu posvečeni otroci Božji, ki se zato smejo njegovi bratje imenovati?
O kolika neizrekljiva sreča tedaj, ljubljeni otrok Božj i biti — oblečen v belo obleko kerstne nedolžnosti! Že tukaj ga Bog obsipa z nenavadnimi darovi, s toliko notranjo tolažbo in srečo, kakoršne oni ne morejo občutiti, ki niso več v beli obleki kerstne nedolžnosti. O taki že tukaj pojejo veselo pesem, kakoršne drugi še umeti in čutiti ne morejo. Tam pa hoče svoje kraljestvo ž njimi deliti. Takemu poreče Jezus o saertni uri: „Pridi moj bratec, sestra moja, pridi in vzemi v posest kraljestvo mojega Očeta; kar je moje to je tvoje." — Ko bi n*m bil» dano le m en trenutek pogledati v nebeške višave tiste trume srečaib, ki so ? otročji nedolžnosti umerli in vse one, ki ao v sredi spačenega sveta ohranili do groba belo oprano o-bleko sv. kersta: kako bi stermeli in kako bi znali vse drugače ceniti svoj lastni kerst! Tam zdaj spremljajo Jagnje kamor gre in v nedopovedljivi sreči brez nehanja slavijo in častijo tisto presveto Serce, ki jim je pripomoglo k toliki sreči.
2. Tudi mi smo bili deležni enake sreče. Ko bi bili takrat umerli, ko so nas od kerstnega kamna prinesli — se v otročjih letih — kako nezrekljivo srečni bi bili že med angelji! Ali božja volja je, da se še vojskujemo na zemlji, da si v hudem boju vence zmage priborimo.
Tisti dan, ko so nas škof birmali, sprejeli so nas slovesno pod Jezusovo zastavo; postali smo vojščaki Kristusovi, da naj se hrabro vojskujemo zoper vse sovražnike večnega zveličanja, da naj terdno stojimo v sv. veri in po njej tudi živimo.
Ali naše vojskovanje ni lahko. Sovražniki naši so močni in hudi, njih število je silno veliko — cela vojska jih je. Tri močne vojvode imajo, kateri kakor strašni Holoferni in močni Ooljati s svojimi kardeli prežijo na našo ubogo dušo. Imenujejo se: Hudo nagnjenje, grešni svet in hudobni duh. Hudo nagnjenje že precej v mladosti začne zbirati hudo vojsko zoper nas — človeško serce je k hudemu nagneno že od mladosti: napuh, nečimernost, lakomnost, nečistost, nevošljivost, požrešnost, jeza, lenoba itd. vse se vzdiguje, vse se punta zoper naše ubogo srce. In koliko vojsko nam nasproti stavi sprideni svet! zdaj nas hoče premagati s prijaznim vabljenjem in sladkim prilizovanjem, zdaj spet z žuga-njem, zasmehom in zlobno silo; moti nas zdaj z grešnim govorjenjem, zdaj s kužnim pisanjem, in zdaj spet s hudobnimi izgledi; enkrat nas hoče v svoje zanjke vjeti z lažnjivo učenostjo, drugikrat pa se spet nevednosti poslužuje, da bi dosegel svoj pogubni namen. Če pregledujemo toliko število zapeljivcev in pohujŠljivcev po mestih in vasčh, si skoraj ne moremo drugače misliti, kakor da sam satan razpošilja svojo peklensko vojsko po Bvetu na okrog, da bi bilo, kar je moč veliko premaganih in pogubljenih.
Ni mi treba dalje opisovati sovražnikov, sami vse to dobro veste; saj ste bili uže sami sto in stokrat na-adeni, že večkrat kaj ranjeni morda že celo hudo po-iti. Pa še ne bo tako hitro vojske konec; mir bo še le takrat, ko bo o smerti naše serce nehalo biti.
Vprašanje je tedaj le to, kaj nam je storiti, da bomo premagali vse tako nevarne sovražnike?
Naj važniša reč v hudih vojskah so dobre terdnjave, take terdnjave, da jih nobena sovražna moč ne more razrušiti in razdjati. Hvala Bogu! tudi naš nebeški Vojvoda nam je pripravil tako nerazrušljivo terdnjavo, v kteri smo varni pred slehernim sovražnikom. In ta terdnjava je presveto Serce Jezusovo. Vojščak na gori Kalvariji nam je odperl to presveto skrivnostno terdnjavo in zdaj ostane odperta za vsacega kristjana, da naj v njej zavetja išče, kadar ga sovražnik napada.
tes
Tudi takrat, ko to ikof nam na glavo roko položili, b sv. krizmo nas zaznamovali ter nas rahlo na lice udarili, je bilo za nas odperto Serce Jezusovo. Toda kaj bi nam pomagalo, če je odperto — kaj bi nam pomagale milosti sv. birme, ako bi se za Serce Jezusovo nič ne zmenili ? Da jih vsak dan toliko pade na bojišči, to je od tod, ker se ne zmenijo za Serce Jezusovo, ker v njem nečejo pomoči iskati. Oh kristjani! mi pa nikar tako, ampak v vsaki skušnjavi pribiežimo v odperto Serce Jezusovo — v božjo terdnjavo. Kadar nam prihajajo hudobne misli, se vzdigujejo grešne želje, hitro bežimo v to varno zavetje ter kličimo: „Presveto Serce Jezusovo, bodi moje rešenje!" Kadar nas hudobni svet vabi z lažnjivimi slepili, v Serce Jezusovo bežimo, rekoč: „Sladko Serce Jezusovo, bodi Ti moja ljubezen!" Kadar slišimo slabe besede, vidimo zapeljive izglede, in smo v nevarnosti s svetom potegniti, takrat bežimo, urno se 8krimo v močno terdnjavo božjega Serca ter kličimo: „Jezus, iz serca krotak in ponižen, stori, da bo moje serce Tvojemu podobno!" Kadar se nas dušna lenoba polastuje, bežimo, kar imamo še moči in tecimo v to božjo terdnjavo, rekoč: „Sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te čedalje bolj in bolj ljubim!" In enako delajmo v vsih druzih napadih in skušnjavah.
3. Če je pa že kteri izmed nas bil ranjen, ali celó umorjen, je seveda milovanja vreden; vendar še mu ni obupati, ker Jezus nam je odperl še drugi čudoviti studenec, studenec sv. pokore.
V misijonskih poročilih beremo, da so se novo-spreobernjeni kristjani v ajdovskih deželah čudili, ko so jim jeli misijonarji razkladati, da je razun sv. kersta še en drug zakrament, v kterem se grehi odpuščajo. In vprašani, zakaj se čudijo, so odgovorili, da je tak zakrament nepotreben, češ, „kako bi bilo mogoče, da bi kerščeni človek še kdaj se pregrešil"! Prav so govorili ti blagi ajdovski kristjani; res bi moralo nemogoče biti, da bi človek, ki je bil pri sv. kerstu tako čisto opran v studencu Jezusovega Serca in s tolikimi milostmi obdarovan, mogel še tako nehvaležen biti in še kterikrat smertno se pregrešiti.
In vendar je brez števila kristjanov, ki Jezusovemu premilemu Sercu nehvaležno herbet obračajo in se prostovoljno satanu izročujejo; nebesa so jim na ponudbo, pa po peklu stegujejo nehvaležne svoje roke. Oh neverjetno in vendar žalostna resnica, da kristjan tisto predobrotljivo Serce, ki si ga je izvolilo za prijatelja, za brata, in mu nebesa ponujalo, — zdaj zaničuje, za-metuje in zasramuje ter vedoma in prostovoljno žali.
Kaj pa stori Serce Jezusovo za toliko nečast, za toliko žaljenje? Ali znabiti kaznuje hudodelce? Ali se maščuje nad nehvaležneži? Oh ne: zemlji zapoveduje, naj nikar ne odpre svojega žrela, da bi jih požerla; bliskom in viharjem veléva, naj jih ne končajo; ognju in vodi brani, naj jim ne škoduje; nesreče in smerti jih varuje, dobrote jim deli, — celó hodi za njimi in jih s sladkim milim glasom k sebi vabi: „Oh vernite se nazaj, nesrečni, k Sercu, ki ste ga nehvaležno zapustili ; vernite se k mojemu Sercu, iz njega še zmir teče kri in voda, ki vas bo v zakramentu sv. pokore očistila vsih grehov." Pa, oh božji Zveličar! že tolikrat smo ta sv. zakrament zastonj sprejemali, — že tolikrat smo po spovedi zopet nazaj zabredli v prejšnje grehe! Zdaj nas je sram, še enkrat se spet verniti k Tvojemu Sercu.
—	„O nikar se ne bojte, kliče Jezus največim grešnikom,
—	o nič se ne bojte, le vernite se, še vam je odperto; in če ste ga že tudi 70krat 7krat zapustili, vam je še odperto, oh le vernite se!"
O koliko usmiljenje! Naj zdaj misli vsak sam na-se: kolikrat že v življenji od svoje perve spovedi do zdaj si se približal spovednici, sedežu milosti božje;
ti si se skesano spovedsl; tvoj spovednik bo povzdignili roko, so odvezo molili in te prekrižali, — glej, takrat
i'e bila na novo odperta stran Jezusova in zdajci je tekla ari in voda iz nje in oprala tvojo dušo! O človek, če
1"e tvoje serce tako terdo, da ne moreš pretakati šola česanja, potoži saj solzico hvaležnosti, kakor sv. Peter, ki se je vselej hvaležno razjokal, kadar se je spomnil naj veče dobrote Jezusove, da mu je odpustil njegov grozoviti greh.	(Konec naal.)
Mzjiecii bogotjubnih otrok iz rmih čutar herscansira. m.
(Dalje.)
d) Alojzij se bolan domu verne.
Že dve leti je bil naš mladi svetnik v Florenci; a tudi zdaj se še ni imel precej verniti k svoji ljubljeni materi. Po očetovi želji se preselita Alojzij in Rudolf w novembru 1579 v Mantovo, da bi ondi učenje nadaljevala, ker je bil ondotni vojvoda bližnji sorodnik.
Tudi tis. se Alojzij prav pridno poprime učenja in v svojih pobožnih vajah ničesar ne spremeni, čeravno je primoran gostokrat obiskati vojvoda in spremljati njegovega sedemnajstletnega sina Vincenca. Vsled tega se mu svetno razveseljevanje še bolj pristudi in svetna čast ga kar nič ne mika, le tiha samota ga razvedri in razveseli.
Nekaj tednov po prihodu Alojzij hudo zboli. Bolezen sicer ni bila smertno nevarna, a prizadevala mn je mnogo dolgih in hudih bolečin. In poleg tega so mu še zdravniki zapovedali oster post Poterpežljivo je prenašal bolezen; celo vesel je je bil in sicer zato, ker je mogel z Jezusom terpeti, zato ker je z ostrim postom se naučil samega sebe premagovati, in pa zato, ker ae je vsled bolezni smel dvornemu življenju in šumnemu veselju odtegovati. Post je spoznal za tako dober pripomoček dušne popolnosti, da ga ni več opustil, in je sploh tako malo jedel, da so se le čudili, kako more še živeti pri tako pičli hrani.
Ker je v Mantovi Čedalje bolj bolehal, bledel in hiral ter njegov oslabljen želodec že skor nobene hrane ni sprejemal, je oče zapovedal, naj se sinova zopet na dom poverneta, ker je upal, da čistejši zrak in materna skerb brez dvoma k zdravju pripomore.
V spomladi 1580 pride spet Alojzij na domači grad. V drugačnih okoliščinah bi za preblago mater ne bilo nič veselejšega kakor prihod tako dobrega, svetega otroka. A zdaj pa ji serce kervavi, ko zagleda bledo lice in upadeni obraz svojega „angelja"; solze se ji uder6, ker smili se ji ljubljeni otrok in boji se za njegovo prihodnost.
Vendar bistri zrak in materna skerb polagoma zboljša njegovo žalostno stanje. Telesno zdravje se mu jame povračati, in veselo napreduje; a še veselejše se razvija in razcveta njegovo dušno življenje.
Nikakor ga ne morejo prisiliti, da bi popustil post in da bi obilnejše in tečniše hrane si privoščil; oago-varja jim, da mu je ljubše dušno kakor telesno zdravje.
Zlasti pa je storil v tem času velik korak v pobožni molitvi. Do zdaj je imel v navadi le ustmene molitve; molil je sv. rožni venec, iz molitvene knjige dnevnice Matere Božje i. dr. Zdaj pa je pridjal še premišljevanje. Nihče ga ni učil premišljevati, kar sam je začel, kakor ga je sv. Duh navdajal. Tako priserčna je bila njegova molitev, tako ginljivo njegovo premišljevanje, da je velikrat pretakal obilne solze, ai niso močile le njegovih nedolžnih lic, temuč tudi na obleki, tudi na tleh, kjer je klečal, so se poznale.
Njegov služabnik pride nekega dne po opravilu v njegovo sobo, in kako se zavzame, ko zagleda svojega gospoda pred razpelom klečati, roke proti Križanemu povzdigovati in milo jokati! To, se ve da, se drugim pove in od tistega dne so ga večkrat opazovali, kako je v molitev zatopljen angeljsko pobožno klečal pred podobo Križanega, včasih imel roke sklenjene, včasih Križem na persi položene, včasih pa je križ v roke vzel, ga na persi pritiskal ter se v neslisani pobožnosti pogovarjal z Jezusom. Le obilne solze so bile po nekoliko priča, kako nebeško srečno je bilo njegovo deviško serce pri taki molitvi. Ob taki priliki je lahko kdo v sobo pri&el in zopet odšel, angeljski mladenček ni nič vedel sato, ni se zmenil za ves svet. Še vspešniše je bilo njegovo premišljevanje, ko je dobil v roko nauk o premišljevanji, prelepo knjigo patra Kanizija, ktero je z velikim veseljem in pridom prebiral.
Jako rad je prebiral tudi misijonske sporočila Jezusove družbe iz Indije, in z otročjo navdušenostjo se je čudil toliki gorečnosti, ki zapusti dom in vse svoje ter gre v vedni smertni nevarnosti širit med uboge ne-vernike sveto vero Kristusovo. O kako rad bi bil tudi sam spremljal te blage junake Jezusove!
Nekoliko pa je hotel to doma nadomestiti; postal je domačim otrokom mali misijonarček. Ob nedeljih in praznikih je šel sam h kerščanskemu nauku; po nauku pa je zbiral krog sebe otročiče, jih učil iz katekizma in napeljeval k lepemu bogoljubnemu življenju. Delal je to s toliko krotkostjo in ponižnostjo do naj ubožnišib, da so ga otroci in starši priserčno ljubili.
Tudi odrašenim je bil angelj miru in sprave. Kadar so se služabniki ali drugi v gradu kaj sperli in skregali,
1*e prihitel Alojzij in jim s toliko krotkostjo in premag-jivo vnetostjo prigovarjal, da so se kmali spet zdobrali in sprijaznili. Če je kdo slabo govoril, ga je ljube«-njivo posvaril; če je videl ljudi grešnega vedenja, si je vse prizadjal, da bi jih k pravi pokori pripravil; tega nikakor ni mogel terpeti, da bi se vpričo njega Bog žalil.
V tisti dobi je po svoji apostoljski gorečnosti, učenosti in svetosti na daleč okrog slovel sv. Karol Boro-mej, nadškof milanski. In ravno zdaj, ko se je Alojzij doma zdravil (1. 1580), se naenkrat razglasi veselo sporočilo, da sveti kardinal hoče obiskati tudi duhovnijo, v kteri je bil Kastilijonski grad. O kako se je veselil Alojzij tega prihoda! Drugi so skerbeli, kako bi dovelj častno in slovesno sprejeli višega pastirja, Alojzij pa je le na to mislil, kake nauke bo slišal iz njegovih ust, če bo tudi tako srečen s tem velikim svetnikom govoriti, kaj mu bo rekel itd.
Veliko ljudstva se je zbralo v cerkvi, tudi grofinja je bila a svojim angeljem na odločenem prostoru. Sv. Karol začne pridigovati. Kakor dobrodejna rosa padajo svetnikove besede na serca ginjenih poslušalcev, ki se iij morejo solz zderžati. Alojzij je ves prešinjen. Po pridigi želi s kardinalom posebej govoriti. Priprosto in i;aravnost mu odkrije svoje serce in ga prosi svčta za dušno življenje. Sveti škof kar stermi in hvali Boga. Se nikoli ni videl dvanajstletnega otroka, ki bi se mogel nedolžnemu Alojziju primerjati. Kako veličasten prizor: dva taka svetnika, — eden v visoki starosti, podoben žlahtnemu drevesu, ki je polno najlepšega zdrelega sadu, eden pa v nežni mladosti, podoben beli liliji, ki se je ravno jela razcvitati v najlepši krasoti!
Med drugim ga vpraša sv. Karol, ali večkrat ss. zakramente prejema? Alojzij pa mu odgovori, da še ni bil pri pervem sv. obhajilu. Svetnik mu veli, naj se kar precej začne pripravljati, nasvetuje, kaj naj v ta namen stori in obljubi, da ga hoče sam pervikrat obhajati.
Ves vesel in srečen se verne od sv. kardinala in zvesto spolnuje vse, kar mu je bil naročil. Željno pričakuje dneva, ko bo smel pervikrat v serce sprejeti Jezusa, ki ga tako goreče ljubi. Če so že navadni otroci na dan pervega sv. obhajila tako ginjeni in se tolikanj srečne Čutijo: kdo bi bil vstanu popisati pobožnost in srečo, ki jo je čutilo njegovo angeljsko serce pri tem naj svetejšem opravilu!
Od takrat je sv. Alojzij pogostoma sprejemal pre-sveto Rešnje Telo in vselej z enako gorečo pripravo. Pozneje je hodil vsak teden k sv. obhajilu. Razdelil si je teden v dva dela: v četertek, petek in saboto se je pripravljal in prosil trojedinega Boga za milost vrednega obhajila; v ponedeljek, torek in sredo pa se je zahvaljeval za milosti, ki jih je v nedeljo prejel pri mizi Gospodovi.
Sploh je po pervem sv. obhajilu imel še veliko večo pobožnost do najsvetejšega Zakramenta. Vsakdan je šel k sv. maši. Pri masi je bil tako ginjen, da je po povzdigovanji do konca tako obilne solze pretakal, da so na tla kapale. In tako pobožnost je ohranil do konca življenja.	(Dalje nasl.)
Ziati rudnih•
XIV.
K sv. maši hodi pogosto in z veseljem.
Duhovni učeniki svetujejo: Bodi vsak dan pri sv. maši, ako zamoreš. Vsak ve, da ob nedeljah in praznikih je pod smertnim grehom vsak dolžan pri sv. maši biti; Bog ne daj toraj, da bi kdo to veliko dolžnost iz lenobe zamudil in si pogubljenje nakopal! Zarad nezmernih dobrot in milost pa, ki se pri sv maši dobivajo, želijo in spodbujajo duhovni učeniki, da hodi tudi ob delavnikih k sv. maši, ako to premoreš brez posebne pritežnosti.
Sv. Alfons, ko je bil še pravdosrednik, je šel vsak dan k sv. maši, predno je priččl svoje dela.
Grof v Arianu, sv. Eieazar s svojo ženo Delfino, je imel vterjen hišni red, da so vsi domači šli vsak dan k sv. maši. Hlapci, dekle, vradniki — vsi so morali biti vsak dan pri sv. maši.
Tako je bila tudi poljska vojvodinja Hedviga vsak dan z vso družino pri sv. maši. Ne dalja kraja, ne slaba pot, ne dež, ne mraz in ne sneg je od tega ni odvernil.
Častitljiva Kristina Savojska, napolitanska kraljica, je na svojem dvoru vstanovila lepo šego, vsak dan biti pri dvčh ss. mašah; pri pervi so Boga hvalili za prejete milosti, pri drugi so nadaljnih dobrot prosili.
Kadar je bila slavna orleanska devica Joana d'Ark na bojnem polju, je vsako jutro ob zoru šla k bližnji cerkvi in je ukazala pol ure zvoniti ter vse vojne duhovne sklicati, da so naj svetejsi dar opravljali; ona pa je bila pri ss. mašah bolj z angeljsko kot s človeško pobožnostjo.
O včrni katoličani, posnemajte take prelepe zglede! Koliko dobrot zamorete vsak dan sprositi, ako pri sv. maši včrno in bogoljubno za nje prosite. In koliko silo potrebno je prositi n. pr. za nedolžne, ki bodo ne mara tisti dan v nevarnosti gnado božjo zgubiti, da bi jih Bog pred volkovi obvaroval; prositi za grešnike, ki utegjejo tisti dan v svojih grehih cmreti in bodo vekomaj zgubljeni, ako se hitro ne spreobernejo; prositi za toliko bolnih, ki po vsem svetu nezmerne bridkosti terpe; prositi za take, ki si stan volijo, da bi se to po božji volji zgodilo; prosite za razne popotne po suhem in po morji, da bi jih Jezus v zakramentu hudega obvaroval; prosite za šolsko in drugotno mladino, da bi vsi ne le v svet-
nem znanji, ampak tudi v čednosti napredovali; prositi za duše v vicah, da bi zarad darovanja Božjega Jag-njeta se jih prav veliko in urno rešilo iz ognjenega oči-ševališa itd.
Delajmo pridno za zveličanje eden drugemu v pomoč, dokler je čas. Maloktera reč je tako obžalovanja vredna, kakor je zguba toliko drazega časa, ki se čisto po nemarnem zapravlja! Koliko ljudi poseda ali postopa cele dni, tedne in mesce po kotih, po potih, po hišah brez kacega dela. Ali ni ta zguba pri tako kratkem življenji kervavih solz vredna? Ponovi saj vsak večkrat na dan dobri namen: „Vse Bogu na čast in dušam v zveličanje!" Ne opusti sv. maše, ako premoreš iti k nji!
O v č i c a.
(Pis. M. Skalovič.)
(Dalje.)
25. Ovca prežvekuje hrano. Kar je v hitrici pristrigajoč bilke kerme nabrala, to zopet v počitku ali po noči spravi med zobe, da prežveči, na tanjše koščeke zdrobi. Prežvekovana kerma se ložej v želodcu prebavi, ter živali mnogo bolj tékne. To je podoba dušne pase, poslušanja besede božje ali prebiranja pobožnih knjig, — kar ne koristi, ako se v sercu ne ohrani in ne premišljuje. Premišljevanje božjih naukov je kakor prežvekovanje, zdrobljenje nebeških resnic, da bolj teknejo duši naši. Najboljša krepka mesena juha (župa) se napravi, ako se mesó in kosti na drobne koščeke razse-kajo in se vse polagoma segreje in prekuha; tako se duh naš v kerščanskem smislu naj močnejše vterjuje v veri in pravi pobožnosti s premišljevanjem.
Po besedah sv. Bernarda, za osebe, ki hočejo po lestvi kerščanske popolnosti visoko priti, je perva stopnja berilo in poslušanje; drugi klin na lestvi pa je premišljevanje božjih resnic, da se vname sercé v sveti ljubezni in volja vterjuje za resno delovanje. Zakaj peša vera, kerščanske čednosti ginjajo, hudobija pa se močno razprostira? Odgovor nam daje stari prerok Jeremija: „Razdjana in opuščena je zemlja, ker ga ni, ki bi v sercu premišljeval". (Jer. 12, 11.) Ne reče samó „premišljeval", temuč „v sercu" — ne le v glavi čutil, kar premišljuje, kajti človeški um veliko premišljava in tuhta in prevdarja, zlasti v današnjih časih, ali serce je mnogokrat pusto in prazno. Kadar naš um — glava, si oblikuje *) stvar lepo, koristno, ljubeznjivo, se vname volja
_sercé, da jo želi, hoče imeti, ako pa nasprotno si jo
vpodoblja kot gerdo, škodljivo zoperno, jo tudi naše serce ne mara imeti, niti je poželi, nego merzi na njo, jo studi, — sovraži.
Poleno derveno se nikoli ne vname samo ob sebi, ako ga ne vžgeš ali na ogenj ne deneš; tako ostane tudi naše serce derveno, ako se v premišljevanji ne vžge. Zató pravi psalmist: „V mojem premišljevanji se vname ogenj". (Ps. 38, 4.) Eno samo resno premišljevanje je mnoge duše tako spremenilo, da so potem vse žive dni zvesto Bogu služile — v neugasljivem ognju svete ljubezni. „Zdaj pa ostanejo: vera, upanje, ljubezen, naj veči pa med njimi je ljubezen". (I. Kor. 13, 13.) Tedaj najviša stopinja, verhunec keršanskega življenja je ljubezen, do te pa nobeden ne dospe, kdor ni prijatelj premišljevanja. „Kdor pa ne ljubi, ostane v smerti" (I. Joan. 3, 14.), in kdor ne premišljuje, ne ljubi; torej kdor ne premišljuje, ostane mertev. „Premišljevanje je
*) „Obličiti" je menda lepša in slovanskemu duhu pri-mérnisa beseda nego „predstavljati" = vorstellen?
potrebno, res da, ono je temelj pravi pobožnosti". (S. Thom. 2. 2., 9. 82, art. 3.)
Ovce pa in sploh „preživače" (prežvekujoče živali) navadno ne prežvekajo po poti ali na paši, ampak v stajah, ko počivajo, ali po noči v hlevu (¿tali). *) Ko je Mojzes pasel ovce svojega tasta Jetra Madijanca, je gnal enkrat čedo globoko v puščavo, ter je prišel do gore Horeb, in tam se mu je razodel Bog v gorečem germu. (Exod. 3, 1.)
Naš Zveličar je cele noči v molitvi in premišljevanju prebudil, ne kakor da bi njemu potrebno bilo premišljevanje, temuč, da je nam dal zgled, kako je nam nevrednim in merzlim delati, ter v nočni tihoti iskati razsvetljenja in toplote svojemu duhu. Sv. Hiero-nim piše bogati rimski gospej Celanciji: „V svoji palači imej kako oddaljeno samotno tiho sobico, kamor se lahko podaš v zavetje izmed viharjev svetnih skerbi, da se tam upokojiš in v svetej tihoti premišljuješ dobro, kako bi mogla lepo Bogu in svoji družini služiti."
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem ftn dopisi.
Iz Ljubljane, 26. rožn. (f Dekan Grabrijan.) Zopet nam je pobrala smert enega značajnih in navdušenih Slovencev, učenih in pobožnih duhovnikov in vnetih, marljivih dušnih pastirjev — prečastitega gospoda J u-rija Grabrijan a, častnega kanonika, župnika in dekana vipavskega. Rodil se je 22. marca 1. 1800 v Adle-šičah na Dolenjskem, šolal pa v Novomestu in Ljubljani in sicer povsod z najboljšim vspehom. Mašnika ga je posvetil nepozabljivi škof Anton Alojzij Voif 27. avgusta 1825. Kmalu potem poslal ga je za duhovnega pomočnika na Brezovico, 1. 1826 v Loko in 1. 1830 v Žiri. Ko je pa sv. oče Pij VIII 1. 1830 odvzel škofiji teržaški dekaniji: postojnsko in bistriško, goriški vipavsko, ter jih sklenil s škofijo ljubljanskov— poslal je škof Voif 1. 1831 Grabrijana za kurata v Šturije na vipavsko. Tu je služboval sadonosno za večni in časni blagor svojih duhovnjanov 7 lčt. Ko pa zaspi v Gospodu 1. 1838 obče spoštovani vipavski dekan France Stekar, imenuje vikši pastir* Grabrijana za administratorja župnije in dekani je vipavske, čez dve leti potem pa izvolili so ga za stalnega župnika in dekana.
Koliko dobrega je storil pokojni dekan v dolini vipavski za cerkev in narod, mislimo, da ve, kdor se je soznanil že z Vipavo in njenimi razmčrami. Sicer pa govore dela sama in poveličujejo nepozabljivega, priljubljenega dekana. Lepšal je cerkve svoje župnije in sozidal pri Materi Božji v Logu veličasten zvonik, ki je ponos ne le Vipavi, temveč vsi škofiji. Enako poveličujejo ga šole skoro vseh občin vipavskih, sosebno teržka, ki je gotovo ena naj lepših na Kranjskem, kakor tudi prekrasen farovž, ki se mogočno povzdiguje nad tergom. Skerbel je tudi za napredek kmetijstva, ter njemu gre perva hvala, da so osnovali na Slapu vino-rejsko šolo.
**) Nikar ne zametujte besede „stala14, kajti je že mednarodna, in se rabi sploh v pomenu bolj plemenitem. „Hlev" (saj tod po Krasu) se rabi le za praseta in svinje, — po-menja = schweinstall. Pis. — V gorah po Gorenjskem je štala le ca konja (ako ga ravno kdo ima kot nenavadno živino), sicer je za vse drugo hlev, in bilo bi najberže enako za konja, ako ne bi bili seboj „stale" privlekli, ko so konja prignali. Sicer pa ima „stala" občno koreniko: stare, stati, s teh en, in ni potreba se je ogibati.
S tem ti je pridobil naklonjenost presvitlega ce-aarja, ki ga je t prisnanje njegovih velikih zaslug 1.1867 imenoval za viteza Franc-Jožefovega reda, ter dobro-volj nos t svojega višega pastirja, ki ga je 1. 1868 imenoval za častnega kanonika stolnice ljubljanske. In Vipavci zaupali so mu vse in odobravali, kar koli je storil v njihovem imenu za-nje; sprejemali so radi njegove ¡n se ravnali po njegovih naukih. Duhovniki čislali so ga in ljubili kot svojega duhovnega očeta, in to tembolj, ker jim je bil vsak čas zvest prijatelj, v dvomih moder svetovalec, v britkostih mil tolažnik. Zato ■mo ga visoko čislali tudi mi v življenji in visoko čislati hočemo tudi njegov spomin po smerti, ter moliti za dušo njegovo, naj ji dobrotljivi Bog milostno podeli večni mir!	-č.
I* Ljubljane. (Obhajanje Alojzijevo.) O praznovanji sv. Alojzija dostavljamo poročilu v zadnjem listu, da se je tudi v Alojznici ta praznik po stari hišni navadi slovesno obhajai v nedeljo, 25. t m. — Pridigo in sv. mašo « asistencijo je imel letos č. g. prof. Zupančič; asistirali so mu trije gospodje bogoslovci, bivši alojzniki. Gojenci so pod vodstvom svojega pevovodje go»p. Foerster ja peli latinsko mašo. Razun tega se je, kakor vsako leto, tako tudi letos na dan pred praznikom in potem skozi vso osmino v domači kapelici obhajala ob večerni uri devetdnevnica v čast sv. Alojziju z litanijami in blagoslovom. Šestnedeljsko pobožnost, ktere vdeležitev je gojencem na prosto voljo dana, opravlja letos 28 gojencev izmed 51.
Bi li ne bilo dobro, ko bi na srednjih šolah sploh, dokler se praznik sv. Alojzija ne dovoli zopet postavno kot šole prost dan, obhajali sv. Alojzija, kolikor mogoče, slovesno v nedeljo po prazniku, da mladina tega angelj-skega mladenča in velikega svetnika, svojega vzora in mogočnega priprošoika, ne izgubi s časom popolnoma izpred oči, in da ji lepi njegov praznik iz spomina ne izgine?
h Ljubljane. (Kresna slovesnost in 25letnica v Ter-novem.) Vsako leto se v Ternovskem predmestji prav slovesno obhaja patronska slovesnost sv. Janeza Kerst-nika, letos pa se je s to priliko sklenila tudi še 251et-nica, odkar je bila ondotna cerkev posvečena (7. rožn. 1857). V ta namen je bila cerkev olepšana, kar se je dalo, zunaj z zastavami, mlaji, zelenjem, pred vrati s primernim napisom in podoboma sv. Janeza K. in po-svečevavca cerkve r. škofa Antona Alojzija. Posebna hvala gre mladini sploh in posebej fantom, kteri so z drugimi vred več dni poprej z veseljem delali priprave za slovesnost, pa tudi v ta namen denar z drugimi pre-bivavci skladali. Prelepo se je podal venec, ki so ga pridni fantje precej visoko še nad cerkveno streho speljali od stolpa do stolpa, in v sredi med stolpoma je visel ob vencu velik, cent težak jagnjič, od g. Tavčarja prav lepo zmalan na plehu, ki se kaj lepo od daleč vidi. K temu se je kaj častitljivo podalo mogočno streljanje m častitljivo zvonilo o slovesnostih. V resnici hvale vredna je taka gorečnost za čast Božjo in sv. Janeza K. Bile so pa tudi na prizadevanje preč. gosp. župnika Karuna prav častitljive slovesnosti. V god sam so premilostni gospod knez in škof dr. Janez Krizostom ob 8 maševali, in bile so tudi sicer skoro vse dopoldne ss. maše. V nedeljo pa so slovesno sv. mašo z azistenco imeli Novomeški novi prošt preč. gosp. P. Urh, pridigarji so bili: dopoldne domači gosp. kaplan, in vrednik tega lista, popoldne o 5 pa dež. in derž. poslanec gosp. K. Klun. Ljudi je bila polna cerkev, ki so se tudi pri darovanji za cerkev prav dobro obnesli. Vidi se, da Ljubljančani, kakor se spodobi, imajo posebno ljubezen in češenje do velikega svetnika sv. Janeza K.,
kteri naj Ternovski fari in vsim častivcem naj večih in naj boljših telesnih in dninih darov «prosi.
Ha Zalilogl se je uni torek (20 t m., kakor je bilo omenjeno v 24. listu „Danice") prav lepo, ginljivo in spodbudno veršila obletnica po rajnem ondotnem župniku čast gosp. Anton Pintar-ju, ki je umeri lanskega leta ravno ta dan. Ob 9 zjutraj je imelo fiestero čč. gg. duhovnikov (gg. župniki: domači, železniški in soriški;
S. farna namestnika št Lenarški in Dražgoški, in že-niški g. kaplan) najpred duhovne molitve (bilje); potem so bile ssv. maše pri vseh treh altarjih; slovesna černo sv. mašo opravljali so št. Lenarški č. g. Primož Peterlin kot posebno dober prijatelj rajnega gosp. župnika Pintarja. Ljudstva snidlo se je bilo prav obilno Število, kar je svidočilo, da zveste ovčice zvestega pa-stiija tudi po smerti ne pozabijo. Po ssv. mažah se odpoje „Libera" pred tumbo sredi cerkve ; potem pa so du novni z ljudstvom vred se na rajnega č. g. župnika, grob, katerega so bile zaliloške pridne dekleta opletle z lepim in zalim cvetličnim vencem. Tu se še enkrat odpoje „Libera", opravijo se navadne predpisane molitve ; v zadnje slovo pa so še zapeli pesem: „Blagor mu, ki se spočije". —
Kar tiče grobni spominek, ki ga je tudi „Danica« omenila, naj bo povedano pred vsem, da se je bil najdel med papirji rajnega gosp. Pintarja obris grobnega spominka rajn. č. g. unškega župnika Jan. Brence-ta. Mnogim je znano, da sta si bila ta dva gospoda v življenji posebno priserčna prijatla. Gotovo je ranji gosp. Pintar dobil Brencetov opominek (t j. obris njegov) ali zarad tega v last, da bi se bil večkrat v duhu po stavil pred njegov grob; ali pa za to, da bi se po-njegovi smerti tudi njemu ravno tak postavil, in bi si tako prijatla še po spominkih enaka ostala. Te želje sicer ranji g. Pintar, kolikor vemo ni nikjer izrazil ali zapisal, vender je najdeni obris to nekako razodeval. Dal se je toraj napraviti spominek natačno po obrisu, kakoršen je uni g. Brenceta. Tudi isti mojster, g. Vodnik (pohvaljen in priporočila vreden umetnik), ga je iz na-brežinskega sivkastega marmeljna prav dobro in lepo zgotovil. — Povedano bodi dalje tudi to, da je pri ranj. g. župniku Pintarj u še na Turiaku služil en čas za or-ganista brat njegov Janez, pre"selil se je bil ž njim na Zalilog, ondi je ves čas v lepi slogi in izgledni ljubezni z njim živel, zadnja leta kot mežnar služil, in le 7 tednov pred njim umeri. Pred velikim križem zaliloškega pokopališča počivata, kakor v življenji, tako tudi v smerti združena vštric eden poleg druzega, grobni spominek vzidan je koj blizo tam (v zadnje osredje zunanje stene cerkvenega presvetišča, tedaj ravno nasprot velikemu altarju), in ima za oba brata vskupno naslednji napis:
„Pred velikim križem počivata Železniška rojaka-brata: Čast. gospod Anton Pintar, skoz 19 I ¿t in pol fajmošter na Zalilogu;
*	10. jan. 1817; f 20. jun. 1881 ;
in
Janez Pintar, mežnar zaliloški,
*	29. dec. 1826; f 29. apr. 1881.
* *
*
Mirno spita: oddahnita Zdaj vsih časnih se nadlog;
V očetnjavi, v večni slavi Vse nas združi enkrat Bog!
Pristavek. O tej priliki nas dolžnost veže omenit», da duša vsega dela in prizadevanja za zveršenje po-
SOV -
slednje volje raojcega g. Pintarja, kakor tudi za oskerb-ljenje lepega spominka itd. itd. je bil neutrudljivi njegov rojak občno znani in spoštovani gosp. Jož. Levi č n i k, kteremu Bog obilno plačuj in vračaj vse njegove pota, zgube časa, skerbi itd. t prid preblazega r. Antona Pintaija.	Vr.
Bedaki nove iege.
1.	Bedaki enega plemena so, ki menijo s rudeč-karskim listom „Lega della Democrasia", da bodo Cerkev tako zaterli, da ne bo ne papeStva, ne škofije, ne župništva, da v obličji vsemogočne deriave zamorejo le-tč biti k večemu le še privatne, vtesnjene, laiške družbe. — Kristus je pa obljubil: „Jaz sem s vami vse dni do konca sveta". Rudečkarski grili in šuri-mureljni bodo že davno gnjili v černi zemlji, Cerkev pa bode na zemlji to, kar je zdaj, in še vedno bolj cveteča.
2.	Bedaki so, ki žlobodrajo z ravno tistim listom in pravijo: po zaterti Cerkvi, po odpravljenem papeštvu, •e stalne posestva, začenši od Vatikana, in letnine po-vernejo narodu. To se pravi: mi rudečkarji bomo najprej zaterli papeštvo, Kristusovo Cerkev, potem pa bomo vse pokradli, pograbili, poropali kakor tolovaji, to bomo zajedli in zapili ter rekli, da to je zdaj narodu nazaj dano. Da je to teh plazarjev volja in želja, jim čisto radi verjamemo; toda večna Pravica ima zadnjo besedo, ne pa tatovi in tolovaji; to je svet tisočkrat vidi!, in prepričal se bode o vsaki priliki do konca sveta.
3.	Bedaki so, kteri delajo, kakor „Libertk" pripoveduje, da so storili rudečkarji v Perudžiji, ki so umorili nekega Monni-a, češ, da je papežev ogleduh, potem so pa vse potlačili in v tihoto pokopali — po svoji navadi. Ti bedaki mar mislijo, da se bo tudi pri vesoljni sodbi njihovo tolovajstvo dalo utajiti in skriti pred večnim Sodnikom?!
Razgled po »veto.
V Macedoniji, kakor naznanja „Balkanska Pr.", gospoduje že tri leta razpreženje, ki se Por ta zastonj trudi zatreti ga. Prešnji teden se je priplazila četa 300 ljudi iz Bolgarskega in brez ozira na slabi vojniški odpor pridčre tje do Soluna. Vsi hajduki so bili oboroženi s puškami martinkami. Isti čas se je vmuznila v Macedonijo na drugem kraju druga četa pod vodjem Papezom in se obrača proti ravno tistemu potu. V Vila-jetu Kosovskem prednji straži pride nasproti turška vojna in jo potolče. V drugem sostanku pri Kačini so jih vojaki 60 vjeli, ktere so že odpravili v Carigrad.
Serbsko. Serbska vlada je naredila osnovo za vtes-njenje tiskarstva v naslednjem smislu: 1. Tiskarski prestopi in pregrehe se imajo obravnavati po kaznjem zakoniku. — 2. Zastaranje je ob veljavo. — 3. Razširjanje rudečkarskih spisov je prepovedano.
Bratoyske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
3. mal. serp. Spomin predrage Jezusove Kervi. — 4. S. Urh. — 5. Ss. Ciril in Metod. — 6. S. Izaija prerok., — 7. S. Vilibald. — 8. S. Elizabeta kraljica vd. — 9. Šesta nedelja po Bink. S. Cenon.
Zahvale:
Št. 66. Po večkratnem priporočevanji k N. lj. G. presv. Serca sem toliko uslišana, da se je moj mož skoraj
popolnoma predrugačil. Serčna hvala in zahvala N. lj. Gospčj presv. Serca!	L.
V molitev priporočeni:
Že štiri leta v glavi hudo bolna priporočena v bra-tovsko molitev za zdravje, če je Božja volja. — Naši prostomisljaki za spoznanje in spreobernjenje. — V persih bolna oseba. — Mladenič se priporoča v bratovsko molitev in v priprošnjo N. lj. G. presv. Serca, sv. Jožefa in sv. Peregrina, za ozdravljenje noge, zaradi katere že dolgo časa terpi grozne bolečine. — Oseba za hišni mir, ker mora zel6 veliko od svoje nasprotnice preterpeti. — Goreče priporočilo N. lj. G. presv. Serca in sv. Alojziju za srečno doveršenje šolskega leta. — Mladeneč prosi ude bratovšine N. lj. G. presv. Serca molitve in pri-prošnje za resnično poboljšanje ter vredno prejemo ss. zakramentov, zboljšanje zdravja, ako je volja božja, sicer pa za voljno poterpežljivost in svečno smert. — Mladenči višjih šol za tisti poklic, v kterem bi ?e mogel slehern klic, v kterem bi se mogel slehern po svojih zmožnostih zveličati in drugim k zveličanju pripomoči.
—	Oseba v hudih zadregah priporočena v bratovske molitve za pomoč. — Priserčno priporočeni so vsim udom bratovšine Naše ljube Gospe v gorečo molitev prebivalci nekega mesta, da bi usmiljeni Bog na njene in sv. Jo žefa priprošnje odvernil hude bolezni. Zahvalo hočemo očitno naznaniti. — Oseba v bolezni, kateri ni pomoči od ljudi pričakovati. — Sin priporoča svojo mater in sestro. — Sin in hči priporočata svojo bolehno mater.
—	Nekdo prav živo priporoča nespremišljenega, nevbog-liivega brata, da bi se na priprošnje N. lj. G. presv. Serca, sv. Jožefa in sv. Janeza Ev. obvaroval telesne, še bolj pa dušne nesreče.
Opomini k modrosti.
(Is bukev Sirahovih, is XXIII. pogl.)
3.	mal. serp. Gospod, Oče in Bog mojega življenja... Ne daj mi visocih oči, in odvračaj od mene vso poielji-vost. (Visocih oči, to je, prevzetnih oči, napuha in oaab-nosti.)
4.	Odvzemi mi vso pozreŠnost, in nikar naj se me ne loti ne6isto poželenje.
5.	Grešnik se v svoji netimernosti vjame, in prevzet-nez in preklinjavec se v njih spotakneta.
6.	Prisegati ne vadi svojih ust; zakaj v tem jih veliko pade^
7.	Človek, ki veliko prisega, je poln krivice, in Šiba ne pojde od njegove hiše.
8.	Spominjaj se očeta in svoje matere, kadar med mogočnimi, stojiš, da kje Bog tebe ne pozabi pred njimi.
9.	Človek, ki se navadi zmerjanja, vse svoje Žive dni ne bo izučen (ne bo omikan, ostane vedno divjašk in nezarobljen).
Listek za raznoterosti.
Poskninja za veroznanske učenike na očitnih ljudskih in srednjih šolah in na pripravnicah učiteljev in učiteljic bode 25. in 26. mal. serp. (jul.) t. 1. v škofiji; in sicer 25. pismena iz včrne, nravne, iz cerkvene zgodovine in pedagogike, 26. pa ustmena — s poskuš-njim govorom. Kteri si želijo pridobiti učno zmožnost za ktero omenjenih ločin, naj saj deset dni pred po-skušnjo oddajo v škofiji dotično pisano prošnjo za do-pušenje k poskušnji. Priložene morajo biti spričala zrelotnih skušenj, bogoslovja, in o kacih drugotnih zna-
njih, če to si jih pridobili. Pristavijo naj kandidati tudi, če si žele pridobiti učdo zmožnost za ljudske ali srednje šole, ali za pripravnice. Spričalo se d£ na štiri leta, utegne se pa tudi pridaljšati.
Ljubljansko cecilijansko društvo od 24. do 29. mal. serp. (jul.) t. 1. vravna nekak ponavljaven ter napred« valen poduk za orgljavce v prid cerkvene glasbe po deželi in želi prav obilnega vdeleževanja.
Prav lepe „Spominice nove lase" v sedmerih barvah vkusno, estetično, izdelane, se dobivajo pri Blazniku. V sredi stoji zlat kelih na mašnih bukvah, ki jih angelj nosi in visi čez nje lepa štoia; nad kelibom, ki stoji med tersjem in pšeničnim klasjem, je bela hostija med žarki. Na srebemo-svetli planici je posebno očitna modro-belo-rudeča barva. Kdor jih naroči, se mu natisne na gotove „Spomine" še njegovo ime. Cena po 4 kr. To bodi opomnjeno zlasti gg. bogoslovcem po druzih mestih, n. pr. v Mariboru, v Gorici, v Celovcu ali kjer kteri slovenskih potrebujejo, ker ljubljanski so si jih že naročili.
Odpustki ta obiskaoje sv. Deodata. Na prošnjo preč. P. gvardijana, naj bi sv. Oče podelili kake odpustke tistim, ki bodo pred sv. Deodatom molili svetniku na čast in za potrebe sv. Cerkve, so papež Leon XIII 17. rožnika 1882 dovolili 100 dni odpustka po enkrat na dan, kteri bodo saj s skesanim eercem in pobožno obiskali truplo sv. Deodata mučenca, ki je izpostavljeno k počeševanju v frančiškanski cerkvi Marije D. v Ljubljani.
Kako lep studenec za premnoge milosti se je tedaj na novo odperl v omenjeni cerkvi! Mladina grede v šolo in iz šole, in vsakdo najde malo časa, zlaBti o večerih, pred mašo ali po maši, da stopi počastit predra-zega svetnik?.
Y	violinskem samostana v Škofji Loki so 26. rožn. prav ginljivo obhajali 501etnico, odkar je ondotna častita prednica pl. M. Benedikta storila samostanske obljube. Več prihodnjič.
V	Celovcu bodo premilg. knez in Škof dr. P. Funder mašnike posvečevali 12., 14. in 16. mal. serp.
Iz Rima. (Poterdila in poročila.) 18. t. m. sem Vam odpisal, dp nisem prejel V&šega pisma od 18. apr., *) da pa bodem zdaj spolnil, kar želite. In res sem še tisti dan izročil 23 lir za cerkev presv. Jezusovega Serca, drugi dan pa 4 lire za cerkev, bolje, kapelo ssv. Cirila
*) Kje je vzrok? Napis je bil natank, kakor vselej. Vr.
in Metoda. Zdaj Mat. J. Pa tudi sv. J. in „
Kapela ss. in temelj ji je 13 jena!
Drugi mesec niziran, ali bolje, g. Glavina.
V Rimu, 22.
pa pošljem Vam „Breve" za čast. g, še pošljem „Privilegium" za v. oltar ium personale" č. g. P. ürila in Metoda je že 4 metre visoka, metrov pod zemljo. Tako bode vter-
bode konzistorij, v kterem bo preko-proglašen, novi Teržaški škof presvitli
rožo. 1882.
Iv. Cernčič.
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski Škofiji: Razpisana sta 24. rožn. Če-mažarjev kanonikat in duhovnija Vipava. Duhovnija Vinica je podeljena ondotnemu administratorju č. gosp. Juriju Konig-u.
V	Kerski škofiji: Preč. g. Lovr. Serajnik, infulirani prošt v Tinjab, gre za kapitelskega dekana v Gospo-Sveto. — C. gosp. Fr. Savbah gre za provizorja v Arije. — Umerla sta ČČ. gg. Gotl. Paher, župnik, in č. o. Mavrus Kutzora, kapucin. R. I. P.!
Dobrotni darovi.
v Za študentovsko kuhinjo: Neimen. č. g. 4 gl. 60 kr.
—	Č. g. župnik M. Narobe 2 gl. — Dva dobra gospoda 2 gl. — C. g. župnik Mat. Jereb 1 gl. — Neka Gospd 2 gl. - Neimen. 20 kr.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Po pn. g. kan. Jan Vovku nabirk 46 gl. in 1 tol. za 2 gl.
—	Kranj sko-gorska fara po č. g. župn. BI. Arteljnu 10 gl. - Č. g. Ant. Tramte 1 gl.
Za kapelo ss. Cirila in Metoda pri cerkvi Jezusovega Serca v Ljubljani: Po č. g. Ant. Žlogarji 4 gl.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: „Bog blagoslovi vstav!" 10 gl. — Pn. s. stolni dekan J. Vole 10 gl.
Za misij on Č. g. Val. Lah-a v Bosni: Pn. g. stolni dekan J. Vole 10 gl.
(Drugi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. K. na D.: Opravljeno; quoad caet., festina, quaeso.
—	G. J. V. v Nov. m.: Vse opravljeno.
Vabilo k naročevanju na
„ZGODNJO DANICO"
za drugo polovico leta 1882.
Pratika kaže, da perva polovica leta 1882 h koncu gre. Prosimo toraj vse čast. naročnike, kteri imajo naročeno „Danico" samo za pol leta, naj blagovolijo brez pomude naročnino obnoviti, da se jim tudi list nepre-tergoma pošilja še nadalje. Serčna hvala vsim preblagim dopisovateijem, naročnikom in vsakterim prijatlom našega lista, ki vošimo, naj bi si ga tudi mnogi raročili, kakor ga mnogi radi čitajo, in enako, da bi gorečniki za resnico tudi pridno dopisovali.
„Zgodnja Danica" stane:
Za pol leta po pošti 2 gld. 40 kr. — v tiskarni prejemana 2 gld. „ četert „ „ ,, 1 „ 30 „ - „ „	„ 1 ..
Ljubljani".
Naročnina naj se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja, pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v
Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blazniko?! nasledniki v Ljubljani.