Izhaja 1. in IG. dan vsacega meseca. Velja a celo leto 3 gold. za pol lota gold. 1,50. Vredništvo. opravniitvo: Krakovski nasip št. 10. 11. številka. Ljudski Glas Inaerati: Petit-vrsta, ako se Ikiat tiska 5 kr., 2kmt 4 kr. in ako so 3krat ali večkrat tiska 3 kr. Rokopisi so ne vračajo. Nn netrankiruna in pisma brez podpisa so no ozira. V Ljubljani dne 1. junija. II. leto 1883. Deželnozborske volitve. Stara navada in prikazen je, da si ob volitvali matadorji raznih političnih strank brusijo pete pri volilcih za svoje kandidate. Za sredstva, katerih se poslužujejo, da bi spravili svoje prijatelje v zastope, pač ne prašajo, ker se ravnajo po znanem načelu: „DerZweck heiligt die Mittel“; in če pogledamo v zgodovino volilnih bojev na Ogerskem, šteje vsaka stranka po volitvah celo nekoliko mrtvih. No, pri naših deželnozborskih volitvah, ki se bodo vršile prihodnje dni, ne bo šlo temu ali unemu kandidatu tako za kožo, vsaj na volilnem bojišči nasprotnika ne bo, kar je pripisati politiki in sistemu sedanje vlade, ki se pa v Avstriji tako čez noč menjavajo, kakor vreme meseca aprila. Če pogledamo na minulo šestletno dobo deželnozbornega delovanja narodnih in proti-narodnih poslancev vprašamo, koliko izmej njih se je potrudilo, kakor je to drugje pri poslancih navada, da bi bili svojim volilcem o vspešnem ali nevspešnem delovanji poročali. Koliko poslancev pa volilcem, kakor bi to moralo biti, razloži svoj program ali da se jim predstavi? In tako se zgodi, da volilci še poslanca poznajo ne, katerega so volili, ker so slepo poslušali komando, katero „voditelji1* razpošiljavajo, kajti saj so bili sami svoje dni tako navajeni, da niso imeli prepričanja in so tavali ko ovco za pastirjem. Zavedni volilci pač ne potrebujejo komande, oni poznajo sami dobro svoje težnje in želje in si prepovedujejo, da bi jih ljubljanska doktorska stranka smatrala za „liebes Stimmvieh.11 Dokaz temu so naši denašnji dopisi. Ko to pišemo, nam ni znana kandidatna listina narodne stranke in tudi volilni oklic ne. — Nemci se volitev ne bodo udeležili, gledč na neugodne jim razmere, toda na tem mestu moramo odločno protestirati, da bi se volili poslanci, katerih narod naš prav malo ali celo pozna ne. Tudi nam ugajajo imena: Urh, Robič, Mulej, Zelen itd., sami odlični, pošteni rodoljubi, a ne še malo poznana imena: prof. Šuklje, dr. Tavčar itd., še manj nam pa taki dopadajo, ki mislč, da je trebuh narod. Sploh smo pa prepričani in kar ne more biti drugače, da pri prihodnjih volitvah zmaga ljudsko pravo, dolgoletna želja celega naroda, ki hoče dostojno v zboru po šestletnih naporih zastopan biti in v to svrho kličemo odkritosrčno: „Živijo novovoljeni deželni zbor kranjski!11 — Kedaj bo tudi nam solnce zasijalo ? (I/. delavskih krogov.) To je zdihujoči glas revnega delavskega ljudstva po bornih hišicah, temnih sobah, v delavnicah in tovarnah. Povsodi, kamor se oko ozrč, ne vidi se druzega, kakor revščina, veliko pomanjkanje, da, zares je hudo in nikjer ne kaže, da se hoče na bolje obrniti, ako konečno zakonodarstvo temu stanji ne odpomore ter dane obljube ne uresničil, da globoko propadajoči in dozdaj najzvestejši in udani stan neogibne pogube ne reši. če pogledamo obraze delavcev, ko iz tovarne pridejo ali v njo gredo, kako vela obličja vidiš, kako otrpnene so roke skrbnih oče- tov, kateri pri svojem trdem delu mnogokrat z nevarnostjo svojega lastnega življenja komaj pičlo skorjico kruha za-se in svoje otroke služijo, pa mnogokrat še tega zaslužiti nijmajo. Mnogokrat se slišijo bridke besede očetove: „Kedaj bo boljše, kedaj bo tudi nam solnce prisijalo ?“ Kedaj, to je resno vprašanje, in kedaj bo to vprašanje rešeno, to doslej še nihče ne ve. Istina je, da bi bilo bolje prej pomagati, kakor opustiti ta stan, kateri je najvažnejši faktor cele države, kateri stan vse vstvari. Karkoli se lepega, krasnega vidi, stoji in giblje, vse je sad njegove ueumor-nosti, njegove pridne roke. Nasilstva mi ne želimo, ker smo preverjeni, da se bo vže prej ali slej na bolje obrnilo, kajti le mirnega dela sad ima dober uspeh. Za nas delavce je pa tudi to slabo, ker vsi še nijso prav zložni, edini. Ako se hočete združiti, da postanete ogromno število, potem boste vže toliko močni, da se vam ni bati, potem dosežete kmalu, česar želite, ne bo se vam treba noč in dan trpinčiti, zaslužili boste v osmih ali desetih urah, kar imate zdaj za 15- ali 20-urno delo. Tudi ob nedeljah in praznikih se po delavnicah ne boste žulili, ko se ves ostali svet prosto giblje, in tako edini dan celega tedna, kije vam odmerjen v odmor, nij vaš! Vže tako slabo stanje delavsko s tem kaže, ako ga silijo še v nedeljo k trpinčenji, da živimo v dobi ostudnega, samopašnega materijalizma in da človek nij več božja stvar! Da se te in mnoge druge škodljive napake odstranijo, bodite zložni, bodite edini, ker v vašej edinosti počiva moč, katere še sami poznate ne. Rodite si bratje, vsi jednega duha, jednega roda, in spoznali bodete, da nas to privede do odrešenja, da nam pomaga do zmage, do boljših časov, v katerih srečneje hčemo živeti, če vže mi starejši ne, pa vsaj naši otroci, naša bodočnost. Zanamci nam bodo za naše napore hvaležni, ko nas mej njimi ne bo, in veselili se bodo boljših časov, srečneje dobe, v katerej bo tudi njim in vam, bratje delavci, vsem solnce zasijalo in milejše zvezde svitile ! Madjari in kolonizacija. »Narod madjarski je izgubljen otok v slovanskem morji.» Le-te besede govoril je pri nekej priliki ogerski rodoljub baron Kotvds. V etnografičnem oziru so zna biti po vsem resnične, dasi meje i umunske, slovanske in nemške na Ogerskem nijso neznatne. Vendar bi bilo neopravičeno trditi, iz te historične in etnografične razmere sklepati, da so Slovani prirojeni sovražniki madjarskemu plemenu. Slovansko morje — pač krasen izraz, ki je pa brez vsake politične vsebine. Še mnogo, mnogo vode bo Donava valila v Črno morje in viharnih bojev bo trebalo, da je slovansko morje sposobno in uredjeno v tistem smeru, ki bi valil vse svoje valove proti jedneinu cilju. Ali ostanimo pri izreku madjarskega rodoljuba, vsaj se čestokrat pripeti, da se otoki iz morja prikazujejo in nasprotno izginjevajo, in mi ne uvidevamo, zakaj bi se tako rodovitni kakor je Ogerska, ne mogel vzdržati v „sl skem morji11. Madjari v svojej bojazni s ujali naj bi seGambette, ki je svoje dni „Prenons garde! Les natious comme les dus peuvent etre atteint de la monomai -la pčrsecution." Preganjalna misel je pa v življenji narodov baš tako nevarna, kot v živobitji posameznih ljudij. Tako mišlenje moti um in mu predočuje izmišljene nevarnosti, da resničnih, pravih vidi ne in se pogubi. In taka nevarnost v domišljiji ogerskih državnikov je tista nasproti neogerskim narodnostim, posebno Slovanom in Nemcem. Res je, da ima Ogerska le čilej, delavnej sili svojih vplivnih mož zahvaliti takih uspehov, kajti Madjari so kmalu spoznali, da prazni govori jako malo koristijo narodu in da k elegantnim besedam treba odločnega delovanja, za to so pa tudi lahko ponosni na svojo eneržijo. Ali če se v tem ponosu kedo prenagli, škodi si sam sebi in zasmehovanje ne izostane. In to so skusili nedavno Madjari. Pred dobrim polletom porodila se je v narodnih krogih madjarskih misel, kako bi tako zvane Čangomadjare zopet privedli v prvotno domovino ogersko. Čitateljem našim moramo povedati, kedo so Čangomadjari. To so kmetje madjarske narodnosti, ki vže dolgo let živč mej bukovinskimi Rumunci in mej onimi v Rumuniji, toda jezik in narodnost so si nepokvarjeno ohranili. Dolgo so molčali Ogri o teh pozabljenih bratih, kar preleti bolesten krik ves narod: čange nazaj! Krik ta postal je narodna zadeva in kedor nij tega odobraval, veljal je za izdajico. Vrli, do sedaj srečni in zadovoljni Čangi postali so črez noč narodni mučeniki, in ker so Madjari v narodnih rečeh zelo rahločutni, jeli so misliti na njih osvoboditev. Ali vrnitev Čangev v domovino pradedov imela je še drugo stran, ki bi donašala reelnih koristij. Ogerskej treba pred vsem ljudij močnih mišic in marljivih rok, katere bi obdelovale domačo grudo. Nova samostojnost v tem smeru teži ljudi, da resno deželi hrbet obračajo in se izseljujejo. Na severnem Ogerskem, posebno mej brati Slovaki, se izseljevanje v Ameriko pomenljivo širi. Iz tega izvira pomanjkanje delavnih močij in raztoče, visoke mezde, kar dela marši kojemu veleposestniku preglavico. Zakonodarstvi si ne ve pomagati, predlogov ne manjka, novim prinašajo ogromne članke, kmetijske družbe n; tanko poročajo — toda na resne poskuse nikdc še misli ne. Skratka, izseljevanje je nasledel raznih narodno - gospodarskih škod unkraj Litvf Sredstvo, koje bi odpomoglo temu nezuos nemu razmerji, se da pač najti, ali na Ogersken je bilo dosihmal brezuspešno. Razprostrana, rodo vitna polja, koja poljedelcu obilo poplačajo njeg: trud, vabijo kakor navlašč k naseljevanji, in vsa kemu je prišlo na um: kolonizacija ali nasede vanje. Toda Madjari to čudno umevajo, madja rižem ne trpi naseljenca, če je kake nemadjar ske narodnosti. Madjar se boji rumunskega na seljenea, nemškega nenavidi in pred slovau skim ima strah — ko vrag pred križem, kajt on malo vč ceniti slovanskih a,i “eniških kolo nistov marljivost, da je le roadjarska država bre; nevarnosti. Vsi napori, Ogersko potem kolonizacije osrečiti, so se razbili vsled imenovanih vzrokov. Koliko krasnih govorov se je čulo o tej zadevi, koliko najduhovitejših razprav napisalo ii >r odstraniti pomislekov, da b ■ .'.-jo-m:- mizacijski zakon ne privabi • h' uiti Angleže, uiti Francoze, nego pred em Slovane in Nemce. Na tem potu sta se srečal^ : madjarski na-s1 ' makr.ično korist. Prav je I di o poklicali 1 >■ ■ dti koje je nekda. nemila osoda pognala na tuje, vsaj nij bilo treba tujih naseljencev. Ali prenagljenost je tu Madja-rom škodovala. Prišli so agenti v Bukovino in reveže toliko časa nagovarjali, da so poprodali svoja posestva za — par bornih beličev in se vrnili v domovino, misleč, da jim bodo tu pečeni golobje v usta kar leteli. Toda varali so se. Mnogo sredstev so pozabili ukreniti, ki so v enaeih slučajih neobhodno potrebna: reveži so zdaj glddu prepuščeni! Prepustili so jim nekoliko bornih kosov zemljišč okoli Pančove, podelili nekaj novcev za povratek v domovino, — a to je vse! Poročila, koja nam dohajajo iz onih krajev, so jako tužna, toda še vedno prihajajo novi naseljenci. Mogoče, da ta nesreča Madjare spamti, ter jim odprč oči, kako nespametno je, onim duri zapirati, ki hotč v deželo, in one vabiti v deželo, ki še nikoli mislili nijso, ostaviti svoja domovja. če Ogerska hoče resno kolonizirati, posnema naj druge svobodne države, a v narodnostnem oziru naj si Madjari zabičijo, kar dr. Schatfle v knjigi „Bau und Leben des socialen Korpers" jako umestno piše, rekoč: »S kakim tujim jezikom ne vzprejemlje se ob jednem tudi tuja ljudska povestnica in ljudska narav. Nasledek torej je gojitev mešanega plemena ali lAse, ki čestokrat združuje več slabe nego dobre moralne lastnosti obeh, tlačiteljev in tlačenih, brutalnost in servilizem." Madjari smejo od narodnostij le to zahtevati, kar so vže slednje brezpogojno uznale, namreč: priznanje ogerskega državnega prava — u—. Izvirni dopisi. Iz Notranjskega. — „Ura zamujena ne pride nobena.11 S temi besedami sklenil je slovenski dnevnik od 25. maja t. 1. svoj uvodni članek. Da, da, ura zamujena ne pride nobena; ta resničen pregovor pa ne velja samo za naše „voditelje", tudi za nas ljudstvo velja. Kar bodemo zdaj v tem velevažnem trenutku, ko se nam prilika ponuja, da naša bremena kolikor toliko olajšamo, zamudili, to ne bomo nikdar več mogli popraviti. Volitve v deželni zbor so pred durmi, in kakeršne može bodemo zdaj volili, take zastopnike bomo dolga leta imeli. Torej je glavna stvar, da dobro premislimo, kake može za kandidate postavimo. Kake lastnosti mora tak kandidat imeti, je že znano, a nekaj, '■.?> so naši »Voditelji11 do zdaj vedno prezirali, hočem tukaj poudarjati: zastopnik naj se iz ljudstva izbere, ker le ta pozna njega težnje. 'Sicer se trudijo naši „oblaževalci“ sebe in svoje euakomisleče pristaše v zbor spraviti, a ne bo se jim tako lahko posrečilo, ker volilci ne dremljejo več; naš kmet, naš obrtnik itd. pozna že one dobrote, katere ima od dohtarja pričakovati in malokateri se bode pustil še dalje za nos voditi. Tudi v naše kraje prišla sta dva zuana dohtarja ter z lepimi govori hotela nas preslepiti. No, menda sta ta dva gospoda že vendar enkrat svoj vpliv zgubila, ker jim nihče več ne veruje. To je bilo prizadevanje, to je bilo govoričenje! a vse zaman; mi hočemo svoje može v zastope voliti, mi hočemo ljudske prijatelje a ne sovražnike ljudstva za kandidate postaviti. Sicer nam preti nevarnost, da se narodna stranka razcepi, pa če bi se to tudi zgodilo, nijsmo mi temu krivi, ampak oni takozvaui »narodnjaki," kateri, dasi v manjšini, razpov delajo in vedno zoper ljudstvo ščuvajo. Tu ravno pokažejo, kak6 malo jim je naroden blagor mar, ker se nič ne brigajo za edinost mej Slovenci, temuč le nase mislijo, sebe hočejo v zastope postaviti in če se jim to ne posreči, potem jim je pa vse eno, če Slovenec ali Nemec ljudstvo zastopa. Se eno moram poročati: gospod Obreza ni hotel več kandidature prevzeti in to brž ko ne zarad tega, ker naše „laživoditelje“ dobro pozna. Zelo obža-ljujemo, da ne moremo za tega gospoda glasovati, ker on je mož, kakeršnih potrebujemo. Ta gospod ima pač vse one redke lastnosti, katere mora vsak zastopnik imeti, in on je tudi iz ljudstva. Na Notranjskem bodo naši »voditelji11 pač malo opravili ali cel6 nič, ker se je pri nas ljudstvo zdramilo. Mi bomo svoje može kandidirali in se po polnem po dragem nam „Ljudskem Glasu" ravnali, ker ta nam je bil kažipot v našej političnej temoti. Bog pomozi! Iz Postdjine, 25. maja. Pod vodstvom dr. Vošnjaka et comp. trajajoči shod volilcevkme-tiške skupine notranjskih okrajev je jasen dokaz, da s Zarnik-Vošnjakovimi kandidati nikakor večina notranjskih volilcev ni zadovoljna, ki so bili pri tem shodu z komaj eno tretinjo glasov navzočih vsiljeni. Le škoda, da gospod urednik tržaške »Edinosti11 to stvar v svojem listu ni odkritosrčno objavil, ker bi bil sicer svet natanko zvedel, kako nas Vošnjakovci „lovč“. Ta shod od 20. maja je bil tak, če bi ne bili previdnejši in zmernejši možje posredovali, pogovarjali ter dvorane zapuščali, bili bi Vošnjak-Zarnik e tutti quanti še le zvedeli, pri čem da so in kaj da so, in kako jih Notranjci častč*. Nam ni treba kandidatov iz Ljubljane vsiljevati, mi imamo v svoji sredi bolj sposobne, nesebične može, kateri imajo pogum, inoralično čistost in patrijotizem, sploh vse lastnosti, katere vašim vsiljenim manjkajo, kateri še pojma nimajo o poslauiških dolžnostih. Na priliko imenujemo gospode: Zelen v Senožečah, Mulej v Logatcu, Škender Ličan v Bistrici, Ivan Korošec itd. — Taki možje so sposobni za zastopnike, ker znajo in hočejo ljudstvu pomagati. Dobro bi bilo, da bi si iz teh gospodov mi svoje kandidate izbrali in tudi za zastopnike izvolili. Gosp. Hren, kateri je bil postavljen v tej skupščini za kandidata notranjskih mest in trgov, si bo glasove lahko na prste preštel, ker ga zaradi znanih uzrokov in lastnosti nobeden No-tranjec hvaliti ne more. Tedaj mu prijateljski svetujemo, naj ostane rajše pri svojih diljah in pri svojih »finfarjih". Ali bi ne bil boljši zna-biti g. Kotnik ali pa g. Gorjup iz Trsta? Mislimo da, ker sta oba zaupanja vredna in odlična narodnjaka. Nadanje Selo pri šen Petru v dan 29. maja. (O volitvah v deželni zbor.) Ljubljanski mogotci, g. g. Grasselli, Vošnjak, Hribar i. t. d., so naše notranjske župane, trgovce, štacunarje z listi tako obsuli ter nas tako milo za podporo prosili, da bi jim pridobili poslanske sedeže, da skoraj mislimo , če ne bodeta Vošnjak in Zarnik izvoljena za poslanca, jima bo treba lakote umreti. Da bi bila ta dva gospoda dozdaj kaj za nas storila, dejansko storila za naš ubožni brkinski stan, nij nam čisto nič znanega! Mislimo, da jima je le bolj ua časti in še kaj drugem ležeče, kakor pa na olajšanji naših bremen, katere mi med vsemi prebivalci Avstrije najtežje nosimo. Da bodeta gospoda dohtarja izvoljena, skoro verujemo, ker se jima noben ne upa nasproti postaviti, sicer bi vsacega njih organ »Slov. Narod" tako z vsemi le njemu lastnimi psovkami ogrdil in opsoval. In če bosta izvoljena, naj le pomislita, da se jima posreči v prihodnje vsaj drobtinico kruha našemu ljudstvu pridobiti, pa kar do zdaj, kakor smo prepričani iz njih delovanja, tega nijsta še nikdar za naše ljudstvo storila. Sicer pa tudi nij od njih česa zahtevati, ker ne poznata zadostno naših teženj in se zarad svoje oholosti tudi nijsta nikdar trudila jih poznavati. Bog se vsmili naših rojakov, da bi vendar enkrat spoznali, da dohtar nij bil in nikdar ne bo prijatelj ljudstvu, če je še tako učen in trebubast. Sicer naj se pa že naprej svoje zmage veselč in naj kv»tejo: Še jedna taka zmaga in na veke smo zgubljeni t — Ne zaničujem sicer dohtar-skega stanu, tudi on mora biti, naj si bo ali jezični ali zdravniški, toda v poslednjih letih se je povsodi urinila mej ljudi neka bojazen, ki je pa umljiva, ker je ta stan podoben živalici v bajki, ki je vzela zdse jedro — a pustila drugim lupine. Domače zadeve. — (C. kr. priv. graška vzajemna zavarovalnica) je imela 21 m. m. v Gradci svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo tudi sedem poverjenikov iz Kranjskega. Požarnih škod je bilo G2 na Kranjskem samo 1. 1882, za katere je zavarovalnica 43393 gold. 44 kr. plačala. V vseh treh kronovinah, Štirska, Koroška in Kranjska, plačala je zavarovalnica v istem letu za 487 požarnih škod nad 373 475 gold. Prihodnjič spregovorimo kaj več o tej solidnej in razširjenej zavarovalnici. Opozarjamo na denašnjo prilogo, ki obseza računski sklep za leto 1882. — (Fcm. baron Kuhn), ki se je včeraj zvečer ob polu desetih pripeljal z gorenjskim vlakom s Predila v Ljubljano, ogledal je danes zjutraj pod Ljubljano tukajšnjo garnizijo. — (K deželnej 6 0 01 e t ni c i.) V mestnej seji z dne 22. maja je nazuanil g. župan Grasselli navzočim mestnim zastopnikom, da se je osnoval povodom deželne GOOletnice poseben odbor, ki ima nalog, inostranim gostom in udeležencem te 'slavnosti priskrbeti stanovanj, Načelnik temu odboru je g. deželni blagajnik Ravnihar. — (Deželna blagajnica) preselila se je v staro hranilnico na cesarja Jožefa trg, ker za časa cesarjevega bivanja v deželnem gradu teh prostorov trebajo v druge namene. — (Ljubljanska volitev) za deželni zbor je v torek 12. junija. Narodna kandidata sta g. župan Grasselli in g. dr. Mosche. — (Mestnim stražmojstrem) je bil v zadnjej seji mestnega zastopa začasno vzprejet g. Fr. Bezlaj z letno plačo 500 gold. — (Petdesetletnico) svojega tiskarskega delovanja slavil bo v nedeljo 3. t. m. g. Janez Lindtner iz tiskarne gg. Kleinmayrja in Bamberga. Gosp. Lindtner posluje vže celih 50 let, t. j. od 1. 1833 do 1883, v tiskarstvu in se mož počuti še vrlo dobro. Pripravljajo se jubilantu razne čestitke itd. Društvo kranjskih tiskarjev priredi povodom te petdesetletnice sijajno večerno zabavo na vrtu g. Ferlinčevem pri »Zvezdi". Sodelovala bosta cela vojaška gOdba in pevski moški zbor. Pristop imajo samo povabljeni. Ker sta tiskarstvo in časopisje v tako tesnej zvezi, tudi mi voščimo g. Lindtnerju iz srca k njegovej petdesetletnici vse lepo in dobro in mnogaja leta! — Slučajno omenjamo, da je zadnjo petdesetletnico slavil 1. 1875. g. Kaderžavek iz Blazni-kove tiskarne in bodočno ima črez pet let gosp. strojovodja Pleško iz »Narodne tiskarne". — V dan 22. maja pa je praznoval slovesno svojo 40letnico drugi predstojnik ljubljanske tabakarne in tajnik tabačni režiji g. J. Šebesta. Posebno ginljivo so mu čestitali delavci, za katerih blagor se je trudil ob vsakej priliki. — (Potrebnost policijskih rajonov.) Od več strani smo naprošeni, sledečo napačnost priobčiti: V marsikaterih, posebno pa v Gledališči-nih ulicah vrstijo se napreženi, z premogom, lesom itd. naloženi vozovi, katere hlapci pred štacunami in na druzih javnih prostorih brez varstva po cele ure pustč in tako ne samo gnječo, temuč tudi našim trgovcem marsikatero neprijetnost prouzročujejo, ko se nasprotno hlapci v šnopsarije zaletavajo. Ta neprilika bi se vendar morala odpraviti. Policija se vč da ne more povsod biti, toraj bi bile rajonske postaje potrebne. — (Pod Turnom) je sprehajalcev od duč do dnč ved, kar tudi ni duda, kajti ta kraj je za sprehajanje res zelo pripraven. Prejšnji mestni zastop je pod vodstvom nekega izvrstnega odbornika veliko za to sprehajališče storil. Pa tudi sedanji zastop se dosti trudi; kaj potrebne so bile novo postavljene klopi v gozdu, katere so pa mladičem nekaterih haute-volče-rodovin na potu. navlašč za sežiganje mrtvecev prirejena peč, in ga sežgali. — (Slavolok) za cesarjevo pozdravljenje in sprejem so te dni pričeli postavljati na Dunajskej cesti baš mej b6lnico in Tavčarjevim hotelom. Dalje popravljajo in snažijo v ta namen umetno izdelani vodnjak pred magistratom. — — (Zopet poštne Skrinjice.) Ker seje poštni urad vže večkrat na naše želje oziral, za kar mu moramo vso hvalo priznati, hčemo ga še na nekaj opozoriti: Od Zvezde do Bamber-gove tiskarne in od Krišperjeve hiše na Glavnem Trgu do poštnega urada ni nobene poštne škrinjice, kar bi pač potrebno bilo. Kantova hiša na Marijinem Trgu bi bila za tako škrinjico najbolj pripravna. Sploh naj bi se te Skrinjice na vsakem za to pripravnem voglu in pred vsako prodajalnico poštnih mark umestile. — (Nove poštne marke) za 20 kr. se bodo s 5. julijem uvedle. — (Lep čin.) Vodji prve mestne ljudske šole in deželnemu šolskemu svetniku g. Andreju Praprotniku podelil je jednoglasno mestni za-stop povčdom 251etnega učiteljevanja njegovega brezplačno meščansko pravo (predlog g. Kleina), dalje se je g. Praprotniku zvikšala službena pri-klada v znesku 100 gold. na 200 gld. (predlog g. Šukljeja) in da si v očigled uspešnega in vestnega delovanja v občinskej službi popravi pohabljeno zdravje, dovoli se mu (predlog gosp. Goršiča) častna nagrada v znesku 200 gold. — (Zoper slabe smodke in tabak.) Finančno ministerstvo objavilo je delavcem in delavkam po dunajskih tovarnah za tabak, da bo odslej vsak propuščen, komur se dokaže, da se vsled njegove krivde nahajajo v tabaku in smodkah tuje tvarine, n. pr. cunje, rezanica itd. Obljubuje se pa v dotičnej objavi vsem istim plačilo 10 do 50 gold., ki naznanijo kaj tacega tovarniškemu vodstvu. Določbe te ministerijalne objave so tedaj veljavne za vse tabačne tovarne, torej tudi za ljubljansko. — (Mrtev sežgan.) Pred nekimi tedni je umrl na Dunaji Karol Czedik pl. Briindelsberg, brat sekcijskega šefa Czedika in stotnik v našem domačem polku Kuhn. Ker je v oporoki izrekel željo, da hoče biti po smrti sežgan, so torej prepeljali truplo v Gotha na Nemškem, kjer je — (Nadležnost beračev) na javnih prostorih je tako velika, da se bode kmalo vže človek bal, na cesto stopiti. Ne samo zjutraj in predpoludne — kakor je to enkrat bilo — še popoludne ali celo zvečer nadlegujejo domači in tuji berači ljudi. Vsaj bi jim človek nič ne zameril, ako bi vsled prevelike sile prosili, vsaj nesrečnež je usmiljenja vreden, tudi podpore potreben, a kakor nas skušnja uči, so ti berači večinoj „šnopsarji“, kateri vsak krajcar v botiko neso, se tam „strupa“ napijo in po ulicah kar zaporedoma v pohujšanje mladine cepajo in toliko časa obleže, da jim kak mestni stražnik prenočišča preskrbi. Naj bi vendar te naše postopače iz mesta odpravili, posebno v slavnostnih dnčh. — (Kmetijske družbe odbor) napravi povčdom praznovanja šeststoletnice združenja kranjske dežele z najvišjo Habsburško cesarsko rodbino meseca julija 1.1. v Ljubljani: razstavo goved, kmetijskega orodja in manjših kmetijskih mašin. Kmetovalci in živinorejci domače dežele se vabijo, vdeležiti se te razstave goveje živine, pri kateri se bodo najboljši živali priznala darila — z govejo živino, ki je pripravna za javno razstavo. K razstavi se pripusti samo biki, krave, telice in pitani voli čistega, mešanega in domačega plemena, kateri so najmanj šest mesecev v posest onega, ki jih hoče razstaviti. Nadalje se Vabijo izdelovalci kmetijskih strojev in orodja zgoraj omenjenih vrst, da bi svojih izdelkov prav mnogo v razstavo poslali, da jih potem naši kmetovalci spoznajo. — Razstavniki naj se oglašajo pri c. kr. kmetijskej družbi, kjer se jim dajo tudi potrebna pojasnila. — (Na Rudolfovej železnici) se uvSde s denašnjim dnčm nov vožni rčd, katerega v prihodnje objavimo. — (Kje je „laktometer“?) Pritožbe naših gospodinj o mleku, na trg prinesenem, množč se vsaki dan. Poroča se nam, da nekatere mlekarice mleko z moko namešavajo ali pa vodeno mleko s žofrauom barvajo. Dobro bi toraj bilo, da bi na trgu mleko preiskavah dotični magi-tratni organi.s — (Stara samomorilka.) V Črnomlji se je v dau 11. maja samica, 00 let stara Marija Zupančič, doma iz Sela pri Otavicah, na podstrešji svojega brata v blaznosti obesila. Drobtinice. — (Za uvedenje smrtne kazni) so je ljudsko glasovanje v Švici izreklo. Smrtna kazen je bila dozdaj v Švici odpravljena, in pač tehtne uzroke mora imoti svobodomiselni ljud ondu za zopetno uvedenje te stroge postavo. — (Oporoka.) Nedavno jo umrl v vasi Ver-tjušani v Besarabiji nek imovit posestnik imenom Demi ter v oporoki dve tretjini svojega posostva, ki so ceni na 100 000 rubljev, volil v napravo poljedelske šole in oddelek za poučevanje v raznih rokodelstvih. — (Slana) je pala 20. in 21. m. m. v veliko škodo sadji, posobno pa krompirju, fižolu in rži po vsem Koroškem. — (Sneg) padel je 22. m. m. v Beču. — (Škof Marty iz Dakote) bode danes krstil indijanskega glavarja Sitting Bull-a in še 4000 družili Indijancev, kateri so vsi k našej veri pristopili. Krst bode v rojstvonem kraji Bull-a, kjer so dvo kapeli in dve šoli sezidali. Glavar je lop, čvrst, petdesot let star in jako previden mož. — (Razžaljeni soprog.) V Temešvaru pride minoli teden nek delavec na policijo tor jame tako-lo tožiti: „Jaz in soproga moja se nijsva mogla razumeti. Razdelila sva torej imenje najino v dva dela, in ker imava tudi dva otroka, pridržala si je soproga deklico, dečka pa som vzel jaz. Vso sva pošteno delila razen svoje vojaško svetinjo ali medalje, katero sem si pošteno prislužil a katere mi žena moja neče nazaj dati. Danes pošljem fanta, „mojo imonjo“, k materi, naj mu izroči za mo vojaško svetinjo. Vesto li, kaj mi je poslala žena? Tu imate!“ Na to besedo seže hudo užaljeni mož v žep in izloče na črnem traku pripeto — pasjo svetinjo (marko) za loto 1882. Tožniku je policija obljubila, da bo žena po-licajno prisiljena, možu izročiti brez obotavljanja vojaško svetinjo. — („Titanija“), tako namreč je ime parniku, kojega spustč v torek v Trstu v morje. To je jedna največjih ladij, kar jih avstrijansko trgovsko brodovjo premore. Družba Llojd ima torej s tem parnikom 81 parnih ladij. — (Trikrat pokopan.) V Oranu izhajajoči list ,,Mont-Atlas" nam pripoveduje o nekem francoskem mesarji Pouques, kateri je „čast imel“, trikrat pokopan biti. Prvikrat, leta 1848., je Fouques navidezno umrl in prepeljali so ga na mirodvor. Med potom so jo oživil in sorodniki so ga rešili. Dvajset lot potem pripetilo so mu jo nekaj enacega, in ko jo prod kratkim v „trotjo“ umrl, ni nič več pomagalo, kajti Fouques, da si je tudi mislil, da ne moro umreti, je v resnici umrl. — (Vpliv vremena na živali.) Učenjaki in umni poljedelci so sestavili naslednja opazovanja glede živalskega kretanja pred dežjem: Lastavice letajo blizu tleh; gaščerice se poskrijejo; ptiči snažijo svojo perje; muho hudo pikajo; kokoši se praskajo in valjajo v prahu; ribe so zaletavajo izvode; race in gosi loputajo z peruti, gagajo in se kopajo; govodo pomo-leva nos v zrak in ga v se srka, potom se zbira v tropah kraj gozda ali v sonci z glavami za vetrom; drobnica norada grd z pašo; koze iščejo zavetja; osli rigajo čosto in otresavajo ušesi; Psi so kar otrpneni; petelini loputajo s peruti in pojo o nenavadnej uri; pavi kričč z dreves; vrabci se zbirajo vkupe in neprestano čivkajo; žabe regljajo; tašice priskačejo k hišam; čobele nerado ostavijo panjevc; mravlje vlačijo marljivo jaječka; prikažejo so veliki polži. Lopo vreme naznanjajo te-le prikazni: muhe in mušice zvečer letajo visoko; zelena žabica, zaprta v sklenici, pleza navzgor po malej lestvici. Veter nastane, če živina skače in otresa glavo, kozlički trkajo, prešiči imajo slamo v rilcu in grulijo, mačke se drbavsajo ob drevje in kolo; gosi poskušajo kvišku zleteti in golobje mej letanjem močno bijejo s peruti. Vihar oznanjajo silno in dolgo pevajoči drozdi; morske lastavice ostavljajo obala in frče na suho; mali delpini se zbirajo v trumah in plavajo v reke ali se pa bližajo obrežji; domačo lastavice beže iz vasij in glasno kričaje plavajo v zraku nad poljem. — (Gostilničarstvo v Švici) ima za"razcvet dežolico jako izreden pomen. To nam osvetljuje število 960 zavodov za tuje potovalce, s 55 000 posteljami zu tujce, ki reprezentujojo naloženega kapitala 250 milijonov frankov nepremakljivega in 50 milijonov frankov premakljivega blaga in imenja. Na leto po švicarskih hotelih in gostilnah stržijo 50 do 60 milijonov fr nkov in ima pri tem svoj kruh 15 000 do 20 000 ljudij. Koliko jo le treba kmotiških deželnih izdelkov in iz družili krajev porotnine, rib, mesa, vina, piva (na leto za 10 milijonov frankov); voliko vpliva pa tudi dohod tujcev v doželo na prometne zavode, žoloznice, paroplavbo, pošto. Švicarska deželna izložba, ki se letos priredi v Curihu, obsezala bo tudi mej drugimi razstavnimi predmeti zanimiv oddelek: gostilničarstvo. Tržne cene v Ljubljani 31. maja 1882. Hektoliter banaške pšenice 9 gl. 05 kr., domače 7 gl. 64 kr.; ječmen 4 gl. 71 kr.; rež 5 gl. 20 kr.; ajda 4 gl. 55 kr.; proso 5 gl. 20 kr.; turšica 5 gl. 60 kr.; oves 2 gl. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gl. 76 kr. Čast. gospodu Jos. Milaču, c. kr. poštarji v Zagorji. Vaše blagorodje, velečastiti gospod poštar! V imenu s postnimi hranilnimi listnicami obdarjenih učencev dovoljujem si Vašemu blagorodji za ta dar najtoplejšo zahvalo izreči. Ne morem Vam, častiti gospod, velikega veselja otrok nad temi listnicami popisati in nadejem se, da ste jih s tem k veliki liranilnosti spodbudili. Odličnim spoštovanjem udani Vam Peter Oroa 1. r., šolski vodja. Javna, zalivala! Gospod Jožef Milač, c. kr. poštar in posestnik, izročil je podpisanemu 100 požtnih hranilnih listnic za pridne učence. V imenu učencev izrekam za to darilo blagemu gospodu najtoplejšo zahvalo. Vodstvo ljudske šole Toplice-Zagorje dne 23. maja 1883. Jul. Itak 1. r., vodja. Gospodu dr. V. Gregoriču ml. izrekam tu najiskrenejšo zahvalo v imenu svoje žene Marije Hrastarjeve, katerej je on po štiri- in polletnem bolehanji odpravil brezplačno želodečni krč s kroglicami Piccolijevimi za 57 kr. čudovito hitro, da-si jej prej ni mogel pomagati nobeden zdravnik, niti zdravniška sredstva. Zaradi tega priporočam na tem mestu omenjenega gospoda zdravnika vsim na tej bolezni bolehnim najtopleje. Z hvaležnim spoštovanjem. 3". Hrastar, liskarniški hlapec. Pivo v steklenicah priporoča A. Hliiyerjef «iep6t za pivo v steklenicah v Ljubljani. aSESESirensasESiJSHSzszSHSBSHSEsmsiSHS Fran Hartmann, klobučar na Karlovškem predmestji, Tesarske ulice št. 2, priporoča svoje klobučarske izdelke po najnižjih cenah. Dobri klobuki se dobivajo pri njemu od 60 kr. do 1 gold. GO kr. Popravljanje in moderniziranje starih klobukov se za 80 kr. čudo hitro izvršuje. Tudi prodaja klobuke v velikem. SE525Z5Z5i52525Z5i5E5a5i5ZSi5Z5Z5S525252 Lake (lose) in firneže iz tovarne Molyn in tovarš., Rotterdam priporoča po izvirnih tovarniških cenali August Treo, Ljubljana, Preširnov trg* l Hugo Eberl za frančiškansko cerkvijo v g• J. Vilharjevi hiši št. 4, stavbeni in hišne oprave barvar, lakirnik in izdelovalec slikanih napisov. Zaloga oljnatih harv, lakov in tivnežev po najnižji ceni. Prodaja na debelo in drobno, isti prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela. jermenar, torbar, preje Glediške ulice štev. 6, zdaj EHong-resn-i trgr (Sternallee) št. 1A v Kogeljnovej hiši pod nunsko cerkvijo, zahvaljuje se za njemu do zdaj izkazano zaupanje in se tudi dalje priporoča z izborno konjsko, jahaško in lovsko opravo, lesenimi, usnjenimi in platnenimi kovčegi ali popotnimi skrinjicami (kofri) po fabriških cenah. — Omenjeni tudi popravlja vse galanterijske izdelke prav ceno. — Na zahtevanje se blago tudi po pošti pošilja. faTorUca-cija, ra,zličnilx Toa,r -v za liiiše oljnatih barv, lakov in firnežev Prodaja na debelo In drobno. Ljubljana, Semeniško poslopje. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij: Usojam se naznaniti, da sem gostilno pri „Lipi“ v (Zidovske ulice) zopet v najem vzela. Najboljša Koslerjeva piva, izvrstna bizeljska vina, okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotovljain mojim častitim gostom. Prosim torej mnogega obiskovanja moje gostilne, zahvaljuje se za dosedanje zaupanje. Odličnim spoštovanjem Marija Zierer. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii!iii!niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiii Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to smatrati kot ponarejeno. O vet zoper trganje po dr. Maliču je odločno najboljše zdravilo zoper protin ler revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrp-nele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazujejo obilne zahvale. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Maliču1' s zraven stoječim znamenjem; ena steklenica 50 kr. I^Ta. prsiih. in. pl-u.6a.li. "bolelo-nim.! Gospodu Jul. pl. Trnkoczy-ju, lekarnarju v Ljubljani na Mestnem • trgu. — Zamšn vporabljal sem pri kašlji in plučnih bolečinah (Vnrstv.znam.) raznih sredstev, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč, a 56 kr., in z veseljem sem opazil zboljševanje. Blagovolite mi poslati še tri steklenice. S spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič, Sisek. Planinski sirnp kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobolj, prsne in plučne bolečine; 1 steki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči sold in sirupi. — Kri čistilne kroglica, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah ii 21 kr.; jeden zavoj z 6 škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Sa,liciln.a, ustna -vočLa,, aromatično oživljajoča, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek:, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, k 30 kr. Vsa navedena sredstva ima vodno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetji lekarna pri „Samorogu“ Julija pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrodnik Ferdinand Suhadobnik. Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamborg- jmn Fran Anclin ISOStiflRiictir pri „!&roiiiu v Gradišči št. 17 priporoča p. n. občinstvu svoja izvrstna vina, dobro pivo in najboljša jedila. V vrtu, kateri jo posebno za družbinska večera pripraven, je tudi prostorno kegljišče. i Naznanilo otvorjenja. IJsojam se naznaniti, da sem na Bregu v baron Cojzovej hiši št. 20 1 lastni vinotoč imenovan »Bizeljski hram“ otvoril, kjer se toči ceno in pošteno vino, in sicer; takozvani «cviček» po 24 kr., dober rudeč «cviček» po 28 kr., «istrijanec» najboljše vrste po 36 kr. in «bizeljanec», starina, po 40 kr. liter.—Vsa večja naročila na raznovrstna vina od 56 litrov više izvršujejo se točno, najbolje iz «transitokleti» v Kolizeji. — Tudi imam dalmatinska oi-na vina od 12 do 18 gld. hklt., v zalogi. — Priporočam se z odličnim spoštovanjem j. C. Juvančič, vinski trgovec v Ljubljani , Dunajska cesta štev. 21. mr® Z.fi Za poletje priporoča udano podpisani svojo bogato zalogo solnčnikov za gospe in gospode v izredno lepej in različnej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljene, potem _ v a - dežnike v hogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaka, klot, pol-svila, svila, double-face-svila, gladke in z notranjim robom, gumi itd. z elegantnimi palicami po najnižjej ceni. Posebno se priporočajo dežniki in pa soinčniki za gospode s praktičnim, tako naglo priljubljenimi patent-paragon-avtomat-stojalom. Nouveautes v dežnikih: samootvorni, samozaporni, v kovčegu shran-Ijivi, s palico od titanija ali pa z zlatim stojalom so v lepej množini na izber. Dežniki se kaj naglo na novo prevlačijo in popravljajo ter naročila z dežele, tudi na posamezne dežnike, zvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. Prekupcern stojč na razpolaganje obSirni cenilniki brezplačno. L MII§€I, fatcrUsant dežnikov In. solnčnilcov v Ljubljani, Mestni trg št, 15, "M* e. kr« prii vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradci »11 > leto A. Stanje. Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Skupaj Število Zavarovalna Število Zavarovalna Štev. Zavarov. Število Zavarova de- poslopij vrednost de- vrednost delež- vrednost de- poslopij vrednos : ležnikov gold. ležnikov gold. nikov gold. ležnikov gold. . : V ilan 31. grudna 1881 je bilo stanje Leta 1882 je narastlo: Po novem vstopu in ponovitvi minulih peiijodičnih zavarovanj Po povijanji vrednosti Po zopetnem sprejetji, posebno po preklicanji odpovedbe 4109 682 214 554 9 731 1 495 1 717 115 434 472 5 786 250 1 938 (550 621 540 15 521 8612 72 24 175 594 19 878 148 93 536 15130 134 92 36 230 23 216 109 430 12 813 754 214 554 9 731 1495 1 717 139 646 2 25 687 6 j 2 032 1; ; 636 6 j Skupaj . . . 98 566 227 497 123 780 912 24 205 44 162 408 226 59 446 122 997 227 497 168 002 7' Odpadlo pa je: Po izstopu in navzetji zavarovanja Po znižanji vrednosti Po ex offo - izključbi vsled zastalih ali dolžnih iz- neskov Po izbrisanji vsled požarov Po preteklem začasnem zavarovanji 4 216 875 383 176 9 194 272 2 051 1096 581 4 873 890 353 090 672 840 478 220 1 503 855 757 114 41 6 833 l 087 400 62 776 24 410 7 030 18 003 616 5 ti4 2 076 16 146 4 978 989 424 7 073 9 194 272 2 051 1 096 581 5 963 3i f 415 81 697 2i 485 2i 19 523 61 Skupaj . . . 5 650 13 194 7 881 895 7 745 19 185 232 69 18 222 13 464 13 194 27 085 34 j Tedaj stanje v dan 31. grudna 1882 92 916 214 303 115 899 017 16 460 24 977 176 157 41 224 109 533 214 303 140 917*” J B. Gospodarenje. o Dohodki. Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Sklici *C/3 gold. | kr.| gold. kr. gold. kr.! gold. kr. gold. krj gold. ; kr. goFd. i Rezerve doneskov in premij lanskega leta odšteto protizavarovalstvo 2 534 |97 536 530 S!) 45 438 11 129 78 r>i! 34 309 27 760 18 760 18 571 6t 2 Predpis doneskov in premij odšteti storni 10 933 85 16 541 697 I'l 77 629 2 227 M 59 75 402 IS 666 52 95 57 614 38 617 7 L4 3 Zavarovalne knjižice in plačilo za police odšteti storni 3 354 19 52 3 334 IS 3 963 47 17 94 3 915 23 4:! 3 3tf 74 45 56 7 295 4 5 Obresti aktivnega stanja tekočega gospodarstva Protizavarovalna provizija 7 566 46 688 29 81 955 9 105 (9 78 8 62 8 530 55 794 Skupaj .... 1 135 818 16 123687 45 1428 74 1 260 934 Stroški. 1 2 Protizavarovalne premije Plačilo za škodo: a) Že izterjane škode z stroški za preiskavo in rešitev odšteta povrnitev, kakor tudi delež protizavarovalnikov 351 055 107 617 01 33 186 773 243 437 15 C,H 30 845 14 090 33 19 36 433 16 755 13 14 112 3 59 109 59 223 206 260 302 h) Ohranjenje nezaložene škode odšteti delež protizavarovalstva 618 167 75 75 451 — — 451 3 odšteto protizavarovalstvo 2 872 23 (Hi 530 054 17 49 044 13 238 72 f>7 35 806 05 719 87 719 87 566 580 4 5 Provizije Upravni stroški kakor: I. Središčna uprava: a) Stroški združenega zbora in od njega odposlanega odbora, prezenc-denar upravništvenega svetovalstva in plača za ude vodstva b) Plača in drugi dohodki uradnikov in služabnikov zavarovalnice . . . . c) Najemščina, kurjatev in'svečava, inventarne reči in druge kancelijske potrebščine inzerati, plačilo časnikov, tožbeni in sodnji stroški, doneski za pokojno zalogo uradništva in drugi raztečni nedoločeni stroški . . . II. Stroški za drugotni urad, kot: potroški potov, opominovanja in izterjatev, poštnina in stroški okrajnih uradnikov, stroški za pregledovalce zavarovalnic, za ljubljanski zastop in pavšal lokalnim agentom, vkupe III. Koleki, doliodnine, plačila za pogodbe, prejemnice, podelitve služb in državne skrbi IV. Podpore požarnim brambam in drugi pripomočki, kakor tudi remiineracije 7 624 42 490 15 862 8 948 4 220 7 537 91 45 89 67 50 31 782 76 907 19 39 6 379 9 689 87 51 48 87 48 52 38 210 86 684 Skupaj • • • . 1 069 405 {68 105 063 70 965 46 1 175434 Preostanek računskega leta 66 412 '58 - , , 1 18 623 75 463 28 85 499 4G O. Bilanca. o ■p 10 Aotiva. Gotovina v blagajnici.............................. Gotovina v denarjih: a) pri Staj. «Escomptebank»..............golil. h) pri nalogu zastav niče v Gradci . . » c) pri mestni srenji v Gradci .... » d) pri hranilnicah na Slirskem in Koroškem » 31 553,00 30 187,50 200 000,— 632 726,47 Poslopje zavarovalnice št. 18 in v Gradci breztežno . . . . 20 v «Žaklji» (Sackstrasse) Papirna vrednost: a) srebrne rente z: » Januv. \ Juli /C0UP' » Aprili > Oktob. 1C0UP- h) loterij, posojilo I. 1860 . c) posojilo Graškega mesta d) av.-ogr. bankne akcije . e) avstr, zlate rente . . . f) zastav, pisma zav. pismo-zastav. štaj. hranilnice . Tekoče obresti na predstoječi papirni vrednosti.... Število No- minalna vredn. Kurs Kurs. vredn. 30. g /,u 1 (Kl-I. rudna 1882 gold. | kr. (3 30 000 77 05 23 115 — 1 2 2 000 7705 1 541 — ( 1 10 000 77 40 7 740 — 1 6 6 000 77 •10 4 644 — 21 10 500 129 75 13 623 75 5 500 104 25 521 25 58 29 000 104 25 30 232 50 28 28 000 104 25 29 190 — ■/. a 1 del \ 40 24 000 832 — /33 280 — 6 6 000 95 40 5 724 — 4 4 000 101 — 4 040 — • 3 451 75 Različni dolžniki................................................ Gotovina pri protizavarovalnih družbah........................... Gotovina pri reprezentaciji v Ljubljani.......................... Gotovina pri okrajnih komisarjih................................. Dolžni doneski in premije: a) za nova zavarovalstva........................gold. 4 401,15 b) za zavarovalstva do negotovega časa, in sicer za prejšnja leta do 1881... »6 162,45 c) isto za leto 1882 ......................... » 4 936,83 Predpisani doneski za potrebe 1. 1883 Opomba. Inventar, ki se nahaja pri ravnateljstvu, reprezentaciji ljubljanski in okrožnih komisarjih , vsled polagoma odpisovanja v premoženje ni več vštet. Znesek gold. | kr. 20 984 894 467 164 276 157 103 17 007 8 380 313 328 15 500 539 107 1 817 470 44 57 18 25 30 46 99 80 43 64 06 7 8 9 10 11 12 13 Fassiva. Rezerve doneskov in premij odšteto protizavarovalstvo. . Rezerve za nezaložene škode odšteto deli protizavaro- valcev.................•.................................. Nepolegnena podškodnina odšteti deležki protizavaro- valcev.........................•.......................... Nepotegnena darila............................................. Nepotegnene podpore............................................ Pristojbine za IV. četrtino 1882, ki so se mesca prosinca 1883 za vinkuliranje imele plačati....................... Različni zaupniki.............................................. Podeljena povrnitev od gospodarskega odstanka, za poslopja zavarovana pro 1881 za 1. 1883 ......................... Namenjena povrnitev za poslopja zavarovana od gospodarskega ostanka pro 1882 za leto 1884 ........................ Rezerva za kurzne difference: a) od vrednostnih reči zavoda.................gold. 10 269,50 b) od vrednostnih reči pokojine .... » 914,75 Pokojna zaloga................................................. Zaloga za ustanovitev požarne brambe........................... Rezervpa zaloga................................................ Znesek gold. kr. 566 580 09 1 734 80 12 947 86 10 — 240 — 660 50 12 770 36 26 355 62 52 711 24 11184 25 39 966 55 5 429 73 1 086 879 06 1 817 470 06 D. Rezervna zaloga. Stanje rezervne zaloge dnž 31. grudna 1881.............................................................................. Novi dohodki: Prepisane neodločene škode poprejšnjih let.............................................................................. Deleži protizavarovalcev neodločenih škod poprejšnjih let............................................................... Sodniško prigovorjene in pri realiziranji zapopadene povrnitve požarnih škod poprejšnjih let............................ Ostali znesek dobitka poslopenjskih deležnikov leta 1880, kateri ni prišel v porabo..................................... Dobiček aktivnih kapitalij rezervne zaloge.............................................................................. Bruto-znesek hiš zavarovalnice štev. 18 in 20........................................................................... Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1882 podal v oddelku za poslopja z............................................................................gold. 13 701,34 v oddelku za premakljivo blago z..................................................................... » 18 623,75 v oddelku za zrcalno steklo z......................................................................... > 463,28 Drugi dohodki........................................................................................................... Skupaj . . . . Od tega: So se izbrisale pristojbine in starejši doneski do inkl. 1881, kakor drugi nepridobljivi ali negotovi zneski . . Izbrisalo se je iz konte-posestev....................................................................................... Pozneje predpisana in deloma tudi že potrjena podaritva za škodo požara iz poprejšnjih let.............................. Penzije in odgojevalni doneski.........................................• . . . ........................................ Stroški za namenjeno popravljanje in prirnerjatev pisarničnih sob zavarovalnice v ostatku............................... Davek za poslopja in jednaki stroški za poslopja zavarovalnice in za nje ohranitev..................................... Stanje rezervne zaloge dnč 31. grudna 1882.............................................................................. 1675 2 638 1084 252 38 401 9 872 32 788 286 3 720 8 646 2 251 11449 1 714 5150 44 75 85 82 82 29 37 38 03 12 49 48 69 86 1032 811 87 000 01 72 1119 811 32 932 1 086 879 73 67 06 Gradec, meseca prosinca 1883. Anton vitez Spinler 1. r., generalni tajnik. Franjo Doser 1. r., knjigovodja. Franjo grof Meran 1. r., Otto baron Apfaltrern 1. r., predsednik. ravnateljski predsednik. Račun se je pregledal in se s knjigami zavarovalnice sklada. Gradec, 2. aprila 1883. Viljem vitez Am-Pach L r. Henrik grof Attems -Petzenstein L r, Janko Hoffmann 1 v.