Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: 20. marec 2013 ISSN 14085852 številka:, kazalo: Županova stran 3 OBČINSKE STRANI Zaključni račun proračuna za leto 2012 4 100 let podelitve trških pravicVelikim Laščam 5 S 17. Redne seje občinskega sveta 5 Velike Lašče praznujejo 5 Povabilo k oddaji ponudbe za oblikovanje logotipa 6 Akcija zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov 7 Čistilna akcija in otvoritev začasnega zbirnega centra 7 Spremembe za Snagine uporabnike 8 Urnikzbiranja odpadkov v občini Velike Lašče 9 ŠOLA IN VRTEC 10 Vpis v vrtec Vpis v šolo Vrtec Karlovica Kako do kruha ŠKL turnir v igri med dvema ognjema Iz literarnega krožka OŠ Primoža Trubarja KULTURA 13 Poezija je dar ljudem Knjižnica Frana Levstika Razstava Gospodinja se predstavi Ob slovenskem kulturnem prazniku Izrekanja na Trubarjevi domačiji »Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože« Knjižnica Frana Levstika NAŠA DEDIŠČINA Na sejmu Alpe-Adria Praznovanje pomladi K zgodovini dolenjske železnice Utrinki zimskega semestra Intervju z Vero Gorjup DRUŠTVA Letni občni zbor Društva upokojencev Velike Lašče Obisk pri članici Društva podeželskih žena Nakup vozila za PGDTurjak 15 let OZVVS Velike Lašče MLADI Kristjan Deterding Mladinsko društvo VRT-Pustovanje Ansambel Roka Žlindre Ansambel Gama KMETIJSTVO/GOZDARSTVO Obvestilo Veterinarske postaje Ljubljana Licitacija lesa ŠPORT IN REKREACIJA 13. Cenetov memorial Občinsko prvenstvo v veleslalomu Otroci smučali vVelikih Laščah ZAHVALE PISMA 21 24 27 29 32 33 ZBIRANJE RABLJENIH MOBITELOV IN OČAL ZA POTREBNE NA MADAGASKARJU IN V AFRIKI Osnovna šola Alojzija Šuštarja (Zavod sv. Stanislava v Ljubljani) v okviru postne akcije zbira sredstva za misijon Pedra Opeke na Madagaskarju. V ta namen zbirajo rabljene (lahko tudi pokvarjene) mobitele, od katerih izkupiček bo namenjen potrebam njegovega misijona. Zbirajo tudi očala s kakršnokoli dioptrijo za afriške otroke in odrasle, ki imajo težave z vidom. Kdorbiželel pristopiti kakciji,lahkomobitele oziroma očala v ponedeljek, 25. marca 2013, od 15. do 17. ure prinese v društveno sobo v pritličju stavbe Občine Velike Lašče. OBVESTILO DRUŠTVOM Na straneh Uradnega glasila Občine Velike Lašče objavljamo razpise za sofinanciranje dejavnosti društev in drugih organizacij na področju kulture, športa, turizma, gospodarstva, kmetijstva in ostalih dejavnosti. Rok za oddajo prijave je 12. april 2013! V * /• JWIIR.'O i \ vn ■ffiit'' ttt pS? t * JK Ženske so materinske vedno, kadar so odprte za nekaj novega. Materinske so tudi, ko pazljivo ravnajo s tem novim in mu pustijo, da v miru raste. Materinskost, tudi brez otrok, je vedno del ženske in izraz ženske živosti. L Jarosch m A. Č}ruti Ob materinskem dnevu vam iskreno Čestitamo in želimo j drage ženske in matere, da bi znale prisluhni vsemu, kar Čaka vašo materinsko roko in srce. župan Anton Zakmjsek in občinska uprava Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 18, številka 5,11. jufij 2012. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občin i prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.520 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Ivanka Peteri in, Veronika Vasi č, Manfred Deterding, Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč. Tisk: KVM Grafika d.o.o.. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: t robla@velike-lasce.si. Prispevke za Trobi o lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide: v sredo, 29. maja 2013. Prispevke oddajte do 15. maja 2013. Slika na naslovnici: utrinek s Cenetovega memoriala, snežna odeja vVelikih Laščah (foto Ni ko Samsa). Občinski svet je že obravnaval in sprejel zaključni račun za leto 2012. Iz njega je razvidno, da je realizacija z najnižjim odstotkom prav na strani investicijskih odhodkov. Pojavljajo se vprašanja, zakaj se planirane investicije ne realizirajo in na drugi strani, zakaj so zneski prenosa v naslednje leto tako visoki. Kako argumentirate te pomisleke? Vsak sprejeti proračun predstavlja tudi plan investicij, ki jih želimo izvesti v določenem letu. Investicije so planirane na različnih področjih, so različnih velikosti in zahtevnosti. Za ene je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, za druge pa ne. Z vso odgovornostjo lahko rečem, da izpeljemo skoraj vse tiste investicije,za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja ali kakšnih drugih soglasij. Običajno se zatika pri tistih investicijah, ko je potrebno za izgradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Iz zaključnega računa za leto 2012 je razvidno, da nismo uspeli porabiti planiranih sredstev za kanalizacijo na Rašici, za začetek izgradnje komunalne infrastrukture v poslovni coni Ločica, za izgradnjo mostu čez železniško progo v Retjah in centra civilne zaščite v Dvorski vasi. In ker planiranega denarja nismo porabili v druge namene, je toliko večji prenos finančnih sredstev v letošnje leto. Privarčevana finančna sredstva sproti vežemo v depozite pri različnih bankah, tako da nekaj sredstev pridobimo tudi na račun obresti. Vse naštete investicije želimo izpeljati v letošnjem letu ali z njimi vsaj začeti z delom. Letošnjo zimo je prav gotovo najbolj zaznamovala velika količina snega. Tako debele snežne odeje nismo imeli že vrsto let. V zvezi s snegom pa občino najbolj zadeva seveda pluženje. Kakšni so bili odzivi izvajalcev zimske službe in na drugi strani občanov uporabnikov naših cest? Res je, tako debele snežne odeje nismo imeli že vrsto let. Tudi naši najstarejši občani ne pomnijo tako obilnih snežnih padavin, kot smo jih bili deležni to zimo. Po nekaterih ocenah oziroma glede na število pluženj, ki so jih izvedli naši izvajalci zimske službe, je v letošnji zimi zapadlo več kot pet metrov snega. Ne glede na tako velike količine snega so bile vse lokalne ceste splužene oziroma očiščene tako, da ni prihajalo do večjih zastojev. Za to se imamo zahvaliti vsem izvajalcem zimske službe, ki so svoje delo marsikdaj opravljali v zelo nemogočih POGOVOR Z ŽUPANOM razmerah, podnevi in ponoči. Na nekaterih odsekih so bile ceste sicer bolj ozko splužene, ker velikih količin snega ni bilo mogoče nikamor odriniti. V nekaterih naseljih so škarpe še vedno postavljene prav na mejo cestišča in tako ne omogočajo, da bi se sneg lahko odrinil s cestišča. Očitno so nekateri krajani z neupoštevanjem naših pozivov, da naj premaknejo svoje škarpe, zelo otežili oziroma kar onemogočili izvajalcem zimske službe, da bi delo lahko opravili tako, kot je potrebno. Upam, da se bo to do naslednje zimske sezone uredilo, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bomo določene odseke črtali s seznama pluženja. Zaradi ogromne količine snega je bila večja neprehodnost tudi v samih Velikih Laščah. S snegom so bili zasuti vsi pločniki v Velikih Laščah in na Turjaku, tako da smo za njihovo očiščenje morali naročiti snežno rolbo in sneg odvažati s kamioni. Ko me sprašujete o odzivih naših občanov na izvajanje zimske službe, lahko povem, da so bili podobni kot v prejšnjih letih. Še vedno se najdejo posamezniki, ki kličejo ali pišejo na občino, da so jim s plugom zasuli dovozno pot do hiše, da še ni splužena njihova cesta in podobno. Ena oseba se mi je celo pritoževala, da se je enkrat iz Ljubljane vozila domov več ur, ker je bil zastoj na državni cesti med Turjakom in Rašico. Kot da smo mi krivi za to. Naj omenim, da je na seznamu zimske službe več kot 170 km cest, ki se jih pluži. Pri tako velikih količinah snega, ki je za povrhu zapadel v zelo kratkem času, je nemogoče, da bi bile vse ceste istočasno splužene. Naj vas seznanim, da je bilo do sedaj opravljenih skoraj 6000 km pluženj in 7000 km posipanj. Za posipanje je bilo do sedaj porabljenih okoli 1000 ton soli in 1.200 m3 peska. Vsekakor bodo posledice zimske sezone vidne tudi na uničenih cestiščih. Zato lahko z gotovostjo trdim, da bo letošnja zimska sezona rekordna po višini finančnih sredstev, ki smo jih že porabili in jih še bomo porabili v ta namen. Zato bo potreben rebalans proračuna. A pomlad bo kmalu pregnala tudi to dolgo zimo, pred nami so tudi nekateri praznični dnevi, kot recimo materinski dan, velika noč, v maju pa že prva prireditev v sklopu 100-letnic, ki jih obeležuje naša občina. Kako potekajo priprave za organizacijo prireditev ob jubilejih, kot je stoletnica? Kot sem že zadnjič omenil, bomo v letošnjem letu praznovali kar tri stoletnice: trških pravic, čebelarstva in zadružništva. V ta namen je že bil ustanovljen poseben organizacijski odbor. Stoletnico trških pravic bomo obeležili s posebno prireditvijo 14. maja, tej obletnici pa bo posvečen tudi letošnji občinski praznik. Prireditve v zvezi s tem praznovanjem koordinira podžupanja dr. Tatjana Devjak. Stoletnico čebelarstva bomo obeležili 13. julija, za kar je zadolžen Brane Borštnik, predsednik čebelarskega društva. Aktivnosti v zvezi s praznovanjem stoletnice zadružništva, ki naj bi se odvijale v začetku septembra, koordinira Ivan Levstik, direktor Kmetijske zadruge. Generalni pokrovitelj teh praznovanj bo naša občina. Prepričan sem, da se bodo organizatorji kar najbolje potrudili in da bodo v praznovanja vključili različna naša društva in organizacije. Naj za konec omenim, da smo iz kabineta predsednika države že dobili ustno potrditev, da se bo slavnostne akademije ob občinskem prazniku, ki bo 7. junija, udeležil in nas nagovoril predsednik države Borut Pahor, ki smo ga tudi uradno povabili na naše praznovanje. S svojo prisotnostjo bo tako našemu delu in praznovanju predsednik države dal še poseben pečat. Pogovarjala seje Lidija Čop ZAKLJUČNI RAČUN proračuna Občine Velike Lašče za leto 2012 Občinski svet je bil na 17. redni seji seznanjen z zaključnim računom proračuna občine za leto 2012. Pri izvrševanju proračuna v letu 2012 so bili poleg zakonskih določil o obsegu in strukturi porabe sredstev v letu 2012 upoštevani tudi naslednji dokumenti: - Odlok o proračunu Občine Velike Lašče za leto 2012, ki je bil sprejet na 10. redni seji občinskega sveta, dne 2.2.2012; - Odlok o I. rebalansu proračuna Občine Velike Lašče za leto 2012, ki je bil sprejet na 13. redni seji občinskega sveta, dne 6.7.2012; - Sklep o 1. prerazporeditvi sredstev proračuna za leto 2012, ki je bil sprejet s sklepom župana, dne 21.1.2013. Celoten zaključni račun objavljamo na straneh Uradnega glasila, v nadaljevanju pa predstavljamo glavne sklope realiziranih prihodkov in odhodkov v proračunskem letu 2012. PRIHODKI davčni prihodki nedavčni prihodki kapitalski prihodki transferni prihodki ODHODKI TEKOČI ODHODKI TEKOČI TRANSFERI INVESTICIJSKI ODHODKI INVESTICIJSKI TRANSFERI v EUR 3.684.561 3.198.480 172.279 2.595 311.207 3.312.980 942.134 1.386.039 889.328 95.479 Lidija Čop, občinska uprava ODHODKI po programski klasifikaciji obveščanje javnosti in _____protokolarni dogodki 1,90% .razpolaganje in upravljanje občinskim premoženjem 1,47% občinska uprava in medobčinsko povezovanje 7,28% občinski svet, nadzorni odbor in župan. 1,65% obresti kredita in rezerve občine 0,79% socialno varstvo 6,28% osnovno in glasbeno šolstvo 8,52% delovanje civilne zaščie, gasilcev in SPVCP 3,71% kmetijstvo in gozdarstvo 1,42% cestni promet in infrastruktu ra 18,54% vrtci 22,80% gospodarstvo 0,91% varovanje okolja in naravne dediščine 2,03% prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost 11,49% kultura in druge organizacije 5,85% zdravstvo 1,53% B 100 LET PODELITVE TRŠKIH PRAVIC VELIKIM LAŠČAM Trške pravice so bile Velikim Laščam podeljene 14. mdja leta 1913. 14. MAJ 2013 ob 19. uri Občinska stavba, Velike Lašče Velike Lašče-Villa Lasisjetrg postala Odprtje panojske razstave s predstavitvijo pomembnejših mejnikov v zgodovinskem razvoju od prve omembe Velikih Lašč do podelitve trških pravic in do nastanka današnje Občine Velike Lašče ob 19,30 Trubarjeva domačija, Rašica BREZ LAŠČANOVNILAŠČ Odprtje razstave z okroglo mizo Razstava vTrubarjevi čitalnici bo predstavljala pomembnejše velikolaške može in žene, pri čemer bomo izpostavili njihovo delovanje, pomembno za Velike Lašče, in njihov doprinos k temu, da so Velike Lašče postale trg in danes Občina Velike Lašče. Prihajajo z vseh področij družbenega delovanja. Književniki Trubar, Levstik, Stritar in Javoršek, Ivan Pucelj, Janez Debeljak, Justina Jagodic, Franc Jontez, Franc Gačnik-to so le nekatera imena. Na to se bo vezala tudi okrogla miza. Predstavitev bo zaključilo in zaokrožilo v celoto gradivo, povezano s podelitvijo trških pravic. POZIV Razstavo na Trubarjevi domačiji bomo pripravili iz gradiva, ki ga hrani Trubarjeva čitalnica. Ker pa bi želeli vključiti tudi čim več gradiva, ki ga hranite domačini, vas prosimo za sodelovanje. Pobrskajte po podstrešjih in starih omarah, ali imate kakšno fotografijo, razglednico, časopis in kak drug spominek iz preteklih časov. Za več informacij lahko pokličete na tel. št.: 01/7881 006 (Barbara Pečnik), Javni zavod Trubarjevi kraji. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji s 17. redne seje občinskega sveta Občinski svet Občine Velike Lašče se je na 17. seji sestal marca 2013. Svetniki so potrdili elaborate za spremembo oz. nove cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in sklep o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pred sejo so se sestali odbor za finance, odbor za družbene dejavnosti, odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, statutarno pravna komisija ter nadzorni odbor občine. Predsedniki odborov in komisije so podali kratka poročila o sejah. Svetniki so sprejeli Odlok o programu opremljanja ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka v Občini Velike Lašče. Soglasno so potrdili tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo in turizem Občine Velike Lašče -Trubarjevi kraji. Občinski svet Občine Velike Lašče je sprejel tudi Sklep o dopustni manjši širitvi območja poslovne cone Ločica in Pravilnik o oddaji službenih stanovanj Občine Velike Lašče v najem. Svetniki so se strinjali z Letnim programom športa v Občini Velike Lašče za leto 2013 in ga soglasno sprejeli. Niso pa se strinjali z znižanjem komunalnega prispevka za legalizacijo stanovanjskega objekta na pare. št. 181 k. o. Krvava Peč zaradi vlaganj v cestno in vodovodno infrastrukturo v višini 683,86 evrov. Svetniki so na seji sprejeli Zaključni račun proračuna Občine Velike Lašče za leto 2012. Tanja Uršič velike lašče praznujejo Velike Lašče so leta 1913 oživele na več področji. Najprej so v mesecu maju pridobile trške pravice, tudi začetki čebelarstva in zadružništva segajo natanko sto let v preteklost. Občina Velike Lašče in ostali organizatorji, soorganizatorji in sodelujoči se bomo potrudili, da bomo te obletnice počastili na primeren in slavnosten način. Prireditve v okviru prve obletnice (podelitev trških pravic) so natančneje predstavljene v tej številki Troble, še posebej pa bomo to obletnico obeležili tudi v okviru občinskega praznika. V četrtek, 6. junija se bo občinsko praznovanje začelo s tradicionalno občinsko revijo pevskih zborov v gradu Turjak. Petek, 7. junija, bo po slavnostni povorki izpred občinske stavbe ob zvokih godbenikov in spremljavi mažoretnih plesalk potekala v športni dvorani slavnostna akademija ob občinskem prazniku z bogatim kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj. Dan Primoža Trubarja, v soboto 8. junija, bo dopoldan v znamenju Trškega dne na trgu pred Levstikovim domom, kjer so bodo predstavila naša društva in pričarala pravi trški vrvež, kot ga so ga Velike Lašče v preteklosti živele. Vzporedno si bo možno ogledati razstavo v Levstikovem domu (hodnik pred knjižnico), razstavo ročnih in slikarskih del Društva upokojencev (v prostorih glasbene šole), razstavo Društva podeželskih žena ob njihovi 15-letnici delovanja in razstavo Kmetijske zadruge Velike Lašče, (v prostorih Kmetijske zadruge) Popoldan ob na šolskem igrišču potekal nogometni turnir ob 10-letnici delovanja NK Velike Lašče. Zvečer pa bo odprtje 31. likovne razstave Trubarjevi kraji. V nedeljo, 9. junija, pa se boste lahko udeležili tradicionalnega, že 21. Pohoda po Velikolaški kulturni poti. Veselo druženje bomo na Trubarjevi domačiji zaključili s pestro ponudbo delavnic, zanimivih dogodkov in aktivnosti, ki jih ponuja Dan sonca. Vabimo vas, da se udeležite dogodkov in tako tudi s svojim obiskom dodate praznični pečat, da bodo Laščani čez 100 let s ponosom opisovali dogodke letošnjega leta. Občina Velike Lašče povabilo k oddaji ponudbe za oblikovanje logotipa "Občina Velike Lašče praznuje" Občina Velike Lašče razpisuje javni natečaj za oblikovanje logotipa "Občina Velike Lašče praznuje". V letu 2013 se spominjamo 100 let trških pravic, 100 let čebelarstva in 100 let zadružništva. 1. Smernice Logotip naj bi izpolnjeval naslednje pomembne kriterije: - lahka prepoznavnost (izraznost), nezamenljivost vsebinskih izhodišč in logotipa; - likovna čistost in originalnost; - vsestranska uporabnost in aplikativnost. 2. Splošni pogoji oddaje ponudbe Naročnik bo postopek izvedel v obliki javnega natečaja in bo osnovne podatke o sodelovanju objavil tudi na spletnih straneh Občine Velike Lašče. Kot pravočasne bodo upoštevane ponudbe, ki bodo predložene do 10. aprila 2013 na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče s pripisom »Javni natečaj - logotip Občina Velike Lašče praznuje - ne odpiraj«. V natečaju ne morejo sodelovati predstavniki naročnika, člani žirije in njihovi ožji sorodniki. Logotip ne sme biti kopija že obstoječih. 3. Strokovna žirija Strokovno žirijo sestavljajo: Anton Zakrajšek, župan dr. Tatjana Devjak, podžupanja Jasna Ariana Stare, univ. dipl. onž. arhitekture. 4. Posebni pogoji pri pripravi ponujenih rešitev: Ponujene idejne rešitve morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - predložiti je potrebno barvno in črno-belo različico; - ponudniki morajo predložiti kratko pisno obrazložitev in argumentacijo zasnove. Rešitve, ki ne bodo izpolnjevale zgoraj navedenih pogojev, bodo izločene in jih strokovna žirija ne bo ocenjevala. 5. Kriteriji ocenjevanja: Strokovna žirija bo ocenjevala samo tiste idejne rešitve, ki bodo oddane skladno s tem povabilom k oddaji ponudbe in bodo zadostile razpisnim pogojem. 1. kriterij: lahka prepoznavnost (izraznost), nezamenljivost vsebinskih izhodišč in logotipa 20 točk 2. kriterij: likovna čistost in originalnost 10 točk 3. kriterij: vsestranska uporabnost in aplikativnost 10 točk 4. kriterij: enostavna zapomljivost logotipa 10 točk Najvišja skupna ocena je 50 točk. Izbran bo ponudnik, ki bo dosegel najvišje število točk v seštevku. Če bosta dva ali več ponudnikov dobila enako število točk v seštevku, bo bolje uvrščen tisti ponudnik, ki ima višje število točk pri prvem kriteriju. Če imajo ponudniki enako število točk pri prvem kriteriju, se kot boljši uvrsti ponudnik z višjim številom točk pri drugem kriteriju. Če imajo ponudniki enako število točk tudi pri drugem kriteriju, se kot boljši uvrsti ponudnik z višjim številom točk pri tretjem kriteriju in po enakem postopku naprej do kriterija, kjer se ponudnika razlikujeta. Po izvedenem ocenjevanju idejnih rešitev, prispelih na javni natečaj skladno s postavljenimi kriteriji, bo strokovna žirija naredila vrstni red ponujenih rešitev. Strokovna žirija bo izdelala poročilo o ocenjevanju idejnih rešitev. Naročnik bo rezultate objavil najkasneje v 14 dneh od dneva, določenega za predložitev natečajnih nalog. 6. Odpiranje ponudb Odpiranje ponudb ne bo javno. 7. Odkup idejne rešitve in povrnitev materialnih stroškov Logotip, ki bo prejel največ točk strokovne žirije, bo prejel nagrado v vrednosti 300,00 evrov. Naročnik bo odkupil idejno rešitev, ki bo po oceni žirije prejela najvišje število točk. Izbrani ponudnik bo pozvan k podpisu pogodbe za izključni prenos vseh materialnih avtorskih pravic iz 22. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah na logotipu "Občina Velike Lašče praznuje" z avtorja na naročnika, za uporabo v Sloveniji in tujini, za ves čas trajanja avtorske pravice, za uporabo v tiskani in elektronski obliki. Za prenos materialnih avtorskih pravic na navedenih stvaritvah, za vse izvedene storitve v zvezi z izvedbo predmeta tega javnega naročila in za sodelovanje izbranih ponudnikov z izbranim izvajalcem produkcije posameznih aplikacij in za sodelovanje z naročnikom za pripravo razpisne dokumentacije za postopek izbire izvajalca za izdelavo aplikacij bo naročnik izbranemu ponudniku izplačal prvo nagrado v vrednosti 300,00 evrov. Naročnik si pridržuje pravico, da ne izbere nobene od predloženih idejnih rešitev in ne sklene pogodbe o odkupu materialnih avtorskih pravic z nobenim od ponudnikov, če ponujene idejne rešitve ne bodo prejele vsaj 30 točk. Po zaključenem postopku javnega natečaja bo naročnik ponudnikom na njihovo izrecno željo vrnil vzorce predloženih idejnih rešitev logotipa, sam pa ohranil kopije oziroma fotografije le-teh. 8. Dodatne informacije Dodatne informacije dobite na Občini Velike Lašče, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče, tel.št. 01/781 03 70. /T]tM/SSAT- antenski sistemi ^^n»^ iPeler KoCttftr s,p. Mertianieti 2. Ribnici, asm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in T V 31 UGODNO: državne subvencije pri nakupp SAT sinemo«, v primerp slabega sprejema SLO-1 In SLD-2. POP A lOT' ® AKCIJA zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov (ngo) in manjše odpadne električne in elektronske opreme (oeeo) PREMIČNA ZBIRALNICA JP Snaga iz Ljubljane bo za oddajo NGO in OEEO pripravljena: pri Domu krajanov Turjak 6. in 7. maja 2013 od 9.30 do 17. 00 in pri gasilskem domu Velike Lašče 8. in 9. maja 2013 od 9.30 do 17.00. V premično zbiralnico lahko oddate stare akomulatorje, baterije, barve in topila, kemikalije, olja, masti, pesticide, pralna in kozmetična sredstva ter zdravila. V ZAČASNEM ZBIRNEM CENTRU na Turjaku lahko vsako soboto med 8. in 12. uro oddate: KOSOVNE ODPADKE (kopalniška opreme, preproge, oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, svetila in senčila ipd.) POHIŠTVENI LES (omare, stoli, gradbeni elementi, parket, iverne plošče ipd.) ZELENI ODREZ (grmičevje in vejevje, ostanki košenj, listje, rože ipd.) PLASTIČNA EMBALAŽA (nosilke, ročke, plastenke, ovitki CDjev in kaset, gajbice, odpadna PE in PP folija ipd.) KOVINA IN KOVINSKA EMBALAŽA (masivne kovine, radiatorji, jekleni profili, kopalne kadi, sodi, ročke, kantice, konzerve, pločevinke pijač, pocinkana pločevina, kolesa, jekleni profili ipd.) BIOLOŠKI ODPADKI (organski kuhinjski odpadki, povrtnine, sadje ipd.) KARTONSKA EMBALAŽA (kartonske škatle, časopisi, knjige, reklamni material ipd.) AVTOMOBILSKE GUME (izrabljene gume brez platišč) STIROPOR (bel - čist stiropor, embalaža) ODPADNA ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA (monitorji, TV aparati, ekrani, radijski sprejemniki, računalniki, telefoni, bela tehnika ipd.) OBLAČILA IN OBUTEV (uporabna oblačila in obutev) OddajaodpadkovvzbirnemcentrunaTurjaku jeza gospodinjstva naše občine brezplačna, in sicer do količine enega kubičnega metra (velikost ene avtomobilske prikolice). Ostale odpadke (npr. gradbene in azbestne odpadke ...) naši občani lahko oddajo v Zbirnem centru Barje na Cesti dveh cesarjev. Zbirni center Barje je od 1. aprila do 31. oktobra odprt od ponedeljka do sobote med 6. in 20. uro, od 1. novembra do 31. marca pa od ponedeljka do sobote med 6. in 18. uro. Občinska uprava, Vir: Snaga, Ljubljana Vabilo na ČISTILNO AKCIJO in OTVORITEV ZAČASNEGA ZBIRNEGA CENTRA na Turjaku-6. APRIL 2013 Kot vsako leto do sedaj bo tudi letos v naši občini potekala čistilna akcija. Čiščenje javnih površin, razpršenih odpadkov in divjih odlagališč bo potekalo v soboto, 6. aprila 2013, S pričetkom ob 8. uri. Vabljena vsa društva, krajevni odbori in posamezniki, da se pridružijo akciji za lepše okolje, v katerem živimo. Vreče in rokavice bodo na voljo na občini. Po zaključku akcije vas ob 11. uri skupaj z Javnim podjetjem Snaga, d. o. o., iz Ljubljane vabimo na otvoritev ZAČASNEGA ZBIRNEGA CENTRA na Turjaku, kjer bo tudi pogostitevza vse udeležence čistilne akcije. Trud in zanos, kiju v odnosu do okolja vložimo danes, se bosta obrestovala skozi rodove naših zanamcev. Občinska uprava snaga pomlad prinaša številne spremembe za snagine uporabnike Snaga spreminja obračun, spreminja urnik odvoza in razširja zbiranje bioloških odpadkov Na Snagi bomo predvidoma 1. aprila 2013 izvedli še drugi veliki korak pri spreminjanju sistema zbiranja in odvoza odpadkov. Spremenili in uskladili bomo obračun, in sicer skladno z nacionalno zakonodajo (Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in njena dopolnitev, na kratko: Uredba o cenah) in občinskimi odloki, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. Nov način obračuna storitev spreminja ceni zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov ter uvaja ceni zbiranja bioloških odpadkov in obdelave odpadkov. V smeri izpolnjevanja zahteve, da je treba do leta 2020 reciklirati vsaj polovico zbranih odpadkov, smo uporabnikom zagotovili 55 tisoč dodatnih zabojnikov za zbiranje embalaže in papirja ter med drugim razširili sistem podzemnih zbiralnic in priskrbeli opremo za obdelavo odpadkov. Te aktivnosti so skupaj z doslednim ločevanjem Snaginih uporabnikov pripeljaledoizvrstnih rezultatov: količina zbrane embalaže seje v letu 2012 zvišala za 56 odstotkov (v primerjavi z 2011); v oktobru, novembru in decembru 2012 pa za povprečno 90 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjem letu. Tudi odloženih odpadkov je vsako leto manj: leta 2011 so na odlagališču Barje odložili 110 tisoč ton, lani 88.450 ton, v letu 2013 pa naj bi odložili 75 tisoč ton odpadkov. V Snagi smo z varčevalnimi ukrepi operativne stroške sicer uspeli obdržati na ravni iz leta 2010, vendar vložki v infrastrukturo in nadgradnjo sistema za ravnanje z odpadki ostajajo delno ali v celoti nepokriti. Spremenil se bo tudi urnik odvoza: preostanekodpadkov in embalažo bomo na območju pretežno individualnih hiš (v glavnem gre za naselja zunaj avtocestnega obroča v MOL) in v primestnih občinah (torej tudi v Velikih Laščah) po novem odvažali na tri tedne. Na območju pretežno blokovne gradnje (večina teh območij je znotraj avtocestnega obroča v MOL) bomo odpadke odvažali tedensko. r, izpolnite spodnjo (za zdaj informativno) izjavo za vključitev v sistem zbiranja BIO odpadkov. Namestitev rjavih zabojnikov na omenjenih območjih ni obvezna - kdor biološke odpadke že uspešno kompostira, lahko s tem nadaljuje tudi v prihodnje. Biološke odpadke lahko oddate tudi v začasnem zbirnem centru Turjak. Če se boste odločili za rjav zabojnik, bo to vplivalo tudi na znesek na vaši položnici. Snaga bo namreč predvidoma s 1. aprilom 2013 (skladno s 23. členom Uredbe o cenah) svoje storitve ravnanja s komunalnimi odpadki začela zaračunavati glede na prostornino zabojnika za preostanek odpadkov in zabojnika za biološke odpadke (če ga uporabnik seveda ima), pri čemer bo upoštevala pogostnost praznjenja zabojnika. Na podlagi vaših odgovorov bomo celostno informacijo o tem, kdaj vam bo Snaga pripeljala rjave zabojnike in kdaj lahko pričakujete prvo praznjenje, objavili v prihodnji številki Troble. Za nepravilno ravnanje predvidena globa Občinski odlok o zbiranju komunalnih odpadkov prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, kazen za kršitev pa znaša 200 evrov. V rjave zabojnike odlagamo biološke odpadke in zeleni vrtni odpad, in sicer zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavno usedlino ter filter vrečke, pokvarjene prehrambne izdelke, kuhane ostanke hrane in gnilo sadje, papirnate robčke, brisače ter papirnate vrečke, odpadno vejevje, travo, listje, rože ter plevel, steljo malih rastlinojedih živali in lesni pepel. Prosimo vas, da izpolnjeno informativno izjavo posredujete najkasneje do 15. 04.' 2013 na naslov Snaga d. o. o., Povšetova 6,1000 Ljubljana s pripisom »OBRAZEC ZA ZABOJNIK ZA BIOLOŠKE ODPADKE«. Izjavo nam lahko posredujete tudi na naš elektronski naslov snagalj@snaga.si ali faks 01 477 97 30. Prosimo vas tudi, da izberete velikost zabojnika. Morda vam bo v pomoč podatek, da je prostornina zabojnika za embalažo 240 litrov. Spremenjena pogostnost odvoza odpadkov bo pri mnogih uporabnikih povzročila drugačne potrebe glede prostornine zabojnikov. Ker se želimo oziroma se v duhu gospodarnosti moramo izogniti prenagljenim zamenjavam zabojnikov in ker se realne potrebe po zabojnikih zaradi redkejših odvozov ter navad pri ločevanju odpadkov pokažejo po približno dveh mesecih od uvedbe novega sistema, smo začasno ustavili zamenjave večjih zabojnikov za manjše. Prosimo vas, da nam morebitne tovrstne zamenjave sporočite po 1. juniju 2013, vmes prejetih zahtevkov pa žal ne bomo mogli upoštevati. Pred zamenjavo zabojnika bo Snaga preverila še dvoje, in sicer z odlokom določeno minimalno litražo na osebo (30 litrov na prebivalca mesečno za zabojnik za preostanek odpadkov) ter stanje na terenu (morebitna ponavljajoča se prenapolnjenost zabojnika in/ali vrečke z odpadki poleg zabojnika). Začasna ustavitev menjav pa ne velja v primeru potrebe po večjem zabojniku -tovrstno menjavo lahko naročite kadar koli. 2eleli bi vas spomniti, da je država z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom predpisala ločeno zbiranje bioloških odpadkov. To je obvezno od julija 2011, poteka pa bodisi s kompostiranjem v hišnem kompostniku bodisi z odlaganjem v rjave zabojnike. Javno podjetje Snaga in Občina Velike Lašče bosta prebivalcem naselij Velike Lašče, Male Lašče, Rašica in Turjak omogočila zbiranje in odvoz bioloških (BIO) odpadkov. Če doma nimate možnosti kompostiranja vas prosimo, da Ime in priimek: Naslov: Pošta in kraj: Številka zbirnega mesta: Želim zabojnik za biološke odpadke: Velikost zabojnika: 801 1201 L Datum: _ Telefon: E-pošta: Ustrezno obkrožite DA NE 240 I Podpis: 2 o CM Z D ~5 £ B 0 01 g D r-. T Si s v C rt O S uS rt Í5 s £3 O n OJ On « s (A OJ O) pet - -m m a s — OJ E i¿i rt ni V-W m m tr A CM ai efl rt a Lil • ura E 1 — 00 uri PSI i O h- S S S -št" o> ■e $3 S O s A CM « *r> S R [C < rx. íj a A D □C E £ 9 m E 5 U! I 09 ° 5 cg 'C rt C o. r-- JU s in Ol CiJ a - m m Tí 'U C.NJ D r-^ cn o> - cn TjD ■ s ÜÍ A o m CM fJ cn r-j C r». ^ — m B. EZ 0> ■O Q> m S ¡N SJ co O CN ÜC Lil 00 UJ a LU C/5 s š S 3 1 (S S 1 eo Si 1 ■o cn 8 CSJ 1 C9 a r^ rr ru rt i l« CM a: (O ^ t * (O íí S S 'i ^ ec s s cc Q_ < i •T ura r- cn CD § i 3 n n S in on s O CM □C < z < J C0 O tM □C LU m UJ Ü LU □ w E 10 K S J3 O — «O uri a S pet T OJ TO r\i rt ■S K. t S M un CM [D CV b CM D A itJ m r\i O LU pon CM O CM rt 5 E= 2 "a £ r- »— — £ c £ S V S «0 iT» 4MI 4MI K ^ M 8 H£l rt S ft r iN T" S T ^ 00 ñ rt O K» K h- «C ai- OJ o» CM - TO IJT2 OJ on r.n Ol rt ro □ cc li) CM CJ i» • • T CJ CM ro S CM OJ fflj CO "iT T J tM S K "T CM S «i »rt CM d Jfi T • S rt o S Cm Si te S S □n S in ■ S a o ra t; S ™ *._ n3 = j£ I .11 i It s M S či f £ ■s C Cl c^ O S? ■L/5 S £ £ 4» A o a aT J3 £ 33 £ -Í ™ S H ¡1 P v' > OJ h iS I i o = $ jí 3 I«-t- J j.*» i =: * ■ | e ■c? £ «T S Q3 2C i CA ¿M -r- « g Š = t — r> s Cu S S" 5 S IS — ca « > 5 5 S JS O. != tí S s SS Qj E S jfji É' S (/J <-> 11 čl S. 2 £ 1 f e # s i: "S Q < •fig 'S 8 cr □ H Z _ ra o: t/5 1 (O en g » j ■e e a ^ o 1 (J J* C 55 'S S. tí «ž t i-S 3 jc • 3 J= ^ C9 _ I II Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče VPIS V VRTEC Starše in zakonite zastopnike otrok obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec Sončni žarek za šolsko leto 2013/2014 do 31. 3.2013. Obrazci za vpis otroka so na voljo v vrtcu in na spletni strani (www.soncni-zarek.si). Če bo prošenj več, kot je prostih mest v vrtcu, bo o sprejemu otrok odločala komisija za sprejem otrok. Za dodatne informacije se lahko oglasite osebno v vrtcu ali pokličete na tel. številki: 031 618 - 300,7881 - 582 (Stanka M usta r). Na podlagi prispelih vlog za sprejem otrok v vrtec načrtujemo številooddelkov,razporedotrokpooddelkih in številozaposlenih, zato vas prosimo, da ste pri vpisu otrok resni in odgovorni in da vsako spremembo (datum vpisa, izpis otroka, preložitev vpisa) pravočasno sporočite v vrtec. V navedenih primerih se lahko spremeni število oddelkov in razporeditev otrok po skupinah v zadnjem trenutku, kar prinese nemalo zmede in različnih pripomb glede organizacije dela v vrtcu. Stanka M usta r VPIS V PRVI RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 V sredo in četrtek, 13. in 14. februarja 2013, je na šoli vVelikih Laščah potekal vpis v šolo za otroke, rojene leta 2007. Starši so v šolo pripeljali 47 bodočih prvošolčkov. Večina je prag šole prestopila z radovednostjo in veselim leskom v očeh, nekateri pa so svoje starše trdneje prijeli za roko. Z vsemi smo se pogovorili, narisali so nam risbico, starši so nam povedali za morebitno posebnost svojega otroka, na katero moramo biti pozorni. Da bi bilo srečanje s šolo kar najbolj prijetno, smo malčke pogostili s tortico in sokom. Upamo, da jim je bilo ob prvem stiku z nami lepo. Veselimo se že septembra, ko se srečamo v šolskih klopeh. Točnega števila bodočih prvošolčkov še nimamo, ker še urejamo nekaj prepisov in odložitev všolanja, bomo pa imeli na centralni šoli vVelikih Laščah dva oddelka 1. razreda, na podružničnih šolah pa kombinacijo 1. in 2. razreda. Irena Budič Pavlic • o Takole že rišejo in pišejo bodoči prvošolčki. Vrtec Karlovica ZIMSKI UŽITKI NA KARLOVICI Na klancu Petrov na je bilo prav živo; poglejte, poglejte, kaj tam je bilo. Otroci vsi so bili na saneh; drveli veseli po belih poteh. Še starši otrok so tam bili, odlični sankači in organizatorji. Vsem skupaj bilo je prav lepo in upamo, da še kdaj bo tako. Družini Škulj in Cukrov s karlovškega okoliša sta se povezali in nam pripravili pravo zimsko gibalno dopoldne. Poskrbeli so za "hitre zimske pripomočke", transport in navsezadnje za dobro malico ter veselo vzdušje. Za kratek premor smo imeli pravi "bife." Za vso organizacijo, pripravljenost, pomoč ter ukradeni čas se staršem prav lepo zahvaljujemo. Skupina Srnice, Tadeja Gradišar in Tadeja Pozelnik Kako do kruha? skupina Ribice V skupini Ribice iz vrtca Sončni žarek smo se v mesecu januarju pogovarjali in spoznavali vse o kruhu. Kruh smo tudi sami pripravljali in ga nato seveda pokušali. Z velikim veseljem smo izkoristili gostoljubnost Pekarne v Velikih Laščah, kjer so nam prijazni peki pokazali, kako se izdela slanike, žemlje, kiflje in lepinje. Ogledali smo si, kje se zmeša več testa, kaj vse je potrebno za pripravo testa, kako se testo oblikuje in speče. Na koncu so nas tudi izdatno pogostili s slaniki, ki so nam zelo teknili. V vrtcu smo pod vodstvom gospe Milke Debeljak tudi sami oblikovali in spekli beli kruh. Vsak otrok si je oblikoval svoj hlebček in pečenega odnesel domov, da ga je razdelil med družinske člane. Kruh je bil lep in okusen, narejen z ljubeznijo in temu primerno tudi pohvaljen. Recept in postopek gospe Milke smo delili naprej. V tematskem sklopu Kruh so otroci spoznali marsikaj novega. Vedo, da je najbolj enostavno kruh kupiti, najlepše pa, če nam hiša diši po sveže pečenem domačem kruhu, narejenem iz moke, ki so jo zmleli v mlinu iz pšenice, ki je zrasla po setvi na polju. Dobro poznajo pot od zrnja do slastnega grižljaja in koliko rok se je trudilo za to. Irena Hren SKL TURNIR V IGRI MED DVEMA OGNJEMA V soboto, 16. 2. 2013, sta se ekipi 1., 2. in 3., 4. razreda udeležili turnirja v igri med dvema ognjema na OŠ Dobrova. Pričelo se je s fotografiranjem ekip. Ob 9. uri je bila uradna otvoritev tekmovanja, kjer nas je s spodbudnimi besedami pozdravil ravnatelj šole. Srečo je tekmovalcem zaželela tudi gorska kolesarka Blaža Klemenčič. Odlično predstavo je prikazal klub za ritmično gimnastiko Narodni dom. Otroci so se lahko udeležili delavnic društva borilnih veščin, poslikave obraza, srečelova ... Najbolj pomembno pa je bilo seveda igrati. Otroci so se trudili in uspeli. Mlajši so zasedli v svoji kategoriji 2. mesto, starejši 1. mesto. Pred razglasitvijo rezultatov seje predstavila akrobatska skupina Bobri, ki jo vodi naša nekdanja učiteljica Ana Peček. Dan smo preživeli zabavno in tekmovalno. Zelo utrujeni, a zelo zadovoljni smo se vrnili vVelike Lašče. Otrokom čestitamo za odlične rezultate, vse pa vabimo v soboto, 13. 4. 2013, ob 9. uri v našo športno dvorano, saj bomo takrat gostitelji ŠKL v igri med dvema ognjema. Simona Bavdek iz literarnega krožka OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče TEDEN DNI ZIMOVANJA^V CERKNEM Od 14. do 18. januarja 2013 smo bili šestošolci s šolo v naravi v Cerknem. Tja smo prispeli z manjšo zamudo, zato smo hitro odšli na smučišče ter preverili naše znanje smučanja. Po preizkusu smo odšli v hotel in se nastanili v sobe. Imeli smo daljši počitek in nato večerjo. Po večerji smo se zbrali v skupnem prostoru in se dogovorili o pravilih obnašanja do drugih. Potem smo se odpravili spat. Naslednji dan smo se zjutraj zbudili in odšli na samopostrežni zajtrk. Potem smo se odpravili na smučišče. Smučali smo kar nekaj časa, nato smo odšli na kosilo in nazaj v hotel. Imeli smo krajši počitek, zatem smo se odpravili v bazen, kjer smo se imeli odlično in zelo uživali. Kmalu smo dekleta odšla v sobe, saj smo si morala posušiti lase, čez nekaj minut so se nam pridružili še fantje in odpravili smo se na večerjo. V sredo je dan tekel kot običajno. Odšli smo smučat, na kosilo in v hotel. Odpravili smo se v muzej na ogled »laufarije«. Bilo je zelo zanimivo. V četrtek je bilo običajno - smučanje, kosilo, hotel... Popoldan je sledila tekma v plavanju in po večerji še kviz o poznavanju Cerknega. Vsi smo bili dobri. V petek seje začelo pakiranje že vjutranjih urah. Po zajtrku smo odšli na smučišče, kjer smo imeli tekmo v veleslalomu. Bilo je zabavno. Vsaka skupina je dobila zmagovalca, prvi trije pa medalje. Dobre volje smo odšli na kosilo in potem v hotel po prtljago. Znesli smo jo v avtobus in se odpeljali domov. Za literarni krožek Beti in Ula,6. b POMAGALA SEM PRI DELU (DOŽIVLJAJSKI SPIS) Buum! Spet je nekdo vdrl v mojo sobo. »Mami te vabi!« se zadere Anja, zaloputne vrata in odvihra. Leno ugasnem radio, vstanem in se počasi odpravim v kuhinjo. »Kajje?«zagodrnjam in pogledam mami. »Delo si bomo razdelile. Pojdi iskat še Anjo,« reče mami. »Pa, saj je ona šla mene iskat?!« se uprem. Mami me pogleda in reče: »Samo iskatjo pojdi.« Odvlečem se do Anjine sobe, potrkam (jaz ne smem vdreti v njeno sobo), odprem vrata in seji zaderem na uho: »Mami hoče, da greva tja!!« »Ne rabiš kričat!« se zadere nazaj. Počasi greva do mami. »No, na voljo imata sesanje, pomivanje stopnic ali pomivanje posode,« pove mami. »Sesanje!!« se z Anjo zadereva hkrati. »Ti zmeraj sesaš!« zakričim Anji. »Saša, če boš natančna, lahko ti sesaš,« poseže mami z mirnim glasom v najino kričanje. Na hitro pokimam in pokažem Anji jezik. Iz kota privlečem sesalec, v telefon priključim slušalke, jih dam v ušesa, prižgem glasbo in začnem sesati v ritmu pesmi. Kmalu je vse posesano, Anja pa še čisti.Tiho ji stopim za hrbet. »Buuu!!« zakričim in zbežim. Za seboj zaslišim kričanje... To je pospravljanje. Največ je kričanja in prepiranja. Saša Simčič, 6. b OTROŠKI PARLAMENT V sredo, 30. januarja, smo se udeležili otroškega parlamenta na območni ravni. Našo šolo smo zastopali Rok Šile, Filip Marjanovič in Matej Sušeč Najprej je vsaka izmed šol predstavila težavo, s katero se srečujemo oziroma željo po nečem in predlog, kako bomo poskušali to uresničiti. Nekateri so govorili o nerazumevanju učencev med seboj, drugi o organizaciji šolskega plesa in podobno. Mi smo predstavili našo težavo z zbiranjem ločenih odpadkov, saj je dosedanja težava v tem, da vsi odpadki končajo v navadnih koših za smeti, saj nimamo večjih smetnjakov za ločevanje. Vseeno se trudimo ločevati, prav tako zbiramo zamaške za ljudi v stiski. Potrebujemo večje zabojnike in organiziran odvoz. Sledila je razprava o prijateljstvu, odraščanju in razvijanju našega telesa. Po kratkem odmoru smo govorili o istospolnih družinah. Zadnja tema pogovora, ki je bila zelo dobro sprejeta, je bila uveljavitev statusa kmeta (tako kot imamo status športnika ali kulturnika). Srečanje smo končali z volitvami predsednika mestnega otroškega parlamenta in predstavnikov za regijski otroški parlament. Bilo je zanimivo. Preživeli smo lep dan. Matej Sušeč, 8. a KULTURNI DAN V OPERI IN MESTNEM MUZEJU V četrtek, 14. 2. 2013, smo se odpravili v Ljubljano, v operno hišo in mestni muzej. Izpred šole smo se odpravili ob 7.50 in ob prihodu v Ljubljano smo imeli malico, nato pa smo odšli v opero, kjer so nas pospremili v zakulisje. Gospod Janez nam je povedal, da je stavba stara že 120 let in so jo do jeseni lanskega leta obnavljali kar 6 let. Sprehodili smo se v veliko dvorano, kjer so v konservatoriju obnovili vsak najmanjši delček. Celotna dvorana je prava umetnina. Potem smo odšli v dvorano tik za odrom. Ta soba je bila zelo visoka in prav toliko kot visoka tudi globoka, tako da bi vanjo lahko postavili cel ljubljanski nebotičnik. Ogledali smo si še nekaj sob in nato odšli v dvorano, kjer smo si ogledali operno predstavo Pastir. Zgodba govori o pastirju, kije sanjal, daje španski kralj. Na poti v Španijo, kjer je hotel oživeti sanje, je roparjem ukradel čudežni meč, vrečo zlatnikov, ki je vedno polna, in prstan, ki te popelje, kamor želiš. Rešil je tudi čarovnico, ki mu je v zameno ponudila pomoč kjer koli in kadarkoli. V Španiji je s čudežnim mečem porazil tujo vojsko, si pridobil del kraljestva in najmlajšo kraljevo hčer za ženo. Ta mu je ukradla čarobne predmete in se vrnila domov. Pastir seje za pomoč obrnil na čarovnico, ki mu je pomagala z zvijačo, saj je pastir šel prodajat hruške, ki so lažnivkam »nasadile« roge. Tako so najmlajši kraljični zrasli največji, šele ko je povedala resnico o ukradenih čudežnih predmetih in jih vrnila pastirju, soji rogovi spet izginili. Srečno sta živela do konca svojih dni. V Mestnem muzeju nas je vodička popeljala skozi čas Rimljanov, srednjega veka in 19. stoletja, do današnje Republike Slovenije. Odpravili smo se proti domu. Za nami je bil dan, poln novih doživetij in znanj. Aljaž Lenič, 7. b r T \JlL\ JO ..O 'C "J^jrjjij Caf^jn Velike Lašče Odprto od 25. marca dalje, vse dni v tednu, tudi med prazniki od 8. do 23. ure. Sprejemamo rezervacije sezonskih stalnih ur. Informacije in rezervacije na tel.: 01/7881 988, mobi: 041 348 498, www.villa-cereja.si poezija je dar ljudem Člani KUD Primož Trubar Velike Lašče so pripravili poetično glasbeni večer „Nekoga moraš imeti rad," Minattijev že ponarodeli verz, je bil rdeča nit prepleta slovenske poezije 20. stoletja, ki ga je za ■[¡¡«L« k M kulturni praznik izbrala, sestavila in postavila na oder Majda Samsa. Poleg prej omenjenega pesnika so se v družbi poetičnih govoric med seboj pogovarjale pesmi Mile Kačič, Marije Gorše, Marice Škorjanec (če najprej naštejemo pesnice) ter Miroslava Košute, Franceta Filipčiča, Kajetana Kovica, Ceneta Vipotnika, Toneta Kuntnerja, Nika Grafenauerja, Alojza Gradnika, Toneta Pavčka, Jožeta Javorška, Cirila Zlobca, Iga Grudna, Ervina Fritza, Branka Šomna, Janka Glazerja, Valentina Cundriča, Srečka Kosovela in Otona Zupančiča. Domiselno izdelan scenarij seje uokviril z uglasbeno Prešernovo Vrbo in končal s prav tako njegovo uglasbeno Pevcu. Med uvodnim posnetkom so na oder prišli izvajalci. Kot dva čvrsta bregova, postavljena na trdnih temeljih Prešernove poezije, se je potem po glasbeni strugi, v kateri so ves čas igrali živo glasbo učenci in učitelji Glasbene šole Ribnica, zlivala poezija. Kot so se menjavali vsebinski sklopi poetičnega pogovora, se je menjal tudi instrument, kije bil podlaga interpretaciji poezije. Na klavir sta igrali Ana Kaplan in Urša Indihar, na flavto Kaja Ivane in Tjaša Kaplan, poleg učencev so nastopili tudi profesorji: na citre je igrala Mateja Avšič, na kitaro Igor Meglic ter na violino Ksenija Abramovič Grom. Poezijo so brali Rok Borštnik, Margareta Damjanič, Gregor Grešak, Janez Gruden, Matjaž Gruden, Jana Merjasec Pavlic, Duška Hočevar Mihelič, Matej Polzelnik, Ana Porenta, Ana Rigler, Jože Starič in Alenka Vasič. Za tehnično opremo predstave in odra so poskrbeli Matej Hren, Urban Gruden, Niko Samsa in Zdenko Samsa. Vrnimo se k poetični zgodbi. Vsebinsko bi jo lahko razdelili na pet delov, ki so bili umeščeni v odlomke Minattijeve pesmi Nekoga moraš imeti rad. V prvem delu smo prisluhnili pesmim, ki so pripovedovale o vsem, kar nas obdaja, o lepotah sveta, hudournikih in rekah, kamnih in stezah, drevesih, cvetlicah in travi, mahu, vetru in sinjini neba. Pesmi, v katerih se duh oddahne, spočije, umiri. V drugem delu so pesmi govorile o domačem ognjišču, materi, očetu, o otrocih, o povezanosti družinskih članov, četudi so daleč proč od rodnega doma in se redkokdaj vidijo. Od domačije smo se v tretjem delu razgledali po vsej Sloveniji, po pokrajinah, od Mure, prek gora in poljan, do Ljubljanske kotline, Dolenjske in Štajerske do Krasa. Razgledi, ki so jih skozi metaforično in prefinjeno govorico prikazali pesniki, so pred duhovne oči poslušalca zarisale obiskane pokrajine in predstave o tistih še ne odkritih, potrjevale pa so nas v prepričanju, da je Slovenija čudovit pokrajinski biser. Od popotovanja po pokrajinah se je pozornost poezije preusmerila navznoter - prišel je čas, da gremo skupaj „v korak, v isto smer", četrti sklop je nanizal pesmi ljubezni, od prvih plašnih pogledov, hrepenenja, do sreče v dvoje, staranja in daljave, ki nastopi, ko pride slovo. In prav o različnih slovesih, samoti, žalosti, smrti govori peti, sklepni del recitala. Ko seje Minattijeva pesem iztekla zzaključnim„Nekoga moraš imeti rad," je sledilo še zadnje, finalno sporočilo večera Majde Samse in celotne prireditve: „Poezija je dar ljudem." S tem večerom je KUD Primož Trubar znova pokazal, kako visoko poleg glasbe cenimo kulturo in literaturo, tokrat njeno najbolj prefinjeno zvrst, poezijo. Ljudje, ki so spremljali večer v dvorani, so odplavali skupaj z besedami in glasbo v svoje svetove in našli tam občutja, misli, spomine, ki jih zna tako globoko prebuditi prav umetnost. Vsi prisotni smo bili bogatejši za duhovno darilo ob slovenskem kulturnem prazniku. Ana Porenta, foto Niko Samsa Poezija boža samotneže v njihovi samoti, tolaži nesrečnike, šepeta ljubimcem, zaziblje otroka v sen, vzklika veselju, toži o žalosti, žuga preganjalcem, opogumlja preganjance, opominja tatove človeških usod, psuje prezirnike, vprašuje dvomljivce, pomiri nestrpneže, išče odgovore, hrepeni posreči, vabi v neznano, odstira lepoto naše Zemlje očem, razkriva svoj nemir, zasanjana sanja svet, se skrivnostno skrivnostna pdjdaši z besedami, je bližina estetu. Poezija je dar ljudem. (Majda Samsa) OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 2e od same ustanovitve ima KUD Marij Kogoj Turjak dolžnost, da v kraju, v katerem deluje, navduši čim več ljudi - predvsem mladih, ki jim je pomembno kulturno udejstvovanje na vseh področjih. Kulturni praznik, ki ga vsako leto praznujemo 8. februarja, je zato priložnost, da se povežemo z vrtcem Sončni žarek in OŠ Primoža Trubarja - PŠ Turjak ter tako skupaj pripravimo kulturno prireditev. Prav od najmlajših je pričakovati, da bodo nekoč oni tisti, ki bodo prevzeli skrb za kulturo. Le na tak način je moč pomagati ohranjati našo narodno identiteto.Takšno medgeneracijsko sodelovanje je potrebno, da otroci počasi spoznavajo, da so pomembni sestavni del družbe, in se začnejo zavedati družbene odgovornosti in s tem tudi pomembnosti praznika kulture oziroma Prešernovega dne. Obenem pa tudi pokažejo javnosti, da so pridno vadili in se s tem dokazujejo in potrjujejo svojo samopodobo. Vzgoraj opisanem pomenu in namenu smo tudi letos organizirali proslavo, posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku, ki je bila v četrtek, 7. februarja, ob 17.30 v Domu krajanov Turjak. Po zaigrani in zapeti slovenski himni - izvajalki Urša Matjašec na citrah in pevka Katarina Gačnik- so nastopili otroci vrtca Sončni žarek - skupina "Miške" pod mentorstvom njunih vzgojiteljic Tatjane Marolt in Zale Hočevar. Katarina in Urša sta v nadaljevanju zapeli in zaigrali še tri pesmi, med njimi tudi Prešernovo "O Vrba". Nato so učenci 1. in 2. razreda pod mentorstvom Stanke Štrukelj zaplesali ljudski ples "Lipica". Članica KUD Brigita Zeleznikar se je predstavila s Prešernovo recitacijo "Dekletam". Program so nadaljevali učenci 3. in 5. razreda z mentorico Petro Marolt ter učenci 4. razreda z mentorico Kristino Šile Čirovič. Predstavil se je tudi pevski zbor PŠ Turjak pod vodstvom Marjane Korošec, učiteljice glasbe na centralni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah. Zapeli so pesem "Zakrivljena palica", na citrah pa jih je spremljala Urša Matjašec. Na Turjaku ni prireditve brez zvokov harmonike, zato je za konec napravil veselo vzdušje z dvema skladbama še harmonikar Aleš Gačnik, član KUD Marij Kogoj. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pripraviti proslavo, tudi tistim, ki ste izkazali pripadnost kulturi in prišli na prireditev, ter nastopajočim. Posebna zahvala gre Metodi Kolar, ravnateljici OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, Stanki Mustar, upraviteljici vrtca Sončni žarek Velike Lašče, predstavnikom naše občine in požrtvovalni voditeljici Tini Jaklič, ki nam je vedno na voljo. Ne smemo se pozabiti zahvaliti tudi gostinskem osebju iz okrepčevalnice Rozika, ki nam je preskrbelo slastne pice za vse nastopajoče otroke, za nas starejše pa pripravilo prostor, kjer smo ob kavici še malo poklepetali. " BOGASTVO NAŠE KULTURNE PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI MORA BITI SVETLOBA ZANAMCEM." KUD MARIJ KOGOJ, predsednik: Franci Pečnik foto: Miha Merljak Ljubitelji slovenske narodne pesmi! Vabimo vas na 6. vokalni večer kvartetov in kvintetov Turjak 2013, ki bo v soboto, 13. aprila, ob 20.00 v Turjaškem gradu. Na prireditvi bodo nastopili sestavi iz cele Slovenije. Pridite na praznik domače pesmi. Dobrodošli! Simfonični orkester Glasbene šole Ribnica vabi na 4. letni koncert, ki bo v petek, 12.4.2013 ob 19.00 uri v dvorani Športnega centra Ribnica. STEKLARSTVO PETER HREN, s. p. Gradež 14,1311 Turjak gsm: 031/35 66 68 tel.: 01/788 13 66 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve IZREKANJA NA TRUBARJEVI DOMAČIJI Čas pred praznikom slovenske kulture si na JSKD 01 Ljubljana okolica že vrsto let vzamemo za IZREKANJA - kot smo poimenovali srečanje literarnih ustvarjalcev iz okolice Ljubljane. Na ta način se poklonimo slovenskemu pesniku in kulturi. Trubarjeva domačija na Rašici je bila 6. 2. 2013 ponovno toplo središče proze in poezije, ki so ju s poslušalci delili literati iz okolice Ljubljane: Irena Cigale, Matej Cigale, Gregor Grešak, Darinka Grmek Štrukelj, Irena Hegler, Alenka Jeraj, Marko Kožar, Tomaž Simetinger, Jožica Šubic in Marija Vesel. Njihova izrekanja so bila raznovrstna, tako po vsebini kot po žanru in po literarnem izkustvu, vsem pa je skupno eno: pisanje kot kreativni način izražanja ter želja le-to deliti s poslušalci. Literarno srečanje je strokovno spremljala in vodila pesnica, pisateljica in pedagoginja Ana Porenta, kije vsem udeležencem že pred literarnim večerom podala tudi strokovno mnenje o njihovih zapisih. Prijeten in spontan večer je literarno-glasbeno obogatil in popestril posebni gost, pesnik, pisatelj, igralec in pevec Matjaž Pikalo. Literarna izrekanja pa so dopolnila tudi likovna izrekanja (razstava) članov likovnih sekcij KUD Zbilje, ki ustvarjajo pod mentorstvom akademskih slikarjev Renate Grmovšek, Andreje Eržen in Petra Gabra. Ob zaključku je prisotne nagovorila tudi Barbara Rigler, nova svetovalka za literarno dejavnost pri JSKD RS. Zahvaljujemo se Javnemu zavodu Trubarjevi kraji za gostoljubno zavetje v prijetnem ambientu Trubarjeve domačije. Tatjana Avsec vodja JSKD-OI Ljubljana okolica V umetnosti je vse dopustno, le da tega umetniki ne izkoristijo, to izkoristijo ljudje, ki bi radi bili umetniki. Te besede Rudija Kerševana so gospo Lidijo Vilar popeljale v svet umetnosti in naslikala je množico cvetličnih slik. Nekaj nam jih je predstavila pod naslovom "ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože" na drugi samostojni razstavi v gostini Pri Trojici v Malih Laščah. Otvoritev je bila 8. februarja na Prešernov dan, in tako je ta likovni dogodekdopolnil velikolaški teden kulture. Za ogled smo se lahko odločili vse do konca februarja. Ljubiteljska slikarka gospa Lidija Vilarje prvo samostojno razstavo slik postavila lani v Ribnici na Pohorju, v svojem domačem kraju. Ker pa že petnajst let živi v Velikih Laščah, seje tokrat predstavila tudi nam. V tem času je poleg službenih obveznosti obiskovala tudi likovne kolonije v Slovenski vojski v sodelovanju s Fakulteto za risanje v Ljubljani, spoznavala je zakonitosti likovne teorije, principe slikanja, oblikovanja in estetike. Pred petimi leti je pričela resno slikati in skupinsko razstavljati. Njena dela so predstavljena na Ministrstvu za obrambo v Ljubljani, na predstavništvu Slovenske vojske v Bruslju in na generalštabu Slovenske vojske v Ljubljani. Sedaj, ko se je upokojila, je prišel pravi trenutek za razcvet njenega ustvarjanja. Našla je pravo motiviko, tehniko in materiale. Gre za preprosto realistično percepcijo narave, izraženo v cvetju z akrilnimi barvami na kartonu ali v olju na platno. Prvi vtis z otvoritve je bil, da smo željni takih dogodkov. Gostilna je pokala po šivih in v gneči je bilo nemogoče izbrati sliko, ki bi jo kupili svoji najbližji. Vrtnica, orhideja ali lilija je bila in je lepa pozornost za pomladanske praznike. Zato je še vedno tudi priložnost za ogled teh del. V marcu je v manjšem obsegu razstava slik prenesena v preddverje knjižnice v Levstikovem domu vVelikih Laščah in bo na ogled do konca marca. Gospa Lidija Vilar je bila na otvoritvi v Malih Laščah nad tako velikim odzivom sovaščanov, prijateljev, znancev in svojcev prijetno presenečena. Še posebno jo je s svojim obiskom razveselil župan Občine Velike Lašče gospod Anton Zakrajšek s svojim šopkom rož in Trubadurkami (Anko, Tadejo in Tjašo). Za recitacije se zahvaljuje gospe Jani Merjasec in za glasbeno popestritev družini Krušič iz Ribnice na Pohorju. Vsem se zahvaljuje za pozornost in obisk. Zahvaljuje pa se tudi vsem, ki so sodelovali pri postavitvi razstave in pri izvedbi programa na otvoritvi. Helena Grebene Gruden Sreča je užitek, imeti nekatere stvari, ki dajejo veselje, sreča je zadovoljstvo in dosežek. Hvala vsem za mojo srečo. Še posebej pa v mesecu marcu poklanjam vsem "ženskicam" en pogled na svoje "rožce". Lidija Vilar KNJIŽNICA FRANA LEVSTIKA NOV URNIK po n., čet., pet. 12.30-19.00 sre. 10.00-15.00 IZPOSOJA knjige 3 tedne DVD-ji 1 teden IZPOSOJA REVIJ za odrasle, otroke in mladino LETNA ČLANARINA mladi do 18. let in nezaposleni BREZPLAČNO študenti in upokojenci 8,00 eur zaposleni 12,50 eur OLIVER HOČE OBJEM, D. Meiling TO JE SARA, C. Reid TA SLAVNA NUŠKA, S. Bricelj HČI DIMA IN KOSTI, L.Taylor POGLAVARJEV ŠČIT, A. Uderzo ASTERIX V HISPANIJI, A. Uderzo ROPOTARNA, P. Svetina VAROVANČEVO MAŠČEVANJE, B. Watte rson KRAVE SO Ml POVEDALE, M. Dolenc VAMPIRKIN DNEVNIK, 7. knjiga, L. J. Smith PANTERA KARNIOLI, D. Zupan POTOVALNIK, J. Godec Schmidt ANDRAŽ, VŠEČ SI Ml, C. Keighery NAJ ŽE ODRASTEM, C. Keighery BOBER BOR, A. Rozman ZDRAVUICA, F. Prešeren MOJA PRVA PREVOZNA SREDSTVA, D. Sirett JURI MURI GRE PO SREČO,T. Pavček TRI PRAVLJICE, B. Štampe Zmavc BETWEEN TO WORLDS, S. Rabley TINKERS ISLAND, S. Rabley ALADDIN AND THE LAMP, M. Crook MARCEL AND THE WHITE STAR, S. Rabley BLUE MOON VALLEY, S. Rabley KAKO RASTE LAŽ, H. Kraljic DAMJAN DROT - MEGA DETEKTIV, B. Mittchelhill AN, BAN, CICIBAN, zbirka pravljic PACO SE ZALJUBI, A. Burlingham DEKLE Z MARSA, A.Woltz NORCI IN NAKLJUČJA, M. Sedgwick TIGROVO POTOVANJE, C. Houck HUDOJEDE JAGODE,..., D. Kenda Hussu DARILO STARŠEV, M. Honora LEKCIJA NEŽNOSTI, M. Honora DOMA JE NAJLEPŠE, M. Honora NAPAD MUTANTSKEGA KORENJA, I. Batic STE ŽE PRESTRAŠENI?, J. Staton PREKLETSTVO KOBRE, J. Staton LOV NA POŠASTI: HLADNOKRVNI SUROVEŽ KONVOL, A. Blade OGNJENI NASPROTNIK HELION, A. Blade STRUPENI SOVRAŽNIK KRESTON, A. Blade POLNOČNA BOJEVNICA MADORA, A. Blade BLISKAJOČA GORA ELIK, A. Blade KRILATA MRHOVINARKA KARNIVORA, A. Blade PIRATSKO PREKLETSTVO, A. Blade VLADARICA PODZEMLJA RAVIRA, A. Blade VSE ZA PRIJATELJA, S. Pregl Stroka VELIKA KNJIGA O ČUSTVIH, M. Hoffman Odrasli Stroka PISMA LUISE, L. L. Hay PTICE, A. Lang MONTIGNACOVA METODA V TEORIJ I IN PRAKSI, M. Montignac CVETNO RAZKOŠJE IZ PAPIRJA, P. Garmasch-Hatam ZDRAVLJENJE S ČEBELJIMI PRIDELKI, P. Kapš TELESNA GOVORICA LJUBEZNI, A. Pease VARNA VOŽNJA, priročnik SKRBNIK ZA PRSI, S. Atai PRAVIPIS, A.Kocmut MALTA IN GOZO, M. A. Gallagher ULOVIMO LJUBEZEN, Z. Milivojevič PIJAN OD ŽIVLJENJA, A. Perko ŠOLA ŽIVLJENJA, B.Šimleša JOGA ZELIŠČ, D. Frawley CVETLICE, A. Lang DREVESA IN GRMI, H. Hofmann SONČNI KRALJ, G. Gerosa OZDRAVITE, L. L. Hay VSE, KAR ŽELITE SVOJEMU OTROKU, W. W. Dyer KNEIPPOVA DOMAČA LEKARNA, S. Kneipp ZELENO KMETOVANJE, R. Laughton Leposlovje RUSKI ROMAN, E. Carrere IGRA, De la Motte PODOBE SMRTI, C. Carter TUJKA, C. Láckberg 1Q84, tretja knjiga, H. Murakami ENAINDVAJSET PESMI..., K. D. Kajuh RIVERS OF BABYLON, P. Pištanek TRENUTKI VIDENJA, V. Woolf Stritarjeva cesta 1,Velike Lašče,Tel. 788 98 86 JAZ, MICHAELL BENNETT, M. Patterson ČUDOVITA POLOMIJA, J. McGuire TO NOČ SEM JO VIDEL, D. Jančar SKORAJ POPOLN, J. Mansell V NAJTEMNEJŠEM KOTU, E. Haynes ZGODBE ZA RAZMISLEK, J. Bucay NEVARNO SPOZNANJE, T. Alexander PREVZETA, S. Day DELAJ, TECI, ŽIVI, S. Rugelj NA VALOVIH SREČE IN POGUBE, Z. Rakovec Felser HIŠA OB MOŠEJI, K. Abdolah ZEMLJEVID IN OZEMLJE, M. Houellebecq BARVE POŽELENJA, V. Jackson ZAHOD JAME, P. Rezman VILA AMALIA, P. Quignard SLIKANJE PRIHODNOSTI, L. L. Hay PRIMOŽ TRUBAR ZAPUŠČA LJUBLJANO, G. Kocijančič NČ BAT, J. Barnes TESLA, PORTRET MED MASKAMI, V. Pištalo O RIBNICI IN RIBNIČANIH, J.Trošt V ZNAMENJU ORLA, S. Scarrow BARVA POŽELENJA, V. Jackson HLADILNA POSTAJA, I. Pavei NIČ ALI SKRIVNOST PESMI, L. Brezavšček DVD, CD odrasli NIKOGARŠNJA ZEMLJA, vojni POLITIČNI PESKOVNIK, komedija KOCKA, zn. fantastika VSE O MOJI MATERI, drama KRVAVA NEDELJA, drama UMAZANI POSLI, kriminalka BUENA VISTA SOCIAL CLUB, dokumentarni VOLČJA BRATOVŠČINA, grozljivka ČASOVNA ZANKA, akcijski BREZ ZAKONA, kriminalka ČOPOV STEBER, strokovni KRALJESTVO VZHAJAJOČE LUNE, komedija PRAVILNO RAVNANJE Z DOJENČKOM, strokovni DVD, CD otroci in mladina ŽELIMO VAM SREČEN BOŽIČ, dvd ZAKLETA BAJTA, dvd GRDI RAČEK, dvd SNEGULJČICA, dvd LUKA IN LUČKA, dvd MEDVEDEK PU IN SLOVON, dvd NENAVADNI SVET, dvd V NARAVI, dvd YU-GI-OH! 2. del, dvd YU-GI-OH! 7. del, dvd KNJIŽNE NOVOSTI Otroci in mladina leposlovje NA SEJMU ALPE-ADRIA Gospodarsko razstavišče je bilo od 24. do 27. januarja 2013 prizorišče sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki je osrednja turistična prireditev pri nas in tudi v regiji Alpe-Jadran. Med skoraj 340 ponudniki iz 15 držav, ki so predstavljali svoje storitve za različne tipe turistov (popotnike, počitnikarje, zasvojene z aktivnim turizmom, in izletnike) je bilo tudi Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, ki je sodelovalo že sedmič. Članice društva so na razstavnem prostoru Turistične zveze Slovenije prikazovale nekaj starih kmečkih opravil: Slavka Virant in Jana Feguš izdelovanje zobotrebcev, Joža Koprivec delo na kolovratu, razstavljeni pa so bili tudi naglavni svitki. Obiskovalci so se lahko posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile gradeške domačinke: z orehovimi štrukeljci, domačim prijateljem, »moško« potico s suhim sadjem in rumom, kašo s suhimi slivami, suhimi slivami v čokoladi ... Nekaj ekoloških domačih izdelkov so lahko tudi kupili, med njimi različno posušeno sadje (jabolka, slive, hruške, kakije), sok, marmelado, med (tudi s suhim sadjem) ter žganje, borovničevec in medico. Na stojnici je bilo obiskovalcem namenjeno različno reklamno gradivo (zgibanke, letaki) s celovito ponudbo in programom prireditev društva ter tudi z nekaterimi drugimi znamenitostmi v naših krajih. Tistim, ki so pokazali večje zanimanje, so članice društva Jožica Zabukovec, Majda Jakob, Jana Feguš, Ančka Andolšek, Metka Klančar in Andreja Tratar prijazno posredovale še dodatne informacije. Sejem je tudi priložnost, da razstavljavci med sabo izmenjajo izkušnje in se dogovorijo za morebitno sodelovanje. Predvsem pa je pomembno, da se predstavimo množici obiskovalcev, vodnikom in novinarjem. Zanimanje za naše društvo je bilo zelo veliko, zato lahko upamo, da bomo od 14.500 obiskovalcev, kolikor se jih je zvrstilo v štirih dneh, vsaj desetino lahko gostili tudi na letošnjih prireditvah na Gradežu. Zdenka Zabukovec, foto: Marko Savli praznovanje pomladi na Gradežu, NEDELJA 28.4.2013 -ob 14. uri obiskovalci se izpred Sušilnice sadja Gradež odpravijo z vodnikom na sprehod po naravi okoli vasi, ob postankih skupaj s pevci pojejo ljudske pesmi, obiščejo likovnike Društva likovnikov Ljubljana na njihovi likovni delavnici na Gradežu - ob 15. uri pomladni koncert gostujočega pihalnega orkestra v vaškem središču starega Gradeža - ob 16. uri povorka za Zelenim Jurijem na konju krene iz vaškega središča navzdol proti robu vasi, Zeleni Jurij med potjo zbira darove -ob 16.15 na prireditvenem prostoru zagorijo pastirski ognji, pastirske igre, pokušina hrane pripravljene na ognju in v žerjavici -ob 17. uri rajanje bosta pričela gostujoča folklorna skupina in domači ansambel -ob 18. uri zagorel bo "kres v pomoč pomladnemu soncu" Društvo za ohranjanje dediščine T: 01 7B07 065 M: 041 990 868 KOM POLJE 77 1312 DOBRE POLJE Pnevmatike za osebna vozila, traktorje in kmetijske stroje SAVA, N0KIAN, BRIDGEST0NE, G00DYEAR, HANK00K, PIRELLI, DUNL0P, KUMH0, MICHELIN, FULDA, CONTINENTAL,TRAYAL, SEHA ... Ob nakupu pnevmatik prejmete popust na polnjenje klimatske naprave. POPRAVILO VOZIL za vse zavarovalnice NADOMESTNO VOZILO SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NATEHNIČNI PREGLED POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV IZPUŠNI SISTEMI AVTO DIAGNOSTIKA Na voljo tudi: ALU in jeklena platišča, akumulatorji, brisalci, poltovorne pnevmatike, zračnice. &KCU* &KCU* p,KCU* v mesecu marcu (akcija velja do odprodaje zalog): traktorske gumeTrayal, Seha, Bkt. Rjgler % AVTOKLFPARSTVO VULKANIZERSTVO »Presrčno bodi pozdravljen, ti prvi vlak dolenjskih železnic!« K ZGODOVINI DOLENJSKE ŽELEZNICE »Izpolnile so se najgorkejše želje velike dolenjske strani, konec je dolenjske pravde, ki se je že 15 let vedno in vedno pojavljala na voliščih, pred sedmimi leti pa je dospela do vrhunca, prestopivši celo meje narodne discipline! Danes, ko se delajo že priprave, da se slovesno okitiprvi vlak, ki bo vozil po jednem kosu naše Dolenjske, spominjamo se nehote onih viharnih volilnih bojev [...]«. Tako je pisal dopisnik v uvodniku Dolenjski praznik v Slovenskem narodu teden dni pred otvoritvijo železniške proge Ljubljana-Kočevje in nadaljeval: »Dolenjska se prej v političnem življenji ni bogsigavedi koliko jemala v poštev. Vse je bilo predaleč narazen; osebno občevanje z Ljubljano pretežavno. Že danes je to vse drugačno. Danes uvideva Ljubljančan, da pridobi Ljubljana po dolenjskih železnicah neznano veliko v vseh gospodarstvenih ozirih [...]«. Dolenjska je bila v primerjavi z ostalimi slovenskimi deželami neprimerno bolj zaostala, kar je bilo v veliki meri posledica zelo slabih cestnih povezav na območju Notranjske in Dolenjske. Zato je bila izgradnja železnice zanjo še toliko bolj pomembna. Prve ideje o gradnji Dolenjske železnice so se sicer pojavile že kmalu po dograditvi Južne železnice Dunaj-Ljubljana-Trst leta 1857, vendar je do izgradnje preteklo še veliko vode. Prometna politika Dunaja in koncesionarja Južne železnice Cesarsko -privilegirane družbe Južnih železnic - je bila zelo neugodna za slovensko gospodarstvo in promet. Ovirala je gradnjo še druge železniške proge do Trsta, ni zgradila obljubljene povezave med Ptujem in Mariborom ter ovirala povezave slovenskih dežel s severom. Gradnjo železnice pa so spremljali tudi odpori, pomisleki in strah pred novimi pridobitvami. Za železnico, ki bi povezala vse važnejše dolenjske kraje od Ljubljane do Karlovca, skupaj s predlagano gorenjsko progo pa povezovala severozahodni in jugozahodni del Kranjske, se je leta 1864 prvič zavzela Kranjska obrtna in trgovinska zbornica. S trasiranjem so pričeli že leta 1868, januarja 1869 je dr.Toman izročil ministru podrobne načrte. Sledil je zakon o gradnji Dolenjskih železnic,julija 1872 seje v Ljubljani sestala tehnična komisija. (Brate, Kordiš, str. 1). Izgradnjo je zavrl med drugim finančni polom dunajske borze leta 1873, zataknilo pa seje tudi že pri samem trasiranju proge. Ob razpravah o progi Ljubljana-Novo mesto sta se izoblikovala dva tabora, pri čemer je prvi zagovarjal progo po dolini Krke, mimo Auerspergovih obratov na Dvoru, drugi progo mimo Trebnjega do Novega mesta. Povezavo s Kočevjem sta vključevala oba načrta, vendar le kot stransko progo, ki bi se od glavne proge proti Karlovcu odcepila šele pri Vrčicah pod Gorjanci, od tu pa čez Koprivnik, Rajhenav in Onek do Kočevja. Kot taka je bila proga proti Kočevju vključena tudi v prvi program izgradnje železniške mreže na Slovenskem, objavljen leta 1870. Kot posledica velikega gospodarskega pomena kočevskega rudnika in lesne industrije pa se je v začetku 70. let pojavila tudi alternativa, neposredna povezava Kočevja z Rakekom in Južno železnico. »27. septembra 1893je stekla železnica Grosuplje-Kočevje. Zamisel je bila speljati jo po Želimeljski dolini, pa je turjaško graščino prehitel čušperški graščak, da je bolje služila njegovim gozdovom« (Justina Jagodic, Velikolaški zbornik, Velike Lašče 1986, str. 21.) Pomemben preobrat se je zgodil leta 1886, ko je Trboveljska premogokopna družba kupila kočevski premogovnik, in tako je postala glavna pobudnica za železniško povezavo Ljubljana-Kočevje. Poleg nje se je za gradnjo proge proti Kočevju in Novem mestu zavzemal Fran Šuklje, poslanec v državnem zboru in kasneje deželni glavar, ki je dolenjsko progo videl kot progo lokalnega značaja. Skladno z zakonom o lokalnih železnicah iz leta 1880 naj bi jo zgradili le do ogrske meje. Pri tem gaje podpiral baron Josef Schvvegel. Leta 1887 so bili načrti dokončno potrjeni, sprejeta je bila trasa za progo od Ljubljane čez Trebnje do Novega mesta z odcepom proti Straži in stransko progo od Grosuplja čez Ribnico in Staro Cerkev do Kočevja. 1890 je bil na Dunaju sklenjen tristranski sporazum med generalno direkcijo avstrijskih državnih železnic, konzorcijem za gradnjo Dolenjskih železnic in Trboveljsko premogokopno družbo. Določal je medsebojne obveznosti za čas 90-letnega trajanje koncesije, med drugim naj bi Trboveljska premogokopna družba avstrijskim železnicam dobavljala določeno količino premoga iz kočevskega rudnika po določeni ceni. Za izgradnjo proge so morali koncesionarji zbrati kar 7,5 milijona goldinarjev. Ko so bila sredstva zbrana, je bila 16. 12. 1891 izdana knezu Karlu Auerspergu in baronu Josefu Schvveglu koncesija za gradnjo, maja je bila ustanovljena delniška družba, dela pa so slovesno stekla 1. junija 1892. (Nadaljevanje prihodnjič) Povzeto po: - Tadej Brate, Ivan Kordiš, 100 let Kočevske železnice, 18931993, Pokrajinski muzej, Kočevje 1893. - Slovenski narod, 23. 9.1893, št. 218. Še enkrat naj vas povabimo k sodelovanju! Letos mineva že 120 let, od kar je čez naše kraje zapeljal prvi »urni hlapon«, kot so vlak poimenovali v Slovenskem narodu ob njegovem prihodu. Prvi odsek dolenjskih železnic, proga iz Ljubljane čez Grosuplje in Ribnico do Kočevja, je bil slavnostno odprt 27. septembra 1893. leta. Izgradnja Dolenjske železnice je bila v tistem času ena največjih gospodarskih pridobitev za Dolenjsko, pa vendar sojo ljudje sprejeli z mešanimi občutki. Nekateri so bili nad novotarijo navdušeni, spet drugi sojo sprejeli s čudenjem in strmenjem. Kako sojo sprejeli v Velikih Laščah? Obstajajo kje zapisi ali spomini na pripovedovanja babic in dedkov o tej »železni napravi«? Ste se sami še vozili z vlakom v šolo ali službo v Ljubljano in Kočevje? Ker bi želeli to tematiko v letošnjem letu čim bolj raziskati, bi radi zbrali čim več vaših spominov, zgodb, fotografij, razglednic ali kak drug material. To temo bomo obravnavali tudi v študijskem krožku za odrasle Naš kraj včeraj, danes in jutri in sproti pripravljali novičke za občinsko glasilo. Septembra pa imamo v načrtu pripraviti večjo predstavitev, morda celo razstavo. Veseli bomo vašega sodelovanja! Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji in UTŽO Velike Lašče UTŽO VELIKE LAŠČE - UČENJE VSE ŽIVLJENJE UTRINKI ZIMSKEGA SEMESTRA NAŠ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI Na srečanjih nadaljujemo s spoznavanjem in raziskovanjem železniške proge Ljubljana-Kočevje in življenja ob njej. Prihajamo do zanimivih spoznanj, katerim še posebno vrednost dajejo spomini slušateljev na vlak, na prve vožnje in zanimive pripetljaje. So dragocen prispevek k spoznavanju preteklosti, ki ga moramo na vsak način ohraniti. 25. februarja smo imeli v gosteh gospoda Karla Rustjo, upokojenega ravnatelja železniškega muzeja v Ljubljani, izvrstnega poznavalca arhivskega gradiva, tehničnih značilnosti in gradnje prog ter pisca številnih knjig o zgodovini železnice na Slovenskem. Ker pripravlja monografijo o Kočevski železnici, ki bo izšla v jeseni, je potreboval tudi našo pomoč. Ob tem nas je seznanil z marsikatero zanimivostjo v zvezi z gradnjo proge in nam obljubil, da bo knjigo konec septembra, ob obletnici odprtja železniške proge Ljubljana-Kočevje, predstavil tudi na Trubarjevi domačiji. Barbara Pečnik LITERARNA SKUPINA Literarna skupina se letos srečuje enkrat mesečno, zato pa imamo več domačega pisateljskega dela. Naša srečanja so še vedno obarvana z besednimi igrami, malo literarno teorijo in branjem, veliko več pa je seveda praktičnega dela - pisali smo legende in pesmi ter brali kratke zgodbe. Trije naši člani Darinka Grmek Štrukelj, Marko Kožar in Gregor Grešak so se predstavili na literarnem večeru Izrekanja, ki ga je organiziral JSKD Izpostava Ljubljana Okolica v sodelovanju z JZTK. Če bi se še kdo želel priključiti literarnemu ustvarjanju, naj se poveže z mentorico Ano Porento (ana@zru.si). Ana Porenta URNIK ŠTUDIJSKIH KROŽKOV LITERARNA SKUPINA Mentorica: Ana Porenta Sreda, ob 17. uri v klubski sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah. Vsako prvo sredo v mesecu. ČEBELARSKI KROŽEK Mentor: Brane Borštnik Vsebina: Čebelarstvo ter spoznanja o zdravilnih in krepilnih učinkih iz zakladnice čebeljega panja. Petek, od 16.30 do 18.00 v klubski sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah. Vsak prvi petek v mesecu. BRALNI KROŽEK Mentorica: Nuša Dedo Lale Petek, ob 19. uri v spominski sobi Levstika in Stritarja v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Sprotno dogovarjanje. NAŠ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI Mentorica: Barbara Pečnik Ponedeljek, od 16.30 do 18.00 na Trubarjevi domačiji na Rašici. NAPOVEDUJEMO: AMATERSKA FOTOGRAFIJA Mentor: Niko Samsa Pričetek: april 2013 Točnega datuma zaradi številnih obveznosti mentorja žal še ne moremo posredovati. Vsebina: osnove fotografije, delo na terenu (fotografija lokalne dediščine, obdelava fotografij na računalniku). Lepo vabljeni, da se nam pridružite. Zbrala: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Javni zavod Trubarjevi kraji in Mohorjeva založba Celovec vabita na predstavitevekokriminalke Medvedja kraljica avtorja Andreja Rijavca v torek, 21.5.2013 ob 19. uri, na Trubarjevi domačiji na Rašici, Velike Lašče. Poleg avtorja Andreja Rijavca bo gost prireditve poznavalec rjavega medveda, biolog Ivan Kos, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Vljudno vabljeni! PATOI HA VOD TPtKKARfEVT OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE, 21.aprila 2013 vas med 9. in 15. uro vabimo na Trubarjevo domačijo. Za obiskovalce bo odprta Trubarjeva čitalnica. Vabljeni! Intervju z Vero Gorjup V pogovoru z Vero, začetnico zadružništva v Robu, sem izvedela veliko novega. Med drugim tudi, kako je doživljala drugo svetovno vojno, politične spremembe in začetke zadružništva. Veliko se je selila, zato je njeno življenje še bolj zanimivo. Dvainosemdesetletna Vera Gorjup Kdaj in kje ste se rodili? Rodila sem se 16.7.1930 v Krvavi Peči, staršem Jožefi in Janezu. Oče mi je že pri osmih letih umrl zaradi nesreče v gozdu. Kje ste preživeli večino življenja? Če ste se selili, kam oz. od kod? Večino življenja živim v Robu, rojena pa sem bila v Krvavi Peči. Vas so v enem letu požgali najprej spomladi v marcu leta 1942, ko pa smo do jeseni zgradili lesene strehe, so oktobra s topovi požgali še enkrat. Takrat smo se bili prisiljeni odseliti drugam. Šli smo v Uzmane, nato v Marinčke, sama pa sem se kasneje preselila v Ljubljano. Čez čas smo začeli zidati hišo v Robu, kjer živim še danes. Kam ste hodili v šolo? Obiskovala sem osnovno šolo v Krvavi Peči, a sem končala le štiri leta zaradi pričetka druge svetovne vojne. Bila je revščina, nisem imela niti svojih čevljev. Ko je brat prišel iz šole domov, je sezul čevlje, jaz pa sem jih obula in šla v popoldansko šolo. Ko sem bila stara 40 let, sem v Ljubljani na Ledini končala večerno osnovno šolo. Kam ste hodili v službo oz. kdo v družini je hodil v službo? Na začetku sem delala v Ljubljani, ker pa seje mama bala, da se bom »spridila«, meje pripeljala domov. Iz Marinčkov, kjer smo takrat stanovali, sem hodila vsak dan peš na Rašico, kjer sem se po mamini želji učila za šiviljo. Ta poklic mi ni nikoli ugajal. Na Rašici so imeli šivalni stroj, na katerega sem se učila pod vodstvom Zofije Levstik. Poročila sem se zelo mlada. Možje prihajal izTomažinov. Bil je v internaciji (v taborišču). Ko seje vrnil, sva se takoj poročila. Kmetije nismo imeli, zato sva z možem Antonom in mamo, ki sva jo vzela k sebi, začela kmetijsko ekonomijo na povojni nacionalizirani zemlji v Robu. Moj možje vse vodil, z mamo pa sva delali vse od kraja. Morali smo orati, saditi, pleti in vso zemljo obdelovati. Nekaj pridelkov smo obdržali sami, kar je bilo viška pa smo dali zadrugi v Robu. Kaj je imelo večjo gospodarsko težo, delo na kmetiji ali »klasična« služba? Kako seje to razmerje spreminjalo skozi čas? V Robu so ljudje živeli od kmetij. Z možem in mamo pa nismo imeli zemlje, zato smo začeli delati na nacionalizirani zemlji. To je bil začetek zadružništva v Robu. Kasneje seje razširilo še na suho robo, ki sojo tukaj pakirali, in na destilarno. V destilarni so kuhali smrekove in hojine storže ter veje na način, kot se kuha žganje. Eterično olje so prodajali na Rudnik Silva produktu. V destilarno seje vključilo še več ljudi, ker so delali v treh izmenah (noč in dan). Vodil jih je moj mož Anton. Takrat smo delo na ekonomiji prenehali, jaz sem se zaposlila na zadrugi - suha roba. Ali se spomnite katerih zadrug tudi v širši okolici? Bila je še zadruga na Turjaku, na Karlovici in v Velikih Laščah. Prvega julija 1962 so se te zadruge združile pod Velike Lašče. Kakšen je bil na splošno odnos ljudi do zadružništva? V začetku so ljudje zadruge zelo cenili, saj so tam dobili delo in zaslužek. Samo v Robu je bilo zaposlenih šest ljudi v zadrugi, še več pa v destilarni. Od destilarne pa so lažje živeli tudi kmetje, katerih otroci so nabirali smrekove veje in storže. Za delo so dobili plačilo. Česa se najbolj živo spomnite iz svojega otroštva? Najbolj živo se spominjam mojega otroštva ob delu doma in igrah na pašniku. Ker sem bila najmlajša, sem vodila našo edino kravo na pašo z vaškimi otroki. Pogosto sem pazila na mlajšo sosedo ali pa z mamo plela na njivi. Mama mi je razlagala vrste plevelov in tudi kako globoko moram zapleti, da ga bom izpulila s korenino. Druge igre v mojem otroštvu ni bilo. Kakšen je bil vaš odnos in odnos ljudi do političnih sprememb? Koliko so po vašem mnenju vplivale na kvaliteto življenja? Po vojni so se ustanovile obnovitvene zadruge. Tukaj so nekateri dobili material za obnovo domov ali pa nakaznice za hrano. Naša družina tega ni dobila, ker je brat padel pri domobrancih. Iz tega razloga so nam tudi nacionalizirali zemljo v Krvavi Peči. Kasneje so nam jo vrnili, ker bi morali izplačati vsaki izmed treh hčera po tisoč dinarjev dote, mama pa bi morala imeti preživnino do smrti. To zemljo smo prodali in z denarjem zgradili nov dom. Kljub vsemu smo bili navdušeni nad svobodo. Pogovarjala seje Polona Zakrajšek, 9. b PKifSAKMT o estetsko zobozdravstvo, o protetika, o implantologija, o otroško zobozdravstvo, o brezbolečinsko lasersko zobozdravstvo, o zdravljenje parodontalne bolezni is ©c@ §M @@@ <1 O ^PČEVAIJV/C 4 ROEIKfl PIZZERIA OKREPČEVALNICA - PIZZERIA ROZIKA TURJAK 17,1311 TURJAK SKARPA d.o.o., Gradež 44 a, 1311 Turjak MALICE - KOSILA - PIZZE JEDI PO NAROČILU JUTRANJA KAVA OB 6.00 uri DELOVNI ČAS društva. Na koncu leta 2012 je bilo včlanjenih 410 članov, od tega 263ženskin 147 moških. Veliko smo se družili, izobraževali in hodili na izlete in ekskurzije. Športno aktivni so bili najbolj naši strelci, ki so v Ljubljani osvojili drugo mesto in s tem srebrno medaljo. Krožek Nitka nadaljuje uspešno s svojim delom in v letošnjem letu praznuje 15-letnico svojega delovanja pod vodstvom Danice Vrh. V letošnjem letu bomo nadaljevali s svojim delom tako kot do sedaj. Iz ankete, ki smo jo izvedli v lanskem letu, je razvidno, da so člani našega društva zadovoljni z delom upravnega odbora in poverjenikov. Mi pa bi si želeli več sodelovanja mlajših članov. Vsi člani so prejeli zloženko o izletih v letu 2013. O vseh drugih dogodkih bodo sproti obveščani po poverjenikih, želeli pa bi, da se tudi medsebojno obveščajo. Občni zbor je bil zaključen s pogostitvijo in glasbo domačega ansambla KRPANI. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo ravnateljici Metodi Kolar, vsemu osebju osnovne šole, bratoma Samsa, ansamblu Krpani in navsezadnje zimski službi, ki nam je očistila poti do šole. ZAHVALA pa vsem, ki ste kljub težkim snežnim razmeram prišli na zbor. Za upravni odbor Marija Trotovšek LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV VELIKE LAŠČE Dne 23. februarja 2013 je bil v avli Osnovne šole Velike Lašče letni občni zbor Društva upokojencev Velike Lašče. Zbora seje kljub obilnemu sneženju udeležilo 110 članov. Zbrane člane je pozdravila Metoda Kolar, ravnateljica osnovne šole, ki nam je zopet omogočila izvedbo občnega zbora v šoli, za kar smo ji zelo hvaležni. Kulturni program so izvedli malčki iz vrtca Sončni žarek pod vodstvom vzgojiteljice Irene Hren in šolarčki osnovne šole pod vodstvom pedagoginje Branke Levstek. Program je bil zaključen s plesom otrok in starejših članic. S tem je bilo zopet potrjeno medgeneracijsko sodelovanje. V uradnem delu programa so bili prisotni seznanjeni s poročili o delu upravnega odbora v preteklem letu in finančnem stanju OBISK PRI NAŠI ČLANICI V mesecu januarju je svoj okrogli življenjski jubilej praznovala naša članica Milka Cimperman iz Na redov. Zbralo se nas je nekaj članic in smo jo obiskale, da ji zaželimo vse lepo, predvsem pa veliko zdravja, saj ji to ni najbolj naklonjeno. Na njenem obrazu je bilo vidno opaziti presenečenje, veselje, njen nasmeh je povedal vse. Zimsko popoldne je v prijetnem vzdušju kar prehitro minilo. Ko smo se poslavljale, smo ji zaželele, da se kmalu vidimo na naših vsakomesečnih društvenih srečanjih. Milka Debeljak foto Zdenka Škrabec NAKUP VOZILA ZA Letošnja zima je pokazala svoje zobe in nasula snega v izobilju. Vzdrževalci cest niso bili vsemu kos, zato smo bili pri odstranjevanju podrtega drevja na cestno infrastrukturo v nekaj primerih aktivirani tudi turjaški gasilci. Vendar letošnja zima ni posebna samo zaradi velike količine snega.Po dolgotrajnem dogovarjanju smo turjaški gasilci prišli do zaključnih postopkov zamenjave tovornega vozila TAM 130 TI 0 4x4. Prvi pogovori so stekli že v začetku leta 2011, ko smo skupaj z Gasilsko zvezo Velike Lašče poskušali definirati potrebe s področja gasilstva za Občino Velike Lašče z upoštevanjem zakonodaje (Zakon o varstvu pred požari; Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč; Tipizacija gasilskih vozil). Z oblikovanjem skupnega stališča z Gasilsko zvezo Velike Lašče smo pristopili k županu Antonu Zakrajšku in predstavili problematiko zamenjave vozila za PGDTurjak. Župan je sprejel pobudo in v proračun občine za posamezno leto načrtoval ustrezna finančna sredstva, kar je bilo objavljeno tudi v uradnem občinskem glasilu. V nadaljevanju je bil sklenjen dogovor med PGD Turjak in Občino Velike Lašče o izvedbi vseh postopkov javnega naročanja za nakup vozila - šasije ter izvedbi nadgradnje GVC 16/25 (oznaka po Tipizaciji gasilskih vozil). S strani PGDTurjakje bila imenovana komisija za javno naročanje, v kateri so bili člani PGD Turjak, predstavnik občine in zunanji član. V drugi polovici leta 2012 smo izvedli postopek javnega naročanja za nakup vozila in po pogodbi d ne 17.12.2012 vozilo prevzeli. Občina je finančne obveznosti za vozilo poravnala že v letu 2012, in sicer v višini 72.240,00 evrov (na fotografiji). Pred prevzemom vozila pa je stekel že drugi postopek javnega naročanja, in sicer za izbiro izvajalca nadgradnje za GVC 16/25. Po končani izbiri izvajalca nadgradnje je nekaj turjaških gasilcev vozilo odpeljalo v Slovensko Bistrico k izvajalcu nadgradnje. Gasilska vozila Pušnik d. o. o. (na fotografiji). Izvajalec nadgradnje nas je ob podpisu pogodbe seznanil o končni izdelavi vozila, ki bo najkasneje v prvi polovici meseca maja 2013, ter poravnanimi finančnimi obveznosti v višini 142.018,56 evrov. Polovico zneska je bilo nakazanega že v prvem tednu meseca marca, kot je bilo navedeno v razpisni dokumentaciji in podpisani pogodbi. Po obilnem sneženju se zadeve normalizirajo in ceste postajajo prevozne, vendar za turjaške gasilce prizadevanj še ni konec, saj morajo zagotoviti še nekaj finančnih sredstev, da bo zastavljen projekt v celoti zaključen. Zamenjava vozila v PDG Turjak ne bo pridobitev samo za okoliš Turjaka (požarno območje), ampak za celotno občino Velike Lašče in Gasilsko zvezo Velike Lašče. Dogodki iz preteklega leta, ko smo kot operativni gasilci sodelovali pri gašenju na Krasu, kažejo, da bomo v bodoče s sodobnim vozilom lahko sodelovali in pomagali tudi pri večjih požarih, naravnih in drugih nesrečah. Predstavitev vozila bomo opravili po prevzemu. Gasilski pozdrav: »NA POMOČ!« PGDTurjak Marolt Beton d.o.o. Sinja Gorica 13,1360 Vrhnika □TOM&M (Ml s ° ijSflaBan© os ni^BSiffi[!(feiSi@5!£D ° fesOsco ¿tegfliKiBnn® GniBGiii»] m r_ (01 S) f|t«TKV3l h j |oT3 (o jTTa^^^ ■■■■BMMBMn^dimo betonski DEIi®WNI ČAS: Pon. - Sob. od zore do mraka emall: mlrko@mnrol1belnn.il www.marollbeton.it tel:Ql 750 27 27tax: Dl 750 27 26 naročilo: 051 619 665 PGD TURJAK odvoz k izvajalcu nadgradnje prevzem vozila 15 LET OZVVS VELIKE LAŠČE OZVVS Velike Lašče je imela v soboto, 23. februarja v mali dvorani Levstikovega doma svoj redni letni zbor, na katerem so člani pregledali svojo aktivnost v preteklem letu in se ozrli tudi v prihodnost. Podrobno letno poročilo o delu je podal predsednik Dušan Hočevar, ki je v nadaljevanju predstavil tudi letni delovni načrt. Pri točki o sodelovanju z drugimi sorodnimi društvi se je na predlog Srečka Knafelca sprejelo tudi dopolnilo, da se sestaneta vodstvi OZVVS in Zarje spominov in se dogovorita, na katerih področjih lahko pride do sodelovanja. Zbor je potrdil tako letno poročilo kot tudi plan dela in pa poročilo blagajnika ter nadzornega odbora. Sledila je kulturna popestritev s predvajanjem filma Produkcije zavoda Parnas "Tu malajne ni vse proč palu", predstavnica zavoda Parnas Metka Starič pa je Domu veteranov podarila kopijo freske iz cerkvice sv. Lenarta v Krvavi Peči, ki jo bodo veterani na eni od letošnjih delovnih akcij namestili na fasado doma, kjer bo obiskovalce nagovarjala k obisku in ogledu notranjosti cerkvice. Predsednik je v imenu OZVVS podelil priznanji dolgoletnima praporščakoma Primožu Jakšetu in Jožetu Sajnu. Zbora so se udeležili tudi gostje iz OZVVS Kočevje, OZVVS Domžale, PO ZVVS Ljubljana in PO ZVVS Ljubljana okolica, ki so vsi po vrsti pozdravili udeležence zbora in v svojih razmišljanjih ustvarjalno prispevali k vsebini zbora. Predvsem je vse družila misel, da se morajo organizacije OZVVS v pogojih varčevanja in zmanjševanja sredstev za delovanje čimbolj povezovati in si med seboj pomagati. Predsednik OZVVS je ob koncu tudi povabil vse prisotne povabljene predstavnike OZVVS da obiščejo Dom veteranov v Krvavi Peči in izkoristijo prenočitvene kapacitete in naravne lepote v okolici vasi. Zaključek zbora je minil v prijetnem klepetu ob golažu, ki ga je pripravil član predsedstva OZVVS Ivan Levstik. Naj na koncu poudarim, da se je v preteklih leti razvilo med nami domačini in pa člani OZVVS zgledno in plodno sodelovanje, ki se ga veselimo tudi v bodoče! Zapisal in foto: Srečo Knafelc nas BH s.*:.'« l ¿'A IT , v. f «j- F C ostale mesece sem malo več prost. Po osmih letih sem popolnoma padel v ta ritem, navadili pa so se ga tudi domači. Se ti zdi, da ti je to, da si včasih tekmoval, pomagalo pri zdajšnjem trenerskem delu? Neke osnovne izkušnje je dobro osvojiti kot tekmovalec, saj gre za zelo specifičen šport, vendar v večini velja teorija, saj se tehnologija, objekti, oprema in ljudje zelo spreminjajo. Veliko bivših vrhunskih igralcev je sedaj vrhunskih trenerjev, ni pa to pravilo. Bi rekel, da so smučarski skoki adrenalinski oziroma nevaren šport? Ocenil bi ga kot adrenalinskega in zelo zanimivega, še zdaleč pa ne nevarnega. Kar se tiče poškodb in nevarnosti, gre za napačno prepričanje ljudi. Seveda se zgodijo, ampak če pogledamo število poškodb v kakšnem drugem športu, ni primerjave. Ravno napredovanje tehnologije in opreme sta pomagala, da se je število zmanjšalo. Za nekoga, ki si želi naučit leteti, je prav, da poskusi, tisti, ki ga je vnaprej strah, je pa prav, da se temu izogne; ne pomeni pa to, da je šport nevaren. Koliko ima pri uspehu tekmovalca vrednost talent in koliko trdo delo? Talenti seveda obstajajo, sploh fantje, ki sedaj dominirajo v mladinski slovenski reprezentanci. Cene Prevc in Anže Lanišek sta ekstremna talenta, ki sta s svojo telesno konstitucijo in sposobnostmi daleč pred vsemi. Peter Prevc in Jaka Hvala sta talenta, sploh Prevčevim rečemo kar dinastija Prevc, saj ima še dva brata, ki dominirata v svojih kategorijah. Ne moremo pa reči, da bodo zato tudi bolj uspešni od nekoga, ki se trudi in dobro dela. Vsak je svoja zgodba, tudi talenti se morajo učiti. Tipično razliko opazimo med Petrom Prevcem in Jernejem Damjanom. Peter je talent, s trdim delom pa je veliko dosegel tudi Jernej. Talent pride bolj do izraza v mlajših letih, kasneje pa se z njimi izenačijo tudi tisti, ki trdo delajo. Je ženskih predstavnic v tem športu manj, ker imajo fantje morda kakšno prednost? Ne, fantje nimajo prednosti. Ženskega in moškega telesa se ne da in ne more primerjati, konstitucija je po naravi drugačna, vendar imajo oboji enake možnosti. Pri puncah sem skozi treniranje opazil, da so bolj pogumne. Morda si več upajo ravno tiste, ki so prišle trenirat, vendar si po mojih ocenah vsaj kot otroci več upajo kot fantje. Morda izhaja to iz ženske narave, morda pa se hočejo dokazati ravno zaradi tega, ker so v tem športu manj zastopane. Škoda, da jih je manj, saj je njihova pot do vrhunskih tekmovalk morda lažja, ker je konkurenca manjša. Kristjan s svojimi varovanci Bliža se Planica, slovenski praznik smučarskih skokov, mimo katere v tej številki ne moremo. Ne samo, da smučarski skoki zaznamujejo mesec marec, ampak zaznamujejo tudi precejšen del življenja sogovornika Kristjana Deterdinga iz Dvorske vasi. Kot takratna mladina v Dvorski vasi seje tudi on za skoke navdušil zaradi tamkajšnje skakalnice, navdušenje pa sta z bratom Juretom nadaljevala s treniranjem v Ljubljani. Po desetih letih treniranja seje pri osemnajstih odločil, da preneha: »To je obdobje, ko se odločiš, da boš s športom živel, morda z njim zaslužil, meni pa takrat ni šlo več dobro in sem se raje odločil za šolanje.« Zelja biti športni pedagog ga je spremljala od četrtega razreda, zato se je vpisal na Fakulteto za šport, po dolgem premišljevanju, iz česa bi se specializiral, pa se je odločil za smučarske skoke: »Ker sem jih treniral, sem se lažje odločil, kaj bi rad počel. Na začetku se mi vračanje k takrat opuščeni dejavnosti ni zdelo smiselno, po drugi strani pa sem ravno ta šport toliko poznal, da je to pretehtalo. In ni mi žal,« je dejal Kristjan. Ko je leta 2008 diplomiral, se je v klubu SSK Costella Ilirija zanj odprlo delovno mesto, kjer je sedaj trener skupini fantov in dekletu v starosti od 13 do 15 let. Urnik je neobičajen, saj gre večinoma za popoldansko delo z zapolnjenimi konci tedna, o čemer se je Kristjan pošalil: »Ko se za vikend vozim na delo do Mosteca, si večkrat pravim, da v nedeljo delamo samo trenerji pa semaforji.« Gre za dinamičen poklic, delo večinoma poteka zunaj na zraku, del treningov pa imajo tudi v telovadnici kjer potekajo kondicijski treningi. Poleg tega da tekmovalcem zamahuje z zastavico, mora lot trener poskrbeti za pripravo in urejenost skakalnice, pozimi ponoči dežurati pri izdelavi umetnega snega ali organizirati pomoč staršev. Ko se je s svojimi učenci pogovarjal, česa bi se postili štirideset dni, je po premisleku ugotovil: »Jaz bi se moral postiti Mosteca.« Je neobičajen urnik dela kdaj obremenjujoč? Tega, da delam večinoma popoldan in se vračam zvečer, sem tako navajen, da mi je včasih čudno, ko pridem domov ob četrti uri popoldan.Tisti dan mi nekaj manjka, ne znam si razporediti prostega časa. V tekmovalnem obdobju pozimi in poleti delam s polno paro, Trenerska tribuna (Kristjan je tretji z leve) Kristjan Deterding: "Planica je češnja na vrhu torte" Zakaj naj bi Robiju Kranjcu bolj ležale velike skakalnice? To so komentarji nekaterih, vendar je njegov način skakanja pač tak, da v zraku več izkoristi. V zraku aerodinamične sile nanj delujejo bolj učinkovito oziroma on jih bolj učinkovito izkoristi, hkrati pa mu pomaga tudi njegova telesna konstitucija. Nekateri pravijo da so Koch, Kranjec, Ammann bolj posebni oziroma specialisti za letalnice. Vendar se je meja začela brisati, saj se morajo v enem tednu iz tekmovanja na letalnici prilagoditi na manjše skakalnice. Potrebna je postala univerzalnost. Tako kot pri smučanju, kar poglejmo Tino Maze - za svetovni vrh je potrebna vsestranskost, enako velja za smučarske skoke. Bliža se Planica... Za Slovence je Planica vedno češnja na vrhu torte, saj je bila še ne dolgo nazaj to največja skakalnica, skakati tu je bila želja vsakega tekmovalca, hkrati pa je to zadnja tekma svetovnega pokala, ki pomeni zaključeksezone. Z veseljem prideš tja, vzdušje je sproščeno. Mislim, da bi se sistem podrl, če bi Planico zamenjali z neko drugo tekmo, saj so tega tako zelo navajeni skakalci in gledalci. Kaj meniš o reprezentančnem trenerju Goranu Janusu? Goran je trener na mestu in zna prisluhniti posamezniku. Ni diktator, je sproščen človek, vendar pa vsakemu pove, kar mu gre, ker ve, kdo je česa sposoben. Hkrati pozna fante od prej, zato ve, kako jih motivirati v določenem trenutku, da bodo učinkoviti. Janus je menedžer, ki ima za sabo skupino ljudi, ki doprinesejo k temu, da zadeva funkcionira. Dobro vzdušje v reprezentanci pa samo dviga fante in odlično vpliva tudi na mlajše fante in dekleta, ki gredo po njihovih stopinjah. Urša Zalar MLADINSKEM DRUŠTVU VRT PUSTOVANJE V soboto, 11. 2. 2013, smo se tudi člani Mladinskega društva Vrt odločili, da se bomo našemili in imeli pustno rajanje. Ker pa nismo želeli imeti popolnoma navadne in dolgočasne zabave v kostumih, smo se odločili, da zadevo popestrimo. Pripravili smo tekmovanje, v katerem bi zmagala najboljša in najbolj izvirna pustna maska (k temu se je seveda štel tudi trud tekmovalcev, ki so ga člani vložili v izdelavo pustnih mask) ter dobila praktično darilo. Vse skupaj se je pričelo okoli osme ure zvečer, da smo se vsi zbrali in še do konca uredili naše maske. Ko smo bili vsi na kupu in urejeni, smo pričeli s tekmovanjem.Vsaka maska seje predstavila in povedala, čemu se je odločila za svojo masko. Smeha nam seveda ni manjkalo in tako smo naš večer prijetno zaključili v družbi odličnih smrkcev, balerin, ovčk, mikimišk, rokkitarista, itd. Nikoleta Grubač, foto Jan Žužek n pc modra Številka (((•080 23 03) iiiuiui.nav6za.com Servis računalniške opreme na domu Servis računalnikov na Vašem domu ali pisarni, izdelava varnostne kopije Vaših podatkov, zamenjava okvarjene strojne opreme, namestitev operacijskega sistema in programov, vzpostavitev protivirusne zaščite računalnikov, optimiziranje sistema, varnostna analiza celotne IKT infrastrukture, svetovanje pri nakupu računalniške opreme. ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE Gre za enega najbolj prepoznavnih ansamblov pri nas, ki je večkrat s svojimi skladbami ogrel tudi velikolaško publiko. Njihova mladostna ustvarjalnost postreže z vedno novimi skladbami, s katerimi publiko hitro osvojijo. Na koncertu »Pesem preprostih ljudi« pa so osvojili tudi strokovno žirijo in zmagali. Rok, čestitke ob vašem uspehu na koncertu Pesem preprostih ljudi. Vaša »Lupčka mi je dala« je postala pravi hit leta 2012. Kako je ta skladba ugledala luč sveta? Najlepša hvala za čestitke! Zelo smo veseli, (glede na to da ne hodimo več po festivalih narodno zabavne glasbe), da smo prejeli nagrado s strani strokovne komisije in praktično tudi občinstva, kajti le ti so nam omogočili nastop na prireditvi "Pesem preprostih ljudi", za kar se jim iz srca zahvaljujemo! Pesem je nastala čisto po naklučju, ko je nekega dne Barbara rekla, da ima narejeno besedilo in mi povedala samo naslov. Ko sem pa šel vadit harmoniko, sem naredil melodijo kar za celo pesem čeprav nisem poznal besedila in sem vedel samo naslov "LUPČKA Ml JE DALA" Seveda sva potem samo še uskladila besedilo z melodijo in je pesem nastala praktično v enem dnevu vsa. Nekako za »svoje« vas imamo tudi v naši občini. Pa se tudi vi med nastopi v Velikih Laščah počutite domače? Seveda, sploh jaz osebno se pri vas počutim zelo domače, imam tudi korenine v vaši občini in seveda sem preživel kar lep del svojega otroštva v Malih Laščah pri Zadnikovih, kjer je bila doma moja mami. Pa seveda tudi svoje prve nastope sem imel v Velikih Laščah in okolici. Vsevečjenarodno-zabavnihansamblovzmladimi perspektivnimi glasbeniki, kar kaže na to, da ta glasba postaja priljubljena tudi med mlajšo populacijo. Kako oboževalci vplivajo na oblikovanje vaših novih skladb? Res je zelo veliko mladih ansamblov in tudi harmonikarjev, katere tudi poučujem in zadnje čase tudi ustvarjam glasbo za mlade, nove ansamble. Seveda pa se tudi narodnozabavna glasba malo spreminja, predvsem zaradi tega, ker jo posluša čedalje več mladih. Vsak izmed vaših članov ima poleg rednih, družinskih, delovnih ali študijskih obveznosti verjetno zelo malo prostega časa. Je ves vaš prosti čas v znamenju glasbe, ali ostane še kakšna minutka za kakšen hobi? Ja res je. Zelo malo je časa za hobije, čeprav je glasba naš hobi, velikokrat postane kar obveza. Se pa najde včasih tudi čas za malo počitka in sprostitve. Zelo radi se odzovete na povabila in s svojo glasbo polepšate marsikateri večer. Udeležujete se tudi dobrodelnih prireditev. Dobrodelnost je torej tudi vaša dobra stran dela? Je kakšna razlika nastopati dobrodelno? V prvi vrsti nastopamo in ustvarjamo za ljudi, zato se vedno radi odzovemo tudi na dobrodelne prireditve. Ker nikoli ne veš, kdaj boš ti potreboval pomoč in če to drži kot pravijo "dobro se z dobrim vrača", nam nikoli ni problem nastopati in s tem prispevati kakšen delček veselja. Se od glasbe v današnjih časih da preživeti? Z glasbo se da preživeti, obstaja pa določena mera tveganja. Ni namreč možno natančno predvideti število nastopov, kdaj in koliko jih bo.Sicer pa je v današnjih časih podobno tveganje prisotno prav v vseh poklicih, ljudje nikoli z gotovostjo ne vedo, koliko časa bodo še imeli službe. Prav gotovo ste si ob začetku leta zadali določene cilje, ki jih želite doseči. Nam zaupate, če je kakšen, poleg zmage na koncertu Pesem preprostih ljudi, že dosežen in kaj še načrtujete v tem letu? Vsako leto si zadamo določene cilje. Pred kratkim smo predstavili našo novo polko, ki je nekaj novega, posebnega, kar se lahko razbere že iz naslova: HONEY BUNNY!!! Po odzivu sodeč se bo kar dobro prijela, kar pa nam je seveda v največje veselje. Pogovarjala seje Lidija Čop Ansambel GAMA na koncertu PESEM PREPROSTIH LJUDI V petek, 22. februarja, smo se ansambel Gama predstavili na koncertu Pesem preprostih ljudi v Ivančni Gorici, na že 16. koncertu po vrsti, ki ga prireja Radio Zeleni val. Nanj smo se uvrstili z lastno skladbo Moja zidanica, za katero je besedilo in melodijo napisal SandiMarolt. Koncert je zasnovan s predstavitvijo ansamblov in njihove zmagovalne skladbe, vsakega za en mesec v letu; naš je bil januar. Zraven ste lahko poslušali tudi naše prijatelje Modrijane, ansambel Roka Žlindre, Kolovrate, ansambel Pogum in ostale. Take prireditve so nam zelo pri srcu, saj se med čakanjem na nastop in po njem zelo zabavamo, po navadi je v zakulisju zelo veselo, saj vsi igramo in pojemo, vedno napravimo dobro zabavo, pridobivamo nova poznanstva, prijateljstva ter izkušnje. Seveda pa ne manjka treme, vendar se zanjo ne menimo, nastopanje nam je v veliko veselje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nas podprli s telefonskimi glasovi in tudi tistim, ki ste prišli navijat za nas na koncert. Upamo, da bo tako tudi v bodoče, mi pa vam obljubljamo še veliko lepih trenutkov s svojim igranjem. Ansambel Gama Članom Ansambla GAMA in Ansambla ROKA ŽLINDRE iskreno čestitam za odličen nastop na prireditvi "Pesem preprostih ljudi" in jim želim še veliko glasbenih uspehov. dr.Tatjana Devjak, podžupanja ZDRAVNIKI ZA ZLVALI -VETERINARSKA POSTAJA LJUBLJANA BLIŽA SE VSAKOLETNA SPOMLADANSKA AKCIJA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI Vsakoletna spomladanska akcija cepljenja proti steklini je priložnost, da opozorimo lastnike psov na obveznost in predstavimo VP Ljubljana. Veterinarska postaja Ljubljana, d. o. o., je pravna naslednica Veterinarskega zavoda ljubljanske regije. Nastala je po reorganizaciji veterinarske službe in lastninskem preoblikovanju v letu 1994. Ustanovitelj in lastnik Veterinarske postaje Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. Osnovna dejavnost je zagotavljanje minimalnega obsega zdravstvenega varstva živali, zdravljenje, preventiva in reprodukcija, ki ga VP Ljubljana izvaja na področju občin Ljubljana, Dobrova, Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica, Velike Lašče, Medvode in Vodice. Z izgradnjo postaje in ambulante na Cesti v Mestni log 51 a leta 1989 je VP Ljubljana začela razvijati tudi ambulantno zdravljenje družnih živali. Ambulanta je na začetku opravljala samo cepljenja proti steklini in kužnim boleznim in zaščito proti notranjim in zunanjim zajedavcem. Zaradi naraščajočih potreb je ambulanta začela širiti nabor storitev do obsega, ki ga opravlja danes. Ambulanta je odprta vsak delovnik med 7.30 in 20.00, ob sobotah pa med 7.30 in 14.00. Zdravstveno varstvo rejnih živali obsega minimalni obseg zdravstvenega varstva, reprodukcijo in zdravljenje. Minimalni obseg oz. dela po odredbi predpiše vsako leto država, ki z veterinarsko inšpekcijo nadzoruje opravljeno delo. Reprodukcija vključuje umetno osemenjevanje govedi, diagnostiko in zdravljenje plodnostnih motenj, preglede na brejost in zgodnjo ultrazvočno diagnostiko brejosti. Zdravljenje bolnih živali izvaja VP Ljubljana neprekinjeno - 24 ur dnevno vse dni v letu. V težki gospodarski situaciji smo, z namenom zmanjševanja stroškov uporabnikom naših storitev, podaljšali redni delovni čas do 22.00 zvečer vse dni v letu. Dežurstvo zaračunavamo samo med 22.00 in 7.00. V ambulanti na Cesti v Mestni log 51 a poteka cepljenje vse leto. Naša ambulanta se nahaja v Ljubljani, na Viču, na križišču Ceste v Mestni log in Vipavske ulice, blizu PC Murgle (oranžna stavba). Za primestna naselja in primestne občine organiziramo cepljenje na dogovorjenih krajih po razporedu, ki ga lastniki dobijo s pošto. BODITE POZORNI, KMALU VAM PISMONOŠA PRINESE RAZPORED CEPLJENJ NA ZBIRNIH MESTIH V VAŠEM KRAJU! Če Vam je težko pripeljati psa na zbirno mesto cepljenja ali v ambulanto, Vam ponujamo tudi možnost cepljenja na domu po predhodnem naročilu in dogovoru - IN TO ZA ISTO CENO! Postopek je enostaven, pokličite nas na tel. Številko 01/420-56-30. Dogovorili se bomo za čas cepljenja pri Vas doma. Možnost je na voljo skozi vse leto. Vabljeni na ^ Prireditev ob dnevu žena in ^ % .1$ ^materinskem dnevu, ki bo i \ S» V TOREK, 26.3.2013 ob 19. uri v Domu krajanov Rob Nastopili bodo učenci PŠ Rob in KUD Rob Lepo vabljeni! a VETERINARSKA POSTAJA Ljubljana d.o.o. Cesta v Meslni Log 51 /a, Ljubljane opravlja storitve na vašem prostoru že več kot 30 let. Med drugim se ukvarjamo z zdravljenjem psov in mačk. V naši ambulanti, v Ljubljani na Viču, na Cesti v Mestni log 51 a, z najsodobnejšo opremo, z visoko usposobljenimi veterinarji izvajamo preventivo, diagnostiko in zdravljenje vaših ljubljenčkov. Cepljenje psov proti steklini je obvezno. Vsak pes mora biti enkrat letno preventivno cepljen. Veterinarska postaja Ljubljana d.o.o. v vaši bližini organizira vsakoletno spomladansko cepljenje psov proti steklini. Cena storitve znaša 31,42 € in je enaka tako na terenu, v ambulanti in v primeru cepljenja psa doma. S seboj imejte potni list psa, EMŠO številko lastnika psa, gotovino za cepljenje na terenu in seveda psa. razpored cepljenja psov: Petek, 22. MAREC 2013, ob 14.30 - DVORSKA VAS - na vasi Petek, 22. MAREC 2013, ob 15.00 - RETJE - pri mostu Petek, 22. MAREC 2013, ob 16.00 - MALE LAŠČE - na vasi Petek, 22. MAREC 2013, ob 17.00 - VELIKI OSOLNIK - pri šoli Sobota, 23. MAREC 2013,ob8.00-TURJAK- pri krajevnem domu Sobota, 23. MAREC 2013, ob 9.30 - RAŠICA - pri Žužku Sobota, 23. MAREC 2013, ob 10.00 - KNEJ - pri Adamiču Sobota, 23. MAREC 2013, ob 10.30 - ROB - pri trgovini Sobota, 23. MAREC 2013, ob 11.00 - OSREDEK - na vasi Sobota, 23. MAREC 2013, ob 11.45 - PEČKI - pri Ovnu Sobota, 23. MAREC 2013, ob 12.00 - PURKAČE - na križišču Sobota, 23. MAREC 2013, Ob 14.30 - KRVAVA PEČ - pri šoli Sobota, 23. MAREC 2013, ob 15.00 - RUTE - pri šoli Sobota, 23. MAREC 2013, - ob 15.30 - LUZARJI - na vasi Sobota, 23. MAREC 2013, ob 16.00 uri - PODSTRMEC - pri Kraševcu Sobota, 23. MAREC 2013, ob 16.30 uri - KARLOVICA - pri trgovini Sobota, 23. MAREC 2013, ob 17.00 uri - MALA SLEVICA - pri Kropcu Sobota, 23. MAREC 2013, ob 17.30 - VELIKE LAŠČE - pri vagi Če v tem času psa ne morete pripeljati ali pa je za vas težko pripeljati psa na zbirno mesto, Vam nudimo cepljenje psa na domu - IN TO ZA ISTO CENO! Postopek je preprost; pokličite nas na tel. številko: 01/420-56-30. Dogovorili se bomo za čas cepljenja psa pri Vas doma. Najdete nas na: http://www.veterinarska-postaja.si/, mail naslovu: veterinarska.postaja.ljubljana@siol.net, tel: 01/420-56-30. OB CEPLJENJU PSA PRI NAS VAS ČAKA DARILO! VABLJENI! Licitacija lesa Letos je potekala že sedma licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu. Les so ponujali lastniki gozdov iz Slovenije in Avstrije. Na licitaciji ponujen les je zelo kakovosten, zato nanjo prihajajo kupci z vseh koncev sveta. Letos je bilo v ponudbi 1597 kosov (hlodov) lesa 26 različnih drevesnih vrst, od tega je bilo neprodanih samo 46 hlodov. Med najbolje prodajanimi sta bila gorski javor in oreh. Med 42 najdražje prodanimi hlodi lesa je bilo kar 31 hlodov gorskega javorja in 10 hlodov oreha. Gorski javor - rebraš Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja, v dolžini 8,1 m, premera 55 cm, kar znese 1,92 m3 lesa. Zanj je lastnik iz okolice Borovnice pri Ljubljani dobil 11.894,85 evrov. Gre za gorski javor s posebno obliko rasti, ki je poimenovana rebraš (kratka valovita vlakna, ki lesu dajejo posebno obliko). Ta oblika je redka in jo je težko prepoznati pri stoječem drevju. Da je gorski javor rebraš, se z gotovostjo potrdi šele, ko je drevo posekano in je z njega odstranjen del lubja. Les javorja rebraša je še posebej cenjen pri izdelovalcih glasbil in pohištva. Hlod, ki je dosegel najvišjo ceno, je bil prodan kupcu z otoka Madeira (Portugalska). Lastnika je na možnost prodaje tega hloda na licitaciji v Slovenj Gradcu opozoril revirni gozdar. Če bi le tega poskušal prodati odkupovalcem v okolici, bi zanj prejel mnogo nižjo ceno (približno 150 evrov na kubični meter). Za kupce so zanimivi tudi hlodi oreha, skupaj s korenino (del debla tik pod površjem zemlje). Najvišjo ceno je dosegel hlod, dolg 3,9 m, premera 64 cm, ki je imel 1,25 m3. Lastnikjezanj iztržil 6.162,72 evrov. Oreh se uporablja v pohištveni industriji, za kopita lovskih pušk, rezbarstvo itd. Hlodi oreha brez korenine so imeli bistveno nižje cene - od 60 evrov navzgor. V različnih časih so »v modi« različne vrste lesa, in če je določena vrsta lesa modna, je povpraševanje po njem večje in tudi cene zanj so visoke. V primeru manjšega povpraševanja po določeni vrsti lesa pa ta dosega veliko nižje cene. Tako so povprečne cene dosegali hlodi hrasta, češnje, bresta, smreke, macesna, jelke ... Zelo slabo povpraševanje je bilo po bukvi in jesenu, največ neprodanih je ostalo hlodov slive. V povprečju so bile cene za 25 % nižje, kot leta 2012.To seveda ni ovira, da kvalitetnega lesa z našega območja naši lastniki ne poskusijo ponuditi naslednje leto na licitaciji v Slovenj Gradcu. Stroške prevoza na licitacijo mora pokriti lastnik hlodov, v letošnjem letu so ti znašali okoli 20 €. Organizator licitacije zaračuna manipulacijo, organizacijo, licitacijo, inženiring za vsak hlod - 14 evrov, če prodajna cena ni presegala 400 evrov oziroma 5 % od prodajne cene, če je cena presegla 400 evrov. Franc Oražem ZANIMIVOST IZ LAŠKIH GOZDOV: na poti proti Bukovcu ena od zasneženih bukev ponuja zanimiv prizor. Gre za grčasto tvorbo cca 25 m visoki in 40 cm debeli bukvi, (foto Tomaž Marolt) Rffl Z 5' AMZS d.d., PE Kočevje, Podjetniško naselje14, Kočevje O-o TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV 2013 Vse cenjene stranke obveščamo, da organiziramo preglede traktorjev po naslednjem razporedu. VELIKE LAŠČE Gasilski dom sobota, 23. marec 2013 od 9.00 do 13.00 TURJAK Gasilski dom torek, 26. marec 2013 od 14.00 do 17.00 ROB Kulturni dom sreda, 27. marec 2013 od 14.00 do 17.00 MALA SLEVICA Gostilna Kropeč četrtek, 28. marec 2013 od 13.00 od 18.00 Zagotavljamo konkurenčne cene. Za dodane informacije pokličite na telefon: 01/893 08 40. VLJUDNOVABLJENI! 13. CENETOV MEMORIAL TVD Partizan Velike Lašče je 26. januarja izvedel že 13. Cenetov memorial, mednarodni turnir v namiznem tenisu za veterane in rekreativce. V celodnevnem tekmovanju je tekmovalo 85 igralk in igralcev v sedmih posamičnih kategorijah in treh kategorijah dvojic. Čestitke gredo domačim igralkam in igralcem za množično udeležbo, srčno borbo in osvojene kolajne. S pomočjo sponzorjev in donatorjev smo poskrbeli, da so bili vsi igralci in gledalci skozi celodnevno druženje tudi kulinarično postreženi in odžejani. O uspešni izvedbi tekmovanja so pisali tudi v hrvaškem športnem časopisu Sportske novosti. Za lepe in atraktivne dvoboje so poskrbeli nekateri bivši aktivni igralci in trenerji, s katerimi smo lahko uživali in tako spoznavali vse čare, ki jih prinaša igra namiznega tenisa. Da je vse potekalo, kot je treba, pa je poskrbela ekipa organizatorja, ki je z novim računalniškim programom omogočila hiter razpored tekem po posameznih mizah ter sprotno razporejanje in uvrstitve tekmovalcev po odigranih dvobojih. Donatorji in sponzorji prireditve: Mapri, d. o. o.; Okna Priba, d. o. o.; Art-les Igor Sever, s. p.; Trgoup, d. o. o.; Frizerski salon Ana Centa, s. p.; Puštab, d. o. o.; Diskont Za lar; Picerija pri Roku; Gostilna Kropeč; Trgovina Poni; Izdelava sodčkov Stane Indihar, s. p.; Magri,d. o. o.; Vodovodne inštalacije Marko Belaj, s. p.; Ogrevanje-plin-servisToneŠilc,s. p.; Ackop, d. o. o.; Gostilna pri Kuklju in Peka Kukelj; Happypek Pekarna Blatnik,Zagorc, d. o. o.; Avtohiša Za lar, Škof, d. o. o.; ElektroinštalacijeStrnad Marjan, s. p.; Mina caffe; Fizioterapija Grosuplje, d. o. o.; Frizerski salon KoderčekBogdana Sernel, s. p.; Strojna obdelava lesa Zvone Centa, s. p.; Tapetništvo Bojan Indihar, s. p.; Slavček, d. o. o.; Avtovleka in vulkanizerstvo Goran Njenič, s. p.; ParnaslKT,d. o. o., in pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. Rezultati po kategorijah: Moški od 60 do 69 let 1.Ciril Kozjek(Kranj) 2. Jože Pogačar (Kranj) 3. Boris Škoberne (Celje) 3. Stane Glažar (Postojna) Tolažilna skupina: 1. Janez Močan (Domžale) Moški nad 70 let 1. Jože Hafner (Ljubljana) 2. Vinko Pretnar (Kranj) 3. Maks Burger (Ljubljana) 3. Janez Obštetar (Ljubljana) 4. Tolažilna skupina: 1. Iztok Turna (Ljubljana) Ženske dvojice - enotna kategorija 1. Anja Černe - Tanja Ban 2. Alenka Zidar Zupan - Dragica Lapajna 3. Tanja Možek- Nika Možek Ženske do 39 let 1. Alenka Zidar Zupan (Velike Lašče) 2. Nika Možek (Velike Lašče) 3. Jana Drašler (Borovnica) Ženske nad 40 let 1.Tanja Ban (Ljubljana) 2. Dragica Lapajna (Šentjur) 3. Anja Černe (Ljubljana) 3. Tanja Možek (Velike Lašče) Moški od 40 do 49 let 1. Lojze Zore (Trojane) 2. Aleš Smrekar (Velike Lašče) 3. Jani Lisac (Kočevje) 3. Marjan Šurca (Vrhnika) Tolažilna skupina: I.Vojteh Štor (Celje) Moški do 39 let 1. Bojan Vokal (Ivančna Gorica) 2. Matevž Zgank (Velenje) 3. Matej Cvetko (Velenje) 3. Luka Mlakar (Borovnica) Tolažilna skupina: 1. Damjan (Ljubljana) Moške dvojice do 49 let 1. Aleš Sm reka r - Boja n Voka I 2. Lojze Zore - Franc Strnišnik 3. Robert Mali - Igor Zgur 3. Matevž Zgank - Matej Cvetko Miklavčič Moške dvojice nad 50 let 1. Boris Škoberne - Erih Gunther 2. Darko Makovec - Ciril Kozjek 3. Branko Vidmar - Marjan Zupančič 3. Iztok Nadoh - Stane Glažar Zapisal: Igor Sever Foto: NikoSamsa Moški od 50 do 59 let 1. Erih Gunther (Ravne) 2. Iztok Nadoh (Postojna) 3. Franc Strnišnik (Domžale) 3. Bojan Supanič (Ljubljana) Tolažilna skupina: 1. Darko Makovec (Ziri) OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU SODRAŽICA2CI13 Petek, 15. februar, je bil uspešen za TVD Partizan pri izvedbi občinskega prvenstva v veleslalomu, ki se je odvijalo pod reflektorji na smučišču Sodražica. Imeli smo srečo z vremenom, snega več kot dovolj in skoraj 50 nastopajočih občank in občanov se je lahko dvakrat zapodilo po progi ter se spopadlo s časom, strmino in nasprotniki. Nekaterim favoritom, ki so visoko kotirali že pred tekmovanjem, sreča ni bila naklonjena na progi in so žal ostali brez uvrstitve. S tem pa so seveda ponudili priložnost drugim, ki so bolj previdno prevozili progo. Izpostaviti velja nekaj oseb, ki so »krive« za dobro izvedbo tekmovanja. Vedno dobro razpoloženi Jože Starič je poskrbel za prijetno atmosfero v ciljni areni. Neumorni Tone Žužek je s pomočjo Matevža, Uroša in Petra izpeljal tekmovanje, tako kot je treba. V ciljni areni so lahko vsi nastopajoči in številni gledalci poizkusili nekaj mesnih dobrot, ki jih je sponzoriral Zvone Centa. Donatorji: Mina Caffe, Dušan Novak - prodaja športne opreme Givova, Trgoup, Loterija Slovenije, Mizarstvo Stritar Andrej, UniCredit banka, Obrtna zbornica Ljubljana Vič Rudnik, Vodovodne inštalacije Belaj Marko in Akustika Pirman so prispevali tudi praktične nagrade, ki so jih prejeli prav vsi tekmovalci. V imenu pokrovitelja tekmovanja Občine Velike Lašče je medalje najboljšim podelil župan Anton Zakrajšek, ki je podelil tudi posebno nagrado za najbolj atraktiven padec. Nagrado sije prislužil Peter Andolšek. Tekmovalci in gledalci so lahko tudi stavili na svoje favorite in napovedali njihov dosežek. Kar nekaj jih je pravilno napovedalo uvrstitve in prejelo lepe nagrade. Po tekmovalnem delu seje ob vročih debatah in komentarjih večer podaljšal v pozne ure, končal pa z željo, da bi tudi v prihodnji sezoni bila zima radodarna s snegom in tako omogočila novo prvenstvo in novo upanje za tiste, ki jim letos ni uspelo. Najmlajši tekmovalec H REZULTATI PO KATEGORIJAH Mlajše deklice: 1. Ajda Golob 2.Živa Golob 3. Dora JamnikPelko Mlajši dečki: 1.Mihael Čop 2. Gašper Pirkovič 3. NikHren Starejše deklice: 1.Tanja Gruden 2. Kristina Zidar Starejši dečki: 1. NikPintarič Dekleta: 1. Stanka Hren 2. Anja Praznik 3. Alenka Zidar Zupan Fantički: 1. Jernej Tekavec 2. Uroš centa 3. Jože Ivane Fantje: 1.Toni Mohorič 2. Gregor Pucelj 3. Tone Žužek Absolutno 7. mesto in glavno nagrado je osvojil Mitja Pintarič. Igor Sever, foto Niko Samsa, Stanka Hren, Klavdija Zgajnar [mri f t ii t I fiILLuS Fantički » t •# fi • --ninr, A Í «fJ. ™ iT V letošnji zimi so nas velike količine snega razveselile, saj smo v športni šoli Mini Šport lahko izvedli vikend tečaje smučanja in tečaj za vrtčevske otroke vrtca Sončni žarek. Z nami je letos smučalo preko 150 otrok. Veseli nas dejstvo, da so otroci smučanje vzljubili, predvsem pa, da nam je v športni šoli Mini šport uspelo naučiti otroke osnovnih smučarskih položajev. Za omogočeno delo in izvedbo tečajev se iskreno zahvaljujemo Jožetu in Ani Ivane, družini Kolar za soglasje za izvedbo tečajev. V naslednji smučarski sezoni se zagotovo zopet vidimo v še večjem številu in držimo pesti, da bo snega toliko kot letošnjo sezono. Smučarski pozdrav Ekipa Mini Športa Otroci smučali v Velikih Laščah! Predvsem pa iskrena hvala Stanki M ustar in Metodi Kolar za nesebično pomoč in podporo! Zahvaljujemo se tudi Jožetu Brinjšku, ki nam je pomagal pri ozvočenju smučarskih tekem. Iskrena hvala tudi vsem staršem smučarjev, ki ste nam zaupali svoje otroke. /\k P D Velike Lašče Planinsko društvo Velike Lašče vabi na naslednje pohode: snhnta marpr?013 Po Krasu Železna vrata - Kobjeglava lahka pot (5 ur) - vodi Niko Samsa ponedeljek, 1. april 2013 Velikonočni pohod: Sv. Primož (817 m) - Kališče Velike Lašče - Sv. Primož - Kališče - Velika Slevica - Velike Lašče lahka pot (5 ur) - vodi Lado Kovačič Vabljeni! 'lUfra f ■ d.o.o. TURJAK 59, TURJAK GSM: 041 772 711 „lMlBA„„ „ MINIBAGER 6 TON IZKOPI PREVOZI S KIPERJEM VGRADNJA ČISTILNIH NAPRAV GRADBENA DELA UREDITEV DVORIŠČ ASFALTIRANJE LAKI ZA PARKET IN PRIBOR, OLJA ZA PARKET v 33 barvnih odtenkih OLJA ZA ZUNANJO UPORABO LAKI NA VODNI OSNOVI PU IN KISLINSKI LAKI ZA PARKET ZAŠČITNI PREMAZI IN ČISTILNA SREDSTVA ZA OLJENE IN LAKIRANE POVRŠINE SE PRIPOROČAMO! »Človeka, ki ga imamo radi, ni več med nami, vendar bo ostal za vedno v našem spominu.« m T A% ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil in odšel po večno plačilo kBogu dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast Anton KLANČAR 1930-2013 iz Pečkov. Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom Pečkov, Strletov in Mačkov, znancem in robarski zakonski skupini za izrečene sožalne besede, molitve, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala Andreji Eberlinc za vso pomoč, podporo in nasvete pri njegovem zdravljenju. Zahvaljujemo se osebju ZD Velike Lašče za prijaznost in pomoč v težkem trenutku. Zahvala je namenjena tudi našemu gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu, gasilcem PGD Rob in PGD Veliki Osolnikza svečan obred ter Milanu Tekavcu in predsedniku PGD Rob Metodu Strletu za lepa poslovilna govora. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek, velikolaškim pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki smo ga imeli radi. Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 99. letu starosti je odšla od nas naša mama, babica, prababica in tašča Jožefa ZALAR 1914-2013 izSela 11. Zahvaljujemo se sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, poda rje no cvetje, za darovane svete maše in za pomoč, ko je bila mama še doma. Posebna zahvala osebju Zavoda Sv.Terezije na Vidmu v Dobrepolju, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, pogrebnemu zavodu Zakrajšekza vse opravljene pogrebne in pokopališke storitve. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jov velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza... bolečine ne da se skriti, pa tudi solze je težko zatajiti in dragega očeta nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA V 86. letu življenja nas je zapustil mož, ata in deda Stanislav VINTAR 1927-2013 iz Medvejeka. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri Martini Bavdek Nedeljkovič, ZP Velike Lašče, zahvala gospodu župniku Vladu Jaksetiču za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Zakrajšek, pevcem in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi. Težko je razumeti, da se tako zgodi. Nočem sprejeti, da te več ni! Ne morem verjeti, da se tako konča. Da odšel si prehitro s tega sveta. Žal mi je, da si zadnjo bitko izgubil. Upam, da je tvoja bolečina popustila. Upam, da si boš zdaj odpočil. Težko sem se od tebe poslovila. Nate bo v mojem srcu spomin ostal. Spomin na ljubezen, ki si jo dal. Na tvojo dobroto in rok toplino. Na tvoje veselje in na bolečino. ZAHVALA Dne 17. januarja 2013 nas je za vedno zapustil brat in stric Jože STRAŽIŠAR iz Krvave Peči. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Hvala tudi za vse izraze sožalja. Zahvaljujemo se sovaščanom za pripravo prostora pri cerkvi sv. Lenarta in za pogrebni govor. Posebej bi se radi zahvalili predsedniku OZVVSVelike Lašče za govor in prapore na pogrebu. Hvala tudi župniku g. Antonu Dobrovoljcu za pogrebno mašo in pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Njegovi domači. Marija Orel izGradeža pri Turjaku: »Nisem zavetišče! bodite osveščeni!« Marija Orel iz Gradeža si nikoli ne zatiska oči pred trpljenjem živali. Morda to vedo brezsrčni ljudje, ki živijo v njeni okolici, in njeno dobroto nesramno izkoriščajo. V devetnajstih letih, od kar živi tam, so pred njenim pragom namreč odvrgli kar dvajset muck - zadnjo prav pred kratkim. Nobeni ni odrekla pomoči. Prav za vsako je poskrbela. Prej ji je pomagala hčerka, po njeni smrti pa se trudi po najboljših močeh sama. To je še naporneje, ker ima že tako ali tako doma kužka in tri mucke (vsi so seveda rešenčki), ki niso več mladi (ena od muck je celo slepa), kar pomeni, da jim mora posvečati še toliko več skrbi, če pa pride še kakšen brezdomček, ima več kot le polne roke dela. Polne roke dela in vse bolj prazno denarnico, ker pri skrbi ne gre samo za hrano, ampak tudi za zdravljenje in tablete. Marija je bila zaradi tega že večkrat v minusu na tekočem računu, a se ne da, ker ji k sreči sem ter tja na pomoč priskočijo različna društva za pomoč živalim. Marija vse »prijazne« osebke, ki očitno menijo, da ima doma zavetišče za živali, naproša, naj v dobro preštevilne mačje populacije poskrbijo za pravočasno sterilizacijo in kastracijo. Predvsem pa poudarja, da NI ZAVETIŠČE. Sezona mačje "ljubezni" je tu in od konca februarja dalje je brejih že večina nesteriliziranih mačk. Izgovor, da gre za predrag poseg, je iz trte izvit. Mnoge veterine v Sloveniji občasno ponujajo poseg po znižanih cenah, v zavodu Mačja hiša, kjer so Mariji že večkrat priskočili na pomoč, pa so cene ves čas nizke, in sicer: sterilizacija mačke stane 42 evrov (s čipom 48), kastracija mačka pa 30 evrov (s čipom 36). Še en izgovor, namreč da sterilizirana mačka ne lovi več, si je izmislil hud sovražnik mačk, tisti, ki očitno uživa v preveliki populaciji nezaželenih mladičkov, saj ta domneva stoodstotno ne drži. Na občini in ostalih pristojnih organih Marija zaradi težav z zavrženimi mucki ni naletela na prav posebej sočutna ušesa, kar ni nobeno presenečenje. Zdi se, da se marsikje s to problematiko nočejo ukvarjati, se za njo ne zmenijo, ali - kar je še huje - to, da se nekje potika odvržena muca ali pes, se jim sploh ne zdi nič takega, češ: Saj je vendar samo žival! A zakon pravi drugače. Če kdo opazi izgubljenega psa ali mačko, je dolžan ukrepati in prijaviti najdbo zavržene živali. Izgubljene in tavajoče živali ne smemo puščati na cesti. Kot najditelj živali ste po zakonu v roku 24 ur (vsekakor čim prej) o najdbi dolžni obvestiti najbližje pristojno zavetišče, s katerim ima občina sklenjeno pogodbo oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. Če niste prepričani, katero zavetišče pokriva občino, v kateri se nahajate, vam bodo ta podatek podali na številki 112. Izgubljeno žival poskušajte zadržati (privezati na vrvico) in jo spraviti na varno, pri tem pa pazite, da vam ne pobegne. Če žival na cesti ovira promet in predstavlja nevarnostali se nahaja na težko dostopnem terenu, nemudoma pokličite 113. Policija je pristojna za reševanje takih živali in se je po zakonu dolžna odzvati, po potrebi pa obvestite tudi najbližje zavetišče in dežurnega veterinarja. Pazite nase in ne spravljajte v nevarnost sebe in drugih udeležencev v prometu. Precej bolj dejavni pri problematiki zavrženi mačk bi morali biti tudi inšpektorji in kaznovati ljudi, ki bi jim dokazali, da odvržejo muco, ki je nočejo. Če bi bile kazni res visoke, bi ti kriminalci morda dvakrat premislili, preden bi to storili, in bi od nekod »spraskali« denar za sterilizacijo/ kastracijo. Da se razumemo, zavreči mačko je kaznivo dejanje. Bolj dejavni bi morali biti inšpektorji tudi sicer: v marsikakšni vasi so ubogi psički na verigah brez zavetja tudi sredi zime in Marijo vedno boli srce, kadar to vidi, a ne more ukrepati oziroma njene prošnje, naj vendar poskrbijo za tresočo se živali, naletijo na gluha ušesa. Res, kje so inšpektorji, ko jih človek potrebuje? Res pa je tudi naslednje: velikokrat so inšpektorji doma v krajih, po katerih naj bi izvajali nadzor, to pa pomeni, da se morda nočejo zameriti sosedom ali prijateljem in jih raje ne kaznujejo, ubogo žival pa pustijo trpeti. Marija si še želi, da bi morda nekje v bližini lahko odprli kako manjše zavetišče, a verjetno zaradi splošne slabe osveščenosti - žival je po mnenju večine še vedno reč brez čustev - so to samo sanje. In še enkrat naproša brezvestneže, naj ne odlagajo muck pred njeno hišo, ampak naj jih odpeljejo v pristojno zavetišče. Podobna muca, kot je bila puščena pri gospe Mariji, je bila dostavljena tudi pri eni od hiš v Laporjah. Zgodilo seje tudi že, da so bile muce obolele s kugo, kar predstavlja dodatne skrbi in stroške. V kolikor se bo to ponavljalo, bo gospa prisiljena prijaviti dejanje pristojnim službam in se potrudila poiskati lastnike. Stanovanjski dvojček, do 5. podaljšane faze (manjkali bodo samo še zaključni sloji) z urejeno okolico, ki bo dokončan do 1. maja 2013, ZELO UGODNO PRODAM. Nahaja se na lepi lokaciji v Puščah, s 155 m2 bivalne površine. Tel. 041 751 266 Zavod za prostorsko, komunalnoin stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Sobota, 16.3. in 23.3 Ribniški grad ob 20 h llfbniški PASI JON * Pridite k meni v brinju se vedno nekaj dogaja zelje in druge poljščine. Ograjeni so bili z do meter visokim kamnitim suhozidom, kamen pa so nabrali po teh udorinah. Vsi ti lazi so bili še nekaj let po vojni skrbno obdelani. Danes pa v tej dobri zemlji rastejo lepe smreke in samo vprašanje Vsak kraj ima nekaj, kar te prevzame, da ga vzljubiš in ceniš. Z leti se zbližaš z ljudmi, navadami in šegami. Če te na kraj veže še nostalgija iz otroštva, ne najdeš pravih besed, da bi povedal kaj več, le v srcu čutiš ugodje in ponos, kot da se te je dotaknil svet. Preden se lotim opisovanja dogodkov v Brinju, je skoraj nujno, da s spoštovanjem zapišem, da je najstarejši kraj v velikolaški občini Veliki Ločnik, ki se omenja že leta 1062. Torej le 85 let za najstarejšim slovenskim mestom Ptuj. Skozi kraj je vodila stara rimska cesta, če hočete iz Bizanca, prek Rožanca v Beli krajini, v Dobrepolje, Ponikve, pot se je vlekla ob potoku, se dvignila v Brinje, Turjak in po zahodnem robu Gore (847 m) v Veliki Ločnik in naprej do Ljubljane - Emone... Brinje je samo vzhodni predel Rašice, od katere nas loči globoko v skalnati hrib vsekana novejša cesta, ki je že od samega začetka veliko preozka, zlasti še, če upoštevamo pešce, kolesarje, traktorje in iz leta v leto vse gostejši promet. Brinje je dobilo ime po samorodnem brinju, ki je dobro uspevalo na suhih kamnitih tleh, ki ni bilo primerno za drugega, kot da so tu pasli koze in ovce. V času agrarne reforme, ki je potekala od 20. oktobra leta 1886 do 18. februarja leta 1893, so vaščanom razdelili gozd Kraj (664 m), staje in pašnike okoli vasi, med drugim tudi Brinje. To vaško področje je bilo vedno skrivnostno; v mojem otroštvu smo se tu poleti radi razbežali otroci v vaški igri »Zandarji in tat«, v zimskem času smo se hodili smučat s Treščene peči v Šimenovo dolino v Zalakah. Zanimivi so bili skrbno obdelani lazi v udorinah po robu gozda s po nekaj ari zemlje, kjer so vaščani pridelovali kolerabo, časa je, kdaj bodo rasle po najlepših raških njivah, ker jih že desetletja nihče več ne obdeluje. V Brinju sta bili tedaj samo dve kmetiji v objemu sadnega drevja. Prva desno iz vasi prek zdajšnjega nadvoza je bila Geljačeva, danes je po letu 1985 Smoletova, prva levo je bila in je še danes Brinska. Pred obema hišama sta bili po požaru brinske hiše leta 1913 posajeni lipi, ki lepo uspevata in sta najdebelejši v vasi. Gospa Mimi mi pripoveduje: »Stara hiša je bila cimprana iz lesenih brun, na temelju iz zloženega kamna in s črno kuhinjo. Po požaru je družina s tremi majhnimi otroki zasilno živela pri sosedu Geljaču. Oče se je lotil gradnje nove hiše, najprej pa je moral vse pospraviti in izkopati klet. Prvo smreko za novo hišo je dal turjaški grofi 2e isto zimo so se preselili v novo hišo, ki pa je bila še brez zunanjih vrat, tako da so mati (ki sem jih dobro poznal, in očeta tudi) kurili krušno peč na prepihu, pod srcem pa nosili otroka, kije nato kot otrok s štirinajstimi leti odšla na Dunaj, kjer je že živela osemnajstletna sestra Julka, ki je odšla nato kmalu v Ljubljano, kjer je tudi umrla v visoki starosti. Elka pa živi še danes v 99. letu starosti na Dunaju. Jaz sem bila najmlajša, na svet sem prijokala v novi hiši 1918. leta.« Brinska Mimi je letos 29. januarja dočakala 95 let življenja in je najstarejša prebivalka Rašice. Še vedno pokončna in urejena gospa, če hočete: lepega videza in zdrave pameti in mi vedno pove kaj zanimivega. Mimi, kar tako naprej, dokler gre. V imenu sosedov Brinja pa vse najboljše, predvsem še veliko zdravja! Jože Škulj prvinskost vasi Kadar se vrnem v otroštvo, občutim prvinskost klanca, da me vselej prevzame spomin na doživete trenutke. Tu so me vodili prvi koraki v krogu družine, med sosedi, vrstniki in očaki z dvorišč. Prijatelji, kje ste zdaj vsi? Prekmalu odšli ste za vedno, eden za drugim z vasi. Ostal je le vaški zavetnik, sveti Jernej, in kapelica s kipom Marije sredi vasi. Spremenjene so hiše, posekane lipe, kozolcev skoraj ni več, ne zelenih vrtov okoli hiš. Ostali so spomini na vaška dvorišča in strmi klanec skozi vas, ki me vrača v mladost. Vse je kot po drugih vaseh, a nikjer ni take strmine in tako močne nostalgije. Lepota, ki jo občutiš pod vasjo, je pogled na zvonik, ki v soncu odseva v tolmunu. Jože Škulj letošnja zima nas je bogato obdarila Ne glede na državne statistične podatke je v Velikih Laščah, 24. februarja 2013, dosegla debelina snežne odeje rekordno vrednost v zadnjih 80 letih, z izjemo ko je 10. marca 1976 debelina presegla letošnjo vrednost. fotoNikoSamsa Kadar je zima tako radodarna kot je bila letošnja, lahko otroci uživajo ne samo na snegu, ampak tudi na umetninah iz snega. fotoAna Podržaj RENAULT KLANČAR A pooblaščen servis na lokaciji LJ-Rudnik nadomestni deli in dodatna oprema avtoplašči, premontaža, shranjevanje ličarsko-kleparska dela popravila elektrike nadomestno vozilo * Groznikova 11,1000 Ljubljana Tel: 01 /42 72 ooi Živahen... kot barve! Gsm: 041710151 Email: klancar@dealer.renault.si Delovni čas: pon - pet: 8.00-16.30 •f ZAHVALA Vaščani Velike Slevice se iskreno zahvaljujemo gospodu Zdenku Merklju in njegovemu sinu, ki sta se februarja, v najhujšem sneženju, ko je cesta v našo vas ostala cel dan nesplu-žena in je bilo nemogoče dostopati do vasi, hitro odzvala na naš klic in nam s svojimi zmogljivimi stroji ponovno omogočila, da so ceste, ki vodijo v vas, postale spet prevozne. Seveda pa se zavedamo, da nismo bili edini, in razumemo, da ob tako močnem sneženju in takšni količini snega, kot smo ga dobili letos, ne moremo pričakovati, da bodo ceste takoj popolnoma čiste in povsem normalno prevozne. Da pa je zmeda, ki jo je naredila narava, še hujša, pa se pokvarijo še stroji in zlomijo plugi! Zato obema še enkrat izrekamo iskreno zahvalo. Vaščani Velike Slevice KOLBD fmiridow SOBOTA, 23. MAREC, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica KONCERT GLASBENE SKUPINE Frodo and The Suzukies (Frodo and The Suzukies) NEDELJA, 24. MAREC, ob 15. uri Levstikov dom, Velike Lašče PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (DPZ Velike Lašče) TOREK, 26. MAREC, ob 19. uri Kulturni dom. Rob PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU (KUD Rob in Podružnična šola Rob) PONEDELJEK, 1. APRIL, ob Sv. Primož - Kališče VELIKONOČNI POHOD (Planinsko društvo Velike Lašče) ČETRTEK, 4. APRIL, ob 19. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče LITERARNI VEČER Z MIHAELO ANDROMAKO RIHAR (MKL, Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče) PETEK, 5. APRIL, od 8. do 12. ure Levstikov dom, Velike Lašče NAJDIHOJCA- 14. festival otroškega gledališča (Zavod Parnas in KUD Primož Trubar Velike Lašče) PETEK, 12. APRIL, ob 19. uri Grad Turjak ODPRTJE MEDNARODNE RAZSTAVE »Ne pusti sveta takšnega, kot je« v okviru projekta Korczak (JSKD, 01 Ljubljana okolica) SOBOTA, 13. APRIL, ob 20. uri Grad Turjak 6. VOKALNI VEČER KVARTETOV IN KVINTETOV TURJAK 2013 (J.A.Z. Zalar in družbenik) PETEK, 19. APRIL, ob 19. 30 uri Levstikov dom, Velike Lašče 7. ABONMAJSKA PREDSTAVA: Tašča.com 2, gostuje KUD Veseli oder (Občina Velike Lašče) NEDELJA, 28. APRIL, ob 14. uri Grad Turjak LOKOSTRELSKATEKMA ZA SLOVENSKI POKAL (Arrow Head) (LK Tu rja k) NEDELJA, 28. APRIL Gradež 6. PRAZNIK POMLADI (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) PONEDELJEK, 6. MAJ, ob 11. uri Smrečje pri Turjaku SPOMINSKA SVEČANOST (Zarja spominov Velike Lašče) ČETRTEK, 9. MAJ, ob 19. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče LITERARNI VEČER Z MIHAELO ANDROMAKO (MKL, Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče) PETEK, 10. MAJ, ob 18. uri Grad Turjak LIKOVNA RAZSTAVA OB 6. PRAZNIKU POMLADI (Društvo likovnikov Ljubljana in Društvo za ohranjanje dediščin Gradež) TOREK, 14. MAJ Velike Lašče in Trubarjeva domačija 100. OBLETNICA PODELITVE TRŠKIH PRAVIC ob 19. uri. Občinska stavba Velike Lašče VELIKE LAŠČE - VILLA LASIS JE TRG POSTALA -odprtje panojske razstave ob 19.30 uri,Trubarjeva domačija, Rašica BREZ LAŠČANOV NI LAŠČ - odprtje razstave z okroglo mizo (Javni zavod Trubarjevi kraji in Občina Velike Lašče SOBOTA, 18. MAJ Trubarjeva domačija, Rašica MEDNARODNI DAN MUZEJEV (Javni zavod Trubarjevi kraji) TOREK, 21. MAJ, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica PREDSTAVITEV EKOKRIMINALKE MEDVEDJA KRALJICA avtorja Andreja Rijavca (Mohorjeva založba Celovec in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 20. APRIL, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče HITRO ZASUČ SE OKOL' 2013 (Srečanje folklornih skupin Ljubljana - okolica, DPZ Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih Velike Lašče - Folklorna skupina) sprememb.