15. številka.
2. februvarija 1395
(v Trsta, v soboto zjutraj dne 2 febrnvarja 1895)
Tečaj XI.
„SDINOtT" lakaja po trikrat na teden ▼ A«stib i*-danjik tb torkih, Aatvlklh ia sobotah. Zjutranje iidenj« likaj« ob %. ari zjutraj, vai«rnu pa ob 7. ari va#er. — Obojna lidftnjc etane: Jeden mete« . f. —.HO, iiven AvitriJ. f. 1.4C «» tri meeee. . . 2.A0 , . , 4 .— ■a pol leta , . . 5,— . ■ • I — ■a »m lato . . . 10.— . • , 1«.— Na narečbe brez priložen« naročnine ta
ne Jewl|e Mir. Poiamične itevilka ie dobivajo t pro-dajftlnlcah tobaka v Jrrtn po a tire.. Uran Trit* po S uri. Sobotno večerno tadaaja 9 1r»tu « ni., iarea Trita S ne.
G1
EDINOST
Oglun ne ra'uno po tarifu v petitu, ta naslove j debelimi črkoinT p* pliiiife , ro'tor, koll'cor ob*-<jjl 1 ht*.'. ,.:i vmrit. 1'oilnnn osmrtnice in javne/uh t ile. <ie-nafi oplu^i itd. »o računajo po B ogedkl
T«i dopiii naj je poAilj<i|0 uredniitra : ulica ('AMerin.i At. 18. V**ko pt '>n> mori; bili frankovan«, k>»i nof nik.tr.fi>* '»< tK>
aprej imajo. R»ktip:M u nn vi?-»jo.
Nnročniuo, rok'uniitiMjo iu it<\*»o ijir« jemft ujtramtftro ulieu Moliaa pic-cola li&t. 3, II. uadjt. Oilprtd rt>« L*ma«ij<i •o prome poštnine.
II© alovenvketfa politidnetfa društva m Primorsko.
, f »4ino»H J« MH / 1
Več očij več vidi
Malokateri dogodek v življenje spoznati je na prvi pogled kot tak, kakor se je porodil na podlagi dotičnih vzrokov. Često služijo argumenti nagibanju na jsdno ali drugo stran in napačna izvajanja so navadno sad takim argumentom.
Navadno, pravimo, kajti le redkokedaj je Človek tak6 bistroviden, da bi spoznal zaresne povod« temu ali onemu dejanju svojega sozemljana, zlasti tedaj, kadar se istemu vidi potreba, da skriva svoja dejanja pod krinko zvijače in pozitivne navideznosti. V politiškem življenju se pa taki slučaji prav pogostoma dogajajo — in dogajajo se navadno na strani krivice. Kajti kdor hoče s kriviso prodirati, zatajevati, zatajevati in skrivati mora svoj namen, ter pomagati si z olepšavanjem svoje namere, ker bi si:er neprijetno iznenadjal svet. Uprav radi tega nahajamo na strani naših protivnikov tolikanj olepševalnih oblik za njihov boj proti nam, toliko izštudirano zvijačnih načinov, * da bi oprali pred svetom svoje sovražno in zlobno počenjanje, da se ni čuditi, da jim tu in tam veruje mnogokateri lahkovernež in se postavlja za trenotek na njihovo stališče.
Po tem, menimo, zadostnem uvodu smemo preiti torej k onim pravim vzrokom protislovenskih demonstracij, ki so vzbudili velik sum ▼ javnosti, skoro bi rekli, vse evropske politike. Teh vzrokov pa ni tako lahko najti, vsaj onemu ne, kdor se ne potrudi, da bi posegel na skrajno dno sedanjih socijalno-poliušKilt razmer v evropski družbi. Toda, kdor natanjiiio motri težnje in cilje neke vrste ljudij, ki že dobro polstoletje vznemirjajo vso Evropo, — dA: skoro ves obljudeni svet; kdor opazuje, kakošnih sredstev in načinov se ta vrsta ljudij poslužuje v dosego svojih ciljev in v izvedenje svojih, vsej človeški družbi ikodjjivih načrtov: on mora zaslediti konečno tudi pravcati motiv demonstracijam v — Pirana.
Znano nam je, da ta obče škodljiva klika srdito giize svoje ustnice, ako kdo razkrije do nagote igih skrajno neplemenito počenjale, ali to nas prav čisto nič ne zadržuje, da ne bi stopili z resnico na dan in da ne bi povedali nezavednemu svetu, za katerem grmom tiči z«yec. Saj se nam je ona klika — vedoma ali nevedoma — sama predala v roke in se razodela; bahato kriči sedaj v svet, kar je skrbno prikrivala popred v svoji zlobi in sebičnosti.
Pred nekoliko dnevi čitati je bilo v podlistku nekega židovskega lista dunajskega peresni izrodek znanega žida Emanuela Sin-gerja.
V le-tem podlistku pripoveduje žid Sin-
PODLISTEK. "1
Z radovednostjo in hkratu z grozo sem gledala na te spremenjene človeške obraze, ni mi šlo v glavo, da bi bili to kdaj ljudje, in dvomila sem, da bi jih mogel povrniti k življenju, naj želi to kdor hoče. On pa, kateri me je nekdaj ljubil in kateri je oživljal v mojem srci, on mi je ostal tak, kakorsnega sem poznala — njega se v moji domišljiji, v mojem srci ni dotaknilo trohnenje,. . Gledala sem v tuje spremenjene obraze, pregledovala to človeško okostje, stresala se pred nasmehom zgubaučenih čeljustij, v katerem je bilo nekaj zloradoutnega, in ne da bi se ustavila, hrepenela k njemu s popolno nado, da ga zagledam takega, kakoršnega sem zgubila. Drugi so se mogli spremenili, toda on n«, on, kateri ni umrl v mojem srci.
Ustavila sem se . . . To je bilo solz,
ger na dolgo in široko, do kAke slave je dospel hkratu dosedaj skoro neznani Piran. Tujec, ki je ebiskal Trst, a pustil v nemar
—	Piran, da je indolenten in politiški nezaveden človek. Kajti Piran, ki js v poslednjem času pokazal svoje »politično junaštvo* med
prvimi od prvih---Piran je tudi v
prirodoslovnem oziru vreden, da ga postavijo na prvo mesto.
In tu nam v dolgih frazah in tiradah j
—	prav po židovske inpertinent.no — slika krasoto mesta, ki je v nekem delu celo po-d- bno — Benetkam ; omenja slikarja Tinto-reta, čigar slika se nahaja y občiniki hiši; spominja se nadalje „plemenitega" meščana piranskega, ki je v svoji laški prosvetlenosti delal križe pred Slovani kot pred prikaznijo pekla, ter dostavlja, da naj-stareji ljudje v Piranu ne pomnijo takih demonstracij. Ne zabi omenjati „izvrstnih" boriteljev proti .nesreči', ki se jej pravi Slovan: .državnika" Rizzia, .žareče ga" poslanca Bartolija in nad vse .izbornega" podesti Fragiacoma itd. K sklepu se omenjeni .meščan" prekriža še jedenkrat dosta-vivši: J.Mi simpatizujemo tudi z Nemci v celjskem vprašanju. Vaša stranka me more boriti z istimi politiškimi s o v r a g i — mi s Hrvati, vi s Slovenci!"
Konesno zviti žid ne pozabi opozoriti uprav ciceronsko marljivostjo na različne ugodnosti in prednosti mesta piranskega in okolice. Opominja na piranskega B&dekerja, dra. IJgolina Contento, katerega se bode posluževati poslej pri posetih Pirana. Iz istega Bfidekerja je posneti vse znamenitosti mesta piranskega, broječega 10.000 duš italijanske niiiodnosti. In tu marljivi žid se svojo spekulativno dalekovidnostjo slika v najživejših bojah vse to in ono, kar bi moglo napotiti tujca v priporočano istrsko zavetje, a modro opušča vse to in ono, kar bi utegnilo istega odtegniti--— — namreč,
da si tujec v tem zavetji mnogokrat ni v svesti svojega življenja. 55 jedno besedo: Piran je zaslovel kot .pribežališče" bolnim in bogatim in karijera tega mesta je dovršena. —
A za tako karijero treba nečesa, s čemer se more opozoriti svet na tak .Eldorado«, Mar niso prišle kakor nalašč v ta namen demonstracije v Piranu P Te demonstrasje so bile pravi boben glumaškega vabnika, stoječega in ropotojočega in kričečega pred glu-maško 16po, da privabi kolikor se d<i lehko-vernih obiskovalcev, kateri se pa ilednjič morajo uveriti, da je za hrbtom vabitelja z bobnom v.se vendar-le — liiunbug.
Demonstracije torej za reklamo! Čuditi se temu pač ni, saj živimo v grdih, grdih časih. Skoro bi se morali sramovati,
objemov, besed: ,0, sreča! O, blagor! Zopet s teboj! Ti si znova moj!
Obrnivši se, sem videla: še lepa, a ne več mlada ženska je klečala iu poljubovala izpito, voščeno lice mladeniča, kateri se je leno vzdigoval iz groba in razprostiral proti njej roke.
—	Ko sem umiral, sem vedel, da me ti ne pozabiš nikdar. To so bile samo sanje, a atrašne sanje, čuteče možnost večne ločitve .. . A vse je pozabljeno sedaj . . . Zopet aom s teboj, o, da bi bil na veke ! . . Ti si se spremenila, ti si trpela, a nič ti ni moglo odvzeti one moči ljubezni, — vendar življenje je lepo, verjemi mi, strašna je samo smrt . . .
—	Strašna! ponovila sem jaz sama pri sebi in sladko močjo vstajajoče ljubezni hitela dalje.
Evo njega . . . pogledala »eni mu naravnost v obličje. Čudna mračnost je obdajala njegovo bledo, marmorno čelo. Vse po-! teze so se obostrile, suhe roke so mirovale
da smo se dali le za hip vznemirjati po prizadevanju zaničevanja redue klike; v resnici pa nas navdaja le stud do take .družbe", kateri je vse na svetu komedija in koristo-lovstvo.
In baš 'ta klika je kriva na vseh teh homatijfh, ta klika se svojimi zlobnimi in ■trup žaljenja uražujočimi pojavi delarazpor med narodnostmi zgolj v lastno zabavo in pa v prilog svojim iz mozgova 1-n i m nameram. A predrzni krohot po nje časopisju je le primeren finale vsem tem komedijam.
Da pa je tej kliki — konečno in mimogrede bodi rečeno — italijanščina bolj simpatična nego pa slovanščina, to se umeje samo ob sebi, kakor je tudi znana domišljavost to klike, zahtevajoče, da mora biti simpatično vsemu svetu, kar je simpatično njej sami. Proti temu dejstvu ne pomaga več noben ugovor, saj smo jo zavozili že leta 1848. tej kliki na korist in sebi v neizmerno škodo.
Tako sodimo jaz — in več očij več vidi!
Toda mi Slovani si maramo to zapomniti, da se bodemo v bodoče znali vesti, kadar se bodo naročale protislovenske demonstracije v — reklamo spekulativnim kričačem,
Več očij več vidi!	F.
Tržaški „konservativci11 in dogodki v Istri.
V Trstu imamo baje veliko število takozvanih „patrijotov-konservativcev", toda tega števila ne pozna nikdo niti približno. Skromnost je lepa čednost, si mislijo menda
naši .patrijotični" „konservativci"---
in res so skromni do ekscesa: v najaktivnejše gube svojega srca so povili to svoje plam-teče patrljotiško čuvstvovanje, da bi je le nikdo ne zasledil — v javnem življenju. Pomislite vendar! Bog ve, do kakega proslavljena bi prišlo potem in to ne ugaja skromnim ljudem.--Skromni so naši .patri-
jotiški" .konservativci" in ne bleste radi pred svetom se svojimi čednostmi.
Patrijotizem naših .patrijotiških" „konservativcev* — teh proslavljenih stebrov avstrijskemu čutstvovauju na bregovih Adrije — je vzvišen nad pozemske homatije in se. neče onesnažiti po dotiki s posvetnim hrupom ---cvete ti liki dišeča vijolica
na samotnem parobku.
Patrijotizem naših .konservativcev* no pozna slavohlepja iu zato mu ni <lo tega, da bi kakor si bodi vplival na naše javno življenje. O ta skromnost! Noče so postaviti na široki trg javnega življenja — — —
križem na prsih. Mraz me je pretresel. Stegnila sein roko in odkrila rakev. — Preselila sem se v mislih dvajset let nazaj, kakoršno me je on ljubil: O, bila tem prepričana, da najdem njega! Vsa sedanjost je izginila, pred tem zopet nedvižnim truplom je listalo to, kar ne trobili, to, kar je večno — ustala je ljubezen ! Moje izmučeno, staro, nikomur potrebno arce jo oživelo in polno življenja začelo biti . . .
Strastno sem se nagnila z ustnicami k njegovemu hladnemu čelu, prosila ga, da naj me usliši, usliši moje pozno kesauje, izrazi vsaj jedno besedico ljubezni, da naj mi verjame, da brez njega nisem naila sreče v življenji, da sem sama tudi sedaj, in premia-ljujd življenje, sem ga začela ceniti, ga strastno ljubim, sem brez njega mrtva.
In glej, zaslišala sem, kakor da se je vzdih iztrgal i/, njegovih prsij — mrtvaška bledost je že začela zginjati z njegovega lica, roke se se začele počasi premikati, na ustih se je prikazal smaljaj, aaaeliljaj neskončne sreče, oči so se zlehka odprle in za-
Tu imate rejjjtev težke zagonetke: zakaj poznani .konservativni patrijotje" dosledno glasujejo l ljudmi, o katerih ni uveijen svet, da bi bili avstrijskega mišljenja; zakaj naši .zmerni* konservativci dosledno glasujejo z najbolj rndečimi radikalci, ko gre za to, da se pokaže sovražtvo do drugorod-nih rojakov — Slovencev; zakaj je v našem javnem življenju ie težko najti mejo med konservativnimi, patrijotičnimi, zmernimi in avstrijski m i nazori i n pa med liberalnimi, ne avstrijskim i in nezmernimi nazori!!!
Kaj čete: naši „patrijotični konservativci" so skromni, in dopuščajo od srca radi, naj gospodujejo brezpogojno oni, ki niso skromni, ali bolje rečeno: oni, ki so vsaj toliko pošteni in lojalni, da ne skrivajo svojih misli in svojih čutstev v naj-skrivnejše gube svojega srca, ampak ki imajo tudi na jeziku, kar jim tli in plamti v srcu.
In mi ne tajimo, da so naše simpatije
—	ako je tu sploh mogoče govoriti o simpatijah — na strani — neskromnih.
Naši .konservativci" imajo baje tudi svoje glasilo — „Mattino" mit pravijo. Ka-korftna stranka, tako nje glasilo — ne: glasilo nam je še nesiinpatičnejši nego stranka santa. Vsakako sta pa vredna drug drugega, stranka in glasilo.
Tudi .11 Mattino" je svoj avstrijaki patrijotizem hermetično zaprl ne vemo v kateri kot, da se res moramo bati, da se je revše
—	zadušilo. Mi vsaj ne moremo opaziti nikjer
—	in naj lnpenjaino svoje oči iu svoj sjt*,»-min, kakor hočemo - znamenju o življenju tega patrijotizma,
Lo- tako je moglo nastati toli kričeče protislovje tued dunajskimi pripoznaninii glasili avstrijske vlade in pa med nopri-pozn an i m liberalno-konservativno-patrijo-tičnem .Mattinom"; le tako je moglo priti, da ji' „Mattinu" črno, kar je dunajskemu .Fiemdeublattu" belo in da je „Mattinu-' jasno kot zlato solnce, kar je „Krentden-blattu* — blatno,
.Fremdenblatt" pravi, da se je italijanska večina deželnega zbora istrskega pregrešila proti avstrijski ustavi in proti kon-j stitucijonalnemu načelu — .Mattino" pa : trdi, da so vsi Italijani istrski konstitucijo-j nalni; .Fremdenblatt" piše, da je deželno-zborska večina v Poroču nasilno postopala J nasproti manjšini, da se je drzno odtegnila dolžnemu spoštovanju do drugorodnih manjšin, ! iu daje s tem rušila temeljno načelo j avstrijskega čutstvovanja, da torej
, ne ćuti in u e misli avstrijki — „II I	.
, Matino* zatrja nasprotno: da s . vsi Italijani,
i torej tudi tisti, ki so kričali vladnemu zastopniku : Ifuori! Mast a ! in J'ereat!! —
; čutila sem na sebi pogled njegovih milih očij, oni pogled, pred katerim sem ostrmela ! nekdaj in sedaj .
Toda zakaj mi je uprav ta trenutek pri-' šlo na misel, kako sem pred dvajsetimi leti, ! ljubeča drugega, kateremu sem bila !<• igrala, ; zabava, pred istim pogledom molčala, ko me je prašal, ali tra ljubim . . .
In nukrat me je zagnalo v mojih spominih daleč v stran, kakor vihra so mi za-: krožile v glavi besede, fraze, poteze, obličja j onega drugega, kateri je sedaj in nekdaj jemal mi jedinoga človeka, kateri me je ▼ res-| niči ljubil, kateri me je mogel osrečiti . . .
In kakor taeas, tako sem se sMaj stresla s svojim priznanjem Za trenotek v srci vzkipela nada sreče — *e je zopet ohladila, zamrla. Nagnila sem se k njemu bliže . . ,
— l<oši tne njega, reši, m trdila, — saj ga ne ljubim .... srni ponavljala v grozi.
V tem trenutku seiu zaslišala kaka dva koraka od sebe tiliu plakanje. — Mati, ble-
Merili! „Frmdenblatt" izra'.a t imena
vladnih krogov nadejo, da se tudi italijanski v<>lilci streznijo pri prihodnjih volitvah — .Mattino' se grozi nasprotno: da vlada ne dobi niti jednega zaveznika; „Fremdenblait* naglasa, da tudi primorski Slovani so deležni cesarske zaščite in politiikih in narodnih pravic, zajamčenih v ustavnih zakonih — .Mattino* očita osrednji vladi, da se je pregrešila proti interesom države, ker je hotela parlamentarnim pravicam Slovanov pripomoči do zmage; iz kratka : „konservativno" in „patrijutično* glasilo izvestnih in predobro poznanih krogov tržaških napovedalo je boj na vsej črti avstrijskemu patri-jotizmu, kakor ga je naslikal večkrat ime-novani dunajski list.
Toda pustimo prispodabljanje in spustimo se rajše nekoliko in medi as res tr-žasko-konservativnih izvajan!.
,11 Mattino* je iztaknil nekako analogijo med razpuščanjem mestnega zastopa tržaškega — dogodivšim se pred dvemi leti, in pa razpuščenjem deželnega zbora istrskega, ter zaključuje, da sta bila jeden in drugi korak vlade nepotrebna, neumestna, nerazumljiva in brez vsakega praktičnega smotra. Iti potem se roga vladi — on, »zmerni*, „patrijotični" in „konservativni" „Mattino", kako je tedaj javno menenje pobralo zalučano mu rokovico ter si priborilo slavno in sijajno zmago — nad vlado. Oe torej vlada ni dosegla ničesar tedaj, ko je vendar imela zaveznikov -- in med temi je bil menda tudi slavni „Mattino" sam—, kaj hoče doseči, modruje ,11 Mattino", v Istri, k j e r s o vsi i z j e d n ega lesu?!!
Pripoznati moramo, da je vlado pred dvemi leti res zadel hud poraz, a na tem nikakor ni bila kriva ,neumestnost• razpu-ščenja mestnega zastopa, ampak ta poraz imajo na svoji vesti le nje tedanji „konservativni" zavezniki z- dragim .Matti-110111" vred, oni zavezniki, ki so na uprav žaljiv način odganjali od sebe resnično lojalni živelj slovanski, ker jim nikdar ni bilo zaresno do tega, da prideta v Trstu ilo resnične zmage državni ugled in avstrij-sk o čutstvovauje. A takega poraza se vladi ni bati v Istri, ako bode-le hotela crpiti nauk iz tedanjih skušenj, ako se ne bode opirala na zaveznike „Mat-tinove" \rste, kateri označujejo kot zmerne in konstitucijonalne one ljudi, ki uprav besnć v svojem narodnem fanatizmu, ki teptajo z nogami pravice svojih sodeželanov, ki nočejo niti slišati zastopnika vlade, ampak žalijo ugled in po takem tudi korist države s tem, da žalijo istega zastopnika nesramnimi vskliki iu ga slednjič celo pode iz dvorane. Seveda: ako se bode hotela vlada opirati na prijatelje takih ljudi, potem jej je poraz gotov tudi v Istri. Ali vlada naj ne pozabi, da imamo v Istri večino, katera noče kratiti drugim pravice do obstanka, katera vsikdar spoštuje „dušo avstrijske politike" : strpljivost, in ki ne ruši .temeljnega načela avstrijskega čutstvovanja" : spoštovanja do pravic mdnjšine; katera le brani svoje in nikdar ne žali zastopnikov vlade in ugleda države; katera ne gre za tem, da bi odvzela drugim politiSka prava, ampak se bori le za svoje pravo — večino torej, katera je, na kratko bodi povedano : nepremično zvesta o n i in načel o m, o katerih je rekel poluslužbeni list „Krenidenbiatt", da sloni n'a n j i h moč d rž a v o. Ta večina ne sovraži — kakor jej očita ,11 Mattino" v ■vojl poznani .skromnosti* — ni ministrov,
steča same sreče, je stiskala k svojim prsam uitajajočega otročiča, male ročice so se krepko oklenile njenega vratu, s svojo kodrasto glavico se je otročiček krepko stiskal k njenemu ramenu, a besede : ,mama moja!" katere je pevaj« ponavljal z nepritvorjeno nežnostjo, »krivaje se na njenih prsih odkrile so mi na mah ccl svet ljubezni, pred katero je vse, kar sem kedaj prestala i u čutila, postalo nakrat neskončno mučno.
.Ne, nikogar ne ljubim !# sem vzkliknila v grozi. ,V vsaki besedi ljubezni je za-me — prestanu trpljenje. Želim pozabiti vse, želim umreti . . . Spi tudi ti večne spanje, ne verjami moji ljubezni, dasi sem ti jo tolikokrat prisegala! Ljubijo samo mali otroiiči in matere, a ne mi, ki hrepenimo [>o kaki sreči, katere ni . . ."
Za trenutek oživelo obličje mrtveca je kakor otrpuelo s svojim smehljajem na ustih,
ni državnih funkcijonarjev, ampak sovraži le
tiste drzne lažnike, ki označujejo kot zmerne take ljudi, kateri pode vladnega zastupnika iz dvorane in ki se bore z vso srditostjo proti avstrijskim temeljnim zakonom : ta večina sovraži in bode sovražila vsikdar oni .konservatizem" in „ patri jotizem*, kateremu glavni zagovornik je — „II Mattino".
Ne, v taboru takih konservativcev, ki se na strani izgrednikov bore proti avtoriteti države, ni prostora državni koristi. Zato pa sta državna korist in pa neke vrste tržaški konservatizem nezdružljiva pojma.
V jednpm se vendar slažemo z „Matti-noin", v tem namreč, da stoji sedaj vlada pred alternativo: ali dopusti, da se vsi dosedanji italijanski poslanci povrnejo v deželni zbor, kar bi značilo hud udarec ugledu vlade in n a m e s t n i s t v a ; ali pa se morn zve-zati se — Slovani!
Kriva pa je trditev, da v obeh slučajih more vlada vse zgubiti in ničesar pridobiti; ampak res je le, da v prvem slučaju mora vse zgubiti, v drugem pa bi velikansko pridobila, ker bi dobila na svojo stran — večino prek in prek lojalnega prebivalstva.
Trditev „Mattinova", da so bile te pokrajine do pred štirimi meseci „uzorno mirne", je resnična istotako, kakor ona o zmernosti veeh Italijanov. Odgo-vaijati nam ne treba na istd* ker nam zgodovina volilnih borb in kupi kazensko-sodnih zapisnikov pravijo, da je ta vest drzna in neopravičena,
Istotako nočemo reagirati na grožnjo z opozicijo italijanskih poslancev na Dunaju, ker je tabo neznansko — smešna! Ničla naj bi delala opozicijo euojki, ko vendar dobi ničla nekaj veljave še le potem, ako se postavi pred-njo enojka!?
Zaključivši moramo le še konstatirati dejstvo, da se je tržaški .konservatizem* tudi v tem slučaju, ko so zdivjani življi potisnili vlado v borbo za avtoriteto države in svoj ugled, postavil na stran r a z -grajalceviu proti koristim države
Dobro bi bilo, da si na Dunaju zabeležijo to dejstvo!!
Politiške vesti.
Deželni zbori. Že v večernem izdanju od minolega četrtka smo namignili, da se tudi v deželnem zboru goriškem pripravlja kriza. Neznosno postopanje italijanske večine je slednjič tudi uad vso mero potrpežljive slovenske goriške poslance primorala do sklepa, da se ne bodo odslej udeleževali razprav, ako Italijani ne premene svojega odurnega postopanja, oziroma, ako pogajanja, zapričeta me*! slovenskim in italijanskim klubom, ne dovedejo do povoljnega vspeha. Tako je prav: za Trstom Poreč, za Porečem Gorica. Kjer je jednako trpljenje, tam vladaj harmonija v postopanju. Ta ukrep goriških poslancev ne more ostati brez utiša na vzgoraj, ako se zastopniki večjega in iinovitejšega dela dežele odpovedo sodelovanju, ne iz srdoritosti, ampak pokord se železnemu moraš. Italijani so uveli skrajni pri-tisek na vsej črti, mi pa moramo skrbeti ze jednakomeren odpor na vsej črti.
Imuniteta in miši laški nasprotniki. Vsa veljava ustavnega iu parlamentarnega življenja sloni na načelu imunitete (nedotakljivosti) poslanca in njegovih govorov. To načelo je neizogibni pogoj svobodnemu iz-
kateri se je vedno bolj spreminjal v zasmeti . . . Očij pa nisem mogla obrniti od njega. Ono se je počasi spreminjalo iu trolmelo . . .
V	grozi hotela sem kričati, a glasu ni bilo od mene, hotela bežati, a bila sem kakor prikovana na mestu . . .
V	daljavi je zapel jedva slišno petelin ... S strašnim krohotom in zvonjenjem Be je zaprla mogila in nastala je tema . . .
In zbudila sem so . . . zbudila, čuteč strašen hlad, — je bil to ohranjen utis bliž-njih mrtvecev ali hlad lastnega srca, katero se še v spanji ni potolažilo, ksr je bilo življenje proživljeno zaman — brez otročjega laskanja, brez otročje ljubezni, koje potreba jo v sivi toliko žensk silnejši od strasti, sil-nejši od vsakega razžaljenju, silnejši od vsakega drugega čuvstva . . .
vrše vanju mandata. Kako naj bi izvrševal
poslanec svoj nun lat, ako bi ga radi vsake v zbornici izgovorjene besede moglo zagrabiti ali državno pravdniStvo, ali pa kak zasebnik ? ! Kaku naj bi potem poslanec kritikoval eventuvalno krivične naredbe vladnih organov? Kdo bi ae botel izpostavljati taki nevarnosti, kdo bi hotel sploh sprejeti poslansko breme P Vse delovanje poslančevo bi postalo iluzorično. kajti: ali bi moral igrati ulogo vedno ponižnega mameluka, ali bi pa stal neprenehoma z jedno nogo v luknji! Brez načela imunitete zrušila bi se vsa veljava parlamentarizma v prazen nič.
Komur je torej res do tega, da pride parlamentarizem naš do prave veljave, braniti mora torej pravico imunitete proti vsakemu napadu, prišel isti od katere strani koli. Pokoreči se takim nazorom nimamo in ne moremo imeti nič proti temu, ako se i tal. gospoda jeze, da je bila poreška .L'Istria* zaplenjena baje radi svojega deželnozbor-skega poročila.
Očitati pa moramo gospodi nekaj drugega : d a n a m n e č oni sami kršijo načelo imunitete, kadar hi isto služilo v prilog Slovanom. Ali ni to najočitneje kršenje te pravice, ako se govori slovenskih poslancev ne zabsležujejo in da se pozneje niti dognai ne more, kq je govoril in kq ni govoril dotični poslanec, kateri nedosta-tek je za istega vir neprestani nevarnosti ?! Mar niso gospoda sama dali po zasebniku tožiti poslanca Man-diča radi govora, kojega je isti izustil v deželnem zboru? Mar ni deželni glavar istrski podal službeno izjavo, da mu ni ničesar znane o Mandičevem govoru? Pravica imunitete je torej po postopanju gospode same dobila veliko luknjo, seveda na slovenski strani. Imuniteta je sicer jako lepa stvar naši italijanski gospodi, ako Slovani iste — niso deležni. Toda potrpe naj: danes meni, jutii tebi! Ne, do maščevanja ne pride niti nad grobokopi imunitete, ker so Slovani presvobodo-ljubni.
Madjurska lojalnost. Madjarska vlada hoče baje nakupiti spise pokojnega Košuta za 100.000 gld. Ker pa sme vlada investo-vati le do 20000 gld. brez dovoljenja cesarjevega, je pa ukrenila, da vsako leto postavi to svoto v proračun. Na ta način bi bila pa-ralizovana pravica krone. To je prav madjarska lojalnost.
Različne vesti.
Naiim čitateljem. Zaradi današnjega praznika odpade danes večerno izdanje našega lista. Da naše čč. čitatelje odškodi^jemo v nekoliko, priredili smo pred ležečo številke v dvostroki obliki. — Prihodnja številka izide v torek, dne 4. t. m. ob navadni uri.
Njegova prevzvllenott biskup Strossma-yer dovrši dne 4. februvarja 80 leto svojega življenja. V tem svečanem trenotku hvaliti moramo Boga na veliki milosti, da tiain je do te visoki dobe človeške starosti ohranil zdravega in čilega tega prvega dobrotnika naroda hrvatskega iu vsega Jugoslovanstva.
Mestni svet tržaški. Minoli četrtek bila je letošnja II. javna seja, katere se je udeležilo le 30 svetovalcev. (Okoličanski svetovalci se te seje niso udeležili). Predsedoval je župan Pitteri. Po odobrenju zapisnika I. seje dal je župan prečitati pismo municipija v Tridentu, v kojem se isti zahvaljuje tržaškemu municipiju na izkazani časti po-kojuemu županu Oss-Mazzurani. Zbor vzel je to izjavo hvaležno na znanje. — Zatem prečitali so jako zanimiv spis. 17 duhovnikov .italijanske* narodnosti namreč slovesno protestuje proti podtikanju, katero je bil svetovalec dr. Spadoni izustil v I. letošnji seji in s katerim podtikanjem je isti Spadoni dolžil vse one duhovnike, ki so podpisali adreso svojemu predpostavljenemu škofu, izdajstva na narodni stvari. Omenjeni duhovniki izjavljajo v svojem protestu, da »o podpisali adreso udanosti zato, ker jim je to velevala vest ter sploh svečano protestujejo proti teinn, da se mestni svet meša v njih odnošaje do škofa; sicer pa naglašajo že v uvo<u svojo italijansko narodnost. — Podobno izjavo oddalo je petero v občinski službi stoječih katebetov. Župan je nato objavil, da izmed 13 v obč. službi stoječih kate-lietov petorica ui podpisala adrese udanosti.
To objavo vsprejela je galerija i glasnimi
,Bene*-klici. — Svetovalec Spadoni izjavil je na to, da ostane na prejšnjem svojem stališču, da pa se mu ta protest vidi tako, kakor da se dubevni na pol in pol umikajo. Govornik je naglasil o zaključku svojega govora, da so on in žnjim vse meščanstvo tembolj hvaležni na tej izjavi .italijanskih* duhovnikov, kolikor nepovoljnejša bode ta izjava drugim duhovnikom. (Oglejmo si sedaj nekoliko bližje imena dotičnih „italijanskih" duhovnikov, ki so podpisali ta „pro-test", posebno naglašujć svojo „italijansko" narodnost. Med omenjenimi 18 .italijanskimi* dnhovuiki, nosi o s m e r i c a pristna 11 o-v a n s k a, seveda po italijanski popačena imena. Kvo teh 8 „Italijanov* : Don Luiich (Luk š i č;, Prettner (P r e t n a r), Pacor (Pahor), F 1 e g o, Janossevich (J a n o š e-vič), Ulcigrai (U 1 č igraj), Valensitz (V n-1 e n š i č) in Jurisrza (J u r i c a). To so »pristni. Italijani! Le škoda, da so „II Piccolo" & Co. nekoliko dnij poprej prištevali nekatere izmed njih -- slovanskim „agitatorjem" I Uredn.)
Zatem prestopil je zbor k točkam dnevnega reda. Poročevalec dr. Spadoni poročal je v imenu šolskega odseka jedno celo uro o šoli družbe .Lega nazionale* v Sv. Križu, toda to poročilo ni bilo drugo, nego dolgo vrsta napodov na c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za ljudske iole na deželi. To „poročilo" ojstro kritikuje službeno postopanje omenjenega c. kr. nadzornika očitajoč mu strankarstvo (I) v prid Slovencem. Očita se mu, da so morali vsled njegove ovadbe izstopiti otroci slovenske narodnosti iz. .Legine* šole, (češ da to ni utemeljeno v zakonih) da pa isti c. kr. nadzonik strankarsko ščiti zavode družbe sv. Cirila in Metoda, da je jako nasproten italijanskemu pouku, da nima pedagogiškega čustva, da zlorablja svojo službo, da je politišk strankar, da se nepravilno obnaša proti oblastim itd. itd. Kpnečno predlaga: Slavni mestni svet naj naroči mestni delegaciji, da ista predloži v imenu mestnega sveta naučnemu minister-stvu toplo prošnjo, da isto omenjenega c. kr. šolskega nadzornika nadomesti čim prej s kojo drugo osebo. (Ta predlog so burno odobravali svetovalci, galerija pa je priredila poročevalcu demonstrativno ovacijo. . Seveda so vsprejeli predlog soglasno. Torej so tudi „konservativci" glasovali proti vladnemu organn. Op. urj
Ostale točke dnevnega reda nas ne zanimajo. Omenjamo le, da je zbor dovolil 2000 gld. dodatnega kredita k naslovu .Javno dobrotvorstvo* (za nabavo 100 novih postelj v mestni bolnišnici).
Po javni seji bila je tajna; v isti imenovali so nekatere mestne uradnike.
Časnikarsko lopovstvo. Povadali smo bili tudi mi, kako je ultra-nemiki ,Gra-zer Tagblatt" nedavno poročal o dogodkih, ki so doveli do razpuščeqja deželnega zbora istrskega. Našim čitateljem jo dobro znano, kaktije prišlo do eklata in zato ne treba ša jedenkrat pripovedovati, kako je italijanska večina se svojimi izgredi prisilila vlado, da je najprej zaključila zasedanje in potem razpustila deželni zbor. Omenjeni graški list pa je jednostavno postavil na glavo v*a ta no-toriška, od vseukupne javnosti pri poznana in od nobene strani oporekana dejstva. Povedal je namreč, da je si o v a ne k a v e č i n a deželnega zbora istrskega uprizorila gnuano demonstracijo in slednjič izbežala iz dvorane; kako da je slovanska večina prota-štovala proti temu, da bi deželni glavar poleg slovenskega govoril tudi italijanski, ker ista noče privoliti najprimitevnejše jednakopravnosti i tal. manjšini i. t. d. Tedaj se nismo prav čisto nič jezili radi teh budalosti, ampak smejali smo se, ■mejali prav od srca, zabeleživši to bujno blamažo graš-kega lista na rsčun slavnoznane ignorancijo in nevednosti nemških časnikarjev, kolikor se dostaje odnošajev v naših južnih pokrajinah.
Kaj pa naj rečemo sedaj, ako isti. „Tagblatt" pogreva iste budalosti; ako čitamo na uvodnem mestu tega lista: Deželni glavar je hotel govoriti italijanski in slovenski, ali že med italijatishim govorom nastal je silen ropot, ki je končal s t in, da so seslo-v a n s k i poslanci od Uljili med italijanskim govorom in se od takrat niso več udeleževali deželnozborskih sej, vendar da tolinač^o oficijozi, da so Italijani pretrgali italijanski na-
fOTor, da jim le ni bilo treba poaluiati »lo-venskaga jezika.
In kaj naj rečemo, ako čitamo na drugem mestu, „da so Hrvatje in Slovenci dali duška tvoji nirodni objestnosti s tem, da so sahranili nagovor dež. glavarja v o b e h deželnih jezikih, torej tudi v italijanskem ?•
Kaj naj rečemo, ali naj se Še smejemo ? Ne, ne moremo se smejati, kajti ako sedaj, ko so vladna glasila in tudi vsi drugi listi
—	ne vsvzemši nemških — pripoznali, da je italijanska večina provzročila škandal, ker ni hotela slušati italijanskega nagovora vi ad neg a zastopnika
—	in ne dež lnega glavarja —, ko je terej ista večina drzno kršila zakone najjedno-stavnejše uljudnosti in spoštovanja do države, v kateri uživa dobrote — ako sedaj še isti list nesramnim čelom pretvarja resnico?! Tu nimamo več pred seboj nemške ignorancije in nevednosti, ampak imamo tu zlobnoet v najodnrnejši obliki: imamo pred sabo pravo časnikarsko lopovstvo! Žalostno je, prežaloatno, da je izvestno časopisje palo tako nizko, da se ne sramuje takih sredstev, da le more slepiti nepoučeno javnost tar hujskati isto proti onim, ki trpe — krivico. Mi gotovo ne štejemo v Bog ve kak greh, ako se časopisi, kakor se pravi, včasih „vrežejo* v svojih polemikah, ali tak6, kakor se je pregrešil omejeni graški list, ne smo postopati novinstvo niti proti svojim poli-tišklm nasprotnikom, ako ima le iskrico čuta v sebi za svojo lastno dostojnost. Tudi zvijača v polemiki mora imeti svoje meje.
Pfui!
Predpustni veselici. Opozorjamo še enkrat na veliki ples „T r ž. p o d p. i n bralnega društva', ki bode nocoj v re-dutni dvorani Politeama Rossetti in na plesni venček »Tržaškega Sokola*, ki bode jutri zvečer v društveni telovadnici.
Pevsko društvo „Velesila' v Škednji vabi na veselico s plesom, katera bode dne 2. februvarja 1895. Razpored: 1. Jeuko: .Naprej*, igra godba. 2. Rasan : .Himna Velesile", poje zbor. 3. Rašan: „Napried*, ,Su-šačka koračnica*, udara tamburaški zbor .Tržaškega Sokola*. 4. J. Pagliaruzzi: .Stara niatiM, deklamuje g.čna Vekoslava Godina Skuta. 5. J, Pagliaruzzi: „Venec hrv. narodnih pesmi", udara tamburaški zb6r. 6. H rab. Volarič: .Zvečer*, peterospev z bariton solo. 7. H rab. Volarič: .Sretan imendan", udara tamburaški zbor. 8. N. N.: „Damon Meliti*, mešan zbor, izvaja pevski zbor. 9. N. N.: „Voršatov karišik", izvaja tamburaški zbor. 10. J. Alešovec: .Visoki C.*, vesela igra v jednein dejanji. 11. .Ples*. Vstopnina k veselici za osebo 30 uvč., k plesu za osebo 40 nvč. Sedeži pri veselici za osebo 10 nvč. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi društveni
ODBOR.
Vabilo sa vssslieo, katero priredi Čitalnica II* Bistriška - Trnovska dne 4. februvarja 1895. v prostorih Jelovškove gostilne v II. Bistrici. Vspored: l. Gledališčna pred-stva. 2. Šaljiv prizor. 3. Ples. Začetek ob Vi8. uri zvečer. Ustopnine po 1 gld. za osebo 1 gld. 50 kr. za obitelj. K obilni udeležbi niguljudneje vabi	ODBOR.
Pogrebno druitvo .Arimatej* v Barkov-Ijali naznanja, da bode imelo v nedeljo 3. februvarja ob uri popoludne, svoj letni občni zbor.	ODBOR.
Rojansko posojilno in konsumno druitvo (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) v Bojanu pri Trstu, vabi na VI. redni občni zbor, ki bode v nedeljo dne 3. februvarja 1896. ob 10. uri predpoludne v društvenih prostorih v Rojauu. Vspored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Nagovor načelnika, 3. Poročilo tajnikovo. 4. Odobravanje računskih sporočil in bilance. 5. Poročilo nadzorništva in predlog dati prestojni-štvu obsolutorij za poslovanje v minolem prometnem letu. 6. Prenaredba zadružnih pravil. 7. Določitev nagrad upraviteljem in njihovih službenih položuin. 8. Razdelitev čistega dobička in zalaganje reservnepa zaklada. 9. Načelna vodila o nalaganju razpo-ložne gotovine : a.) pegovor o nakupu lastnih prostorov; b.) pogovor o zadružnoj krčmi. 10. Samostojni predlogi v smislu §. 69. j) zadružnih pravil. 11. Volitve: a) načelnika predstojništvu ; b) družili članov predstojiii-štva, nadzorništva in razsodišča ter njih namestnikom.
Dragi zadružniki in zadružnice! Podpi
sano predstojništvo Vas oljudno vabi, da se
gotovo udeležite tega zborovanja, temboij. ker se za veljavnost skleda pod 6. po §. 39. d) zahteva dvetretjinska večina udov. Kdor se osebno ne more udeležiti zborovanja, naj blagovoljno kakšnega drugega zadružnika v to pooblasti. Oddajanje glasovnic se začne ob 9. uri predpoludne pred posebno v to določeno komisijo. Letes je predstojništvo, nadzorništvo in razsodišče čeloma na novo voliti.
Važnost naše prve konsumne zadruge v Trstu je velika, radi česar upa podpisano od Vas, ds se tesnejše oklenete te narodne postojanke ob obalih Jadranskega morja ter jej privedete še mnogih udov. Naj bi v Trstu ne bilo slovenske družine, katera bi ne bila nd tega narodnega podjetja, ki vsikdar s'-rbi za gmotni in duševni blagor svojih zadružnikov.
V Rojanu, dne 30. jan. 1896.
Zadružno predstojništvo.
Vrems. Poslednje dnij pojavila se je zima z vso brezobzirnostjo. Burja je brila in tulila, da je bila strahota, v tem je naletaval sneg, ter kmalo zagrnil ulice mesta. Toplota padla je cel6 do 3, stopinje pod ničlo, to je za Trst že izreden mraz. Včeraj dopoludne pa se je obrnilo na bolje ; burja je polegla in pokazalo se je solncs, katero nam bržkone v kratkem pretvori tanko snežno odejo v gnjusno — blato.
Burja je prevrnila več oseb, toda na vso itečo se nobena ni poškodovala izdatno. Morje bilo je tako razburjeno, da je bila groza pogledati je. Kdo bi mogel vedeti že danes, koliko nesreč se je dogodile na morju. Ubogi mornarji, ki se v takem vremenu morajo boriti z ljutim valovjem 1
Velika nssrsfis ns morju. O potopu par-nika „Elbe*, o katerem smo sporočili na kratko v poslednjih številkah, doznajemo te-le podrobnosti: Nesrečo provzročil je angleški paraik .Crathie*, ki je bil na potu iz Rotter-dama v Aberdecu (Škotska). „Crathie* je majhen parnik (470 tonelat) ter služi v do-važanje oglja. .Crathie* zadel je v .Elbe* kakih 47 pomorskih milj oddaljeno od Hooga (mesto na zapadni obali Šlezvika). Nesreča dogodila se je ob 4. uri zjutraj, ke so še na .Elbi* trdno spali. Sunek bil je strašansk; ,Elbeu je vdobila veliko, zevajočo poklino, skozi katero je udrla voda; po 20 minutah pogreznila sa je „Elbe". Izmed popotovalcev I. razreda mogel se je rešiti le jeden sam, izmed onih II. razreda le petorica. Na par-niku bila je po sunku grozna zmešnjava; vse je naskočilo na čolniče in vsled tega potopil se je takoj prvi čolnič. Izmed dotičnih oseb rešili so le neko žensko, vse druge so se potopile. Drugi čolnič gonil je veter dolgo časa križem morja; po naključju zapazili so nesrečnik« ljudje na neki ribiški ladiji in jih rešili. Na .Elbi* bilo je 240 popotnikov in 160 mornarjev, torej 400 oseb; kolikor je znano do sedaj, rešilo se je le neznatno številce. Popotniki na .Elbi" bili so večinom Nemci, toda med njimi bili so tudi razni izseljenci iz Avsti-o-Ogerske.
Udom „Matice Slovanske* na znan|e. Za mestne ude se dobivajo knjige pri g. Dr. K. G laserju na gimnaziji, pri g učitelju Grmek u pri St. Ivanu iu pri g. Drag Mar-telanc u v Barkovljah. Pri tej priliki se nabira tudi udnina za prihodnje leto.
.Slovanski Svet*, 5. št. od 1. februv., ima naslednjo vsebino: O taktiki k volilni reformi. -- Naše posvetno razumuištvo iu akademiška mladež. — Pesen o Veščem Olegu. (Iz Puškina slov. prevod). — U predvečerje (hrv, pes.) — „llHje Tajna" (srska pes.) — Književno pismo. (lI.i.iHpH;ixi). — Aleksander Sergejevič Gribojedov. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu.
—	Književnost
Koledar. Danes (2.): Darovanje Gospodovo (Svečnica). — Jutri (3 ): IV. nedelja po razglašenju Gospedovsm. Blaž, škof. — V ponedeljek (4.): Andrej Kor., škof; Veronika.
—	Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 29 min, zatoni ob 5. uri 2 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj — 3 3, ob 2 pop. -- fl-5 stop. C.
Policijsko. 17)etni pekovski vajenec Josip S., službujoč pri g. Crnicu, pobegnil je včeraj iz službe, poneverivši znesek lo gld. 50 nvč. katere je podiguil za razprodani kruli, Gospo-dar ovadil je to poueverjenje policiji. Po noči na včeraj ulomili so neznani tatovi v lopo na kampanji §t. 169 na Kjadinu ter ukradli
kmetu Andr. KaciAn 2 bakrena kotla in dve koži, vse skupaj vredno okolo 5 gld. — 2H|etno hišino Jerico F. iz Radovljice zaprli so, ker je na sumu, da je ukradla svojemu gospodarju razne predmete, vredne okolo 6 goldinarjev.
Najnovejše vesti.
Peterburg 31. Danes sem položili v grobišči Sergijevega samostana k počitku truplo pokojnega ministra Giersa. Obredu s>> prisustvovali svojci pokojnika, ministerij.dni uradniki, knez Gorčakov in člani japonskega odposlanstva.
Rotterdam 1. Poveljnik angleškega par-nika „Croathie* poroča: Neizogibuo je bilo, da^ sta trčila oba paritika drug drugega. .Elbe* je po nesreči navidezno plula dalje, in je torej mislil poveljnik, da ni poškodovana. —
Cheffoo I. Japonci »o vzeli Vei-Hni- Ve i po dvadnevnem boju. Kitajcev je padlo 2000. Vsi evropski rezidenti so srečno všli iz \Yei-Hai-Veia.
Književnost.
Odnošaji u lVimorjn kod razprave pri-vrmenoga proračuna za prva tri mjeseca godine 1895. u carevinskom viei'u dne 14. i 15. decembra 1894. — Nakladom „Naše Sloge*. Tiskara Dolenc u Trstu, St. 60 v veliki Vlir. — Kakor kaže že naslov, ka-rakterizuje ta brošura današnje odnošaje na Primorskem, kakor so jih opisali v svojih govorih v državnem zboru poslanci Spinčitf, dr. Laginja, Biankini, Klun in cel6 Menger. Iz nasprotne strani pa riše brošura govore, namreč dra. Rizzija, Bartolija in Burgstallerja (izpravek) ter stvarno iz govorov ministrov Bacciueheina in Schoborna. — Kdor se zanima za žalostne odnošaje Slovanov na Primorskem, ter ni pazno zasledoval razprav na državnem zboru, temu topb priporočamo to brošurico. Ista se dobiva pri uredništvu „Naše Sloge" (Trst, Via Farneto 14, II. nadstropje).
# •
*
tSlocamka knjižnica* bo izhala odslej le vsak mesec enkrat, ali v obsežnih snopičih, povprečno po 6 tiskanih pol. Naročniki jih dobč po 15 kr., kar je povsem dosedanja cena, kajti dosedanji snopiči po 4 pole so veljali po 10 kr.; drugače se bodo prodajali po 18 kr., kar zopet odgovarja dosedanji knjižarski ceni 12 kr. za 4 pole. — Doslsj je izšlo 34 snopičev, za katere je v kratkem času obogatela slovenska književnost. Toliko leposlovnega berila še nismo dobili Slovenci v tako kratkem času. V Trstu jih prodaja tobakarna Lavrenčič, poleg kavarne Universo
na trgu velike vojašnice.
*
* *
„ Koledar* za goriško nadškofijo je izdala .Goriška tiskarna* A. Gabršček; izdelal ga je znan cerkven dostojanstvenik. Ta koledar se precej loči od drugih koledarjev, ker kaže, kateri god se v resnici vsak dan obhaja v cerkvi. Natančno so ločeni prazniki po svoji veljavi, zlasti pa so dobro označeni posti in vzdržki. Tudi dobi tam vsakdo pojasnila o cerkvenem letu, o raznih cerkvenih dobah in drugih določilih.
Cena 25 kr. s pošto vred.
*
* *
„Kažipot*. Ista tiskarna nam naznanja, da bo ta koristna knjiga dogotovljen« še le koncem februvarja, ker zdaj je največ sprememb. Letos bo š« veliko bolj natančen nego lani. Tudi se razširi ua sosednje okraje na Kranjskem. Cena 1 gl. 20 kr.
Tpf(ovln>ko brsojKvk«.
Buftimpaita. Pšonlc« ra spomlad «55-150 Pivnica m jeson 1895 4 39 do «.93 Ore« ra (parnimi 0,— fl.01. Ki nnv« 6 51 ,»-53. Koruza aova aa niij-juni rt-26 H 27.
Pienioa nora od 78 kil. f. fl-55—«S0. od 7t kil. r. tf-SO-6-M. od hO kil. I. H«5-i;-70. SI kil. f. ti 70 -0 75 od Sil kil. for 6 75—B.80. Ii-ftnon «'30-815; proso 6 20—OtJU. Planica; Slabe ponudbe, povpraševanje otnejuao prodaja 7 000 mt. stat. trg jako mlafen Vreme: oblačno.
Praja. Neralinirani sladkor r.a februar f. 19.32 mar« 12.35, maj 12 50. Nora kampanja f. It SO.
Praga. Centrifugi novi, postavljen v Trat in a carino vred, odpofiiljatev proc.>j f, 28,25- -29 Febr.
Avg, f. 29.50 ---- ConeasM! za fcbruftr-mare M.50
—. C«tv«rni r a fcbr, 30-75. V glavah (sadik) februtar 30 26 Savro. Kutu Hulilo* &;ood kvora^a ta fubruvar 26.75. r a juni <t5'75.
3r. fflDUVg. 8nnto* 4<hmI ,r. ..i aj*o ta maro To.25 maj "7. —, »eptainbag 7tfp75
Đunujakn borza 1. tebruTUrj«
iees
tčp raj	daaes
Drž»»ni dolg v papirju .... 10O.S5	100 75
t srobru . . . .100 76	100-85
Avitrijska renta v zlatu . . . 191150	185-60
II - n ▼ kronah . . , 99 20	SO 25
Kreditne akcija ....... 414 to	414 25
London 10 Lat........134.10	124 25
Napoleoni.........
100 mark . ........SO 75	«0.75
loO i tal j. lir........46 45	4S 45
Trin« oena.
(Cene ■e razumejo na debela In •	carino vred.)
Domail pridelki.
Crna od for. do for.
Fiol: Koki........100 K. 13 25	13.50
Mandoloni..... „	10 75	11.
»Tetlorudeči ..... „	_	io.^5
temnoruloči .... r _,_ ___
kanarček...... „ _.._ _
bohinjski ..... „	10.75 11._
beli veliki..... „	18.__18 25
. mali...... „	10 50
leleni, dolgi..........10 BO	10.75
„ okrogli .... ,	—,_ _< —
mešani hrvatski ... „	7,50 _
B štajerski . . „	s,— —._
Kaalo fino Štajersko .... „	H8 -	9*.--
Jeimon St. 10....... ,	9.50	v 75
, «................tO,	10 25
- 8................11.-	11.95
Zelje kranjsko........„	h 75	7,—
&epa , ....... .	C,—	_.--
Sromplr. Štajerski . . • . .	3.90	4 10
Proso kranjsko.....• .	8.76
Let a. kranjska......• „	9 —	—.
Speh ogerski ....... „	49,—	50.
Kast ogerika....... „	53.—	54 —
Sara Mocea ....... n	190.	192. —
Cajlon PUnt. Bna . • „	184.-
, 1'orl..... „	189,—	191,—
Java Mttlang .... n	—.—	—.—
Portorlceo...... „	——, -
Giiaiemaln..... „	157.—	158.
8mi Domingo «... „	lr>fi. -	158.—
Unlnbiir 1'lant............172.	174' —
„ natiro. ... „	—. -	—. -
l.aguajrra 1'lant. ... „	170,—	179 —
„ natire. ... ,	—,—	—,—
Santos najdnijl ... ,	152 —	154.—
, srednjo Hni . . »	148,-	145.
• are d nji .... „	145. -	Hfl,—
ordinar . ... „	181.—	133 —
Uio oprnni ..... „	—.
„ iirtjlinlji..... „	150,-	152,-
, sr«dnji..... „	144.—	145.—
Sladkor Centrifuga! I. vr*te . 100	K. SM.75	29.—
Com-assA..... „	29.75	BO.—
v glavah .... n	81.26	«2 -
razkosani..... „	30.75	31.—
Sik italijanski lini .... IOO	K. 19.—	1950
, srednji ... .	Is.'j5	18.78
Japan fini AAA .... .	10.50	—. -
, srednji..... „	15.25	—.—
Raugnon eatra..... „	13.—	—,—
I...... ,	12.50
II. .... . „	9,-	—.
Petrolej miki r sodih ... „	18.25	— ■ —
v zabojih od 2» kil	&.»S	.—
Olje italijansko najdneji . . 10 »	K. 04.—	f>0.
. srednjoflno , . .	65.—	57. -
bombažno, amerik. ... „	34.—	87.—
dalmatinsko ...... „	32'—	34 —
Llaonl Mi-siiiaki .....naboj 4.—	6. —
Pomaranč« „ ............4,—	6. -
Kaciftljnl Dalmatinski . . . 100	K. 04 -	65.—
, Hari...... „	70,—	7'2 -
' lsjolt ....................--	- —
« ftiftl Dalmatinski..... .	—.—	—.
, Pulješki ...... ff	8.85	8.7»
4. ckTe PuljoSk«...... .	12 50	IS —
UrSko v voncih . . „	15.60 18___
3 .tanina ........ *	30,—	40,—
V.MLperll....................28—	27.—
Ob-.be......... ,	S4—
Polenovka srednjo velikosti | „	38.	:>9 —
„ veliko .... jnava ,--— -
.....I h
Ilaalkl v velikih sodih . . ,	12.50
. v '............4 60
Istarska posujilnica u Puli.
Oglas.
Pozivljn se zadrugari na redovitu glavnu skupšćinu, koja će biti dne 17. febrara 1895 u 3 sata posije podne prostorijah društva -Čitaonice- u Puli.
Dnevni red:
1.	Izvješće i razprava obraCuna g. istu.
2.	Izlior starešinstva nadzornog odbora i društvenog suda.
3.	Odluka o predložili :
a) da se cicli čNti dobitak doloži (prihrani) rezervnemu fondu, koji služi izključivo za pokriće gubitka, ako bi ga bilo ; h) da so starešinstvo ovlasti, da prema priliki i sliodnosti ustanovi podružnice (filiale) u raznih krajevih Istre, u prvom redu u I '»uzetu, Pazinu i Voluskom i da članovoin. koji bi pristupili putem tili podružnica, ako no dobiju odmah većeg zajma, dozvoli uplatu zadružnog dicla na obroke do konca «lotif'iio godine,
Alojz Suppanz,;
urar, Corso
številka 3!) v Trstu
m p roj«4 ina isikovrstnn, v nji-govu stroko spudu-j«o» nnročil.". — (tovori *lo\«'iiski.
Bratje Ribarić,
salonu v Trstu: l'i<t l'uni/aris nI, I, l'itizzo itfl/n l'ulfr rio Matfontilmi fiagzetta Cui'iltiimtli '■£, / u. odti.ii nuli »' uUi'i J'nrrt ntr po naJnlžJiH eunuh.	1- kakovosti
karl>onina, kok, drvu na niet'o it'l. Nur iibo so ttpre-mljojo tudi z dopisnico
Lepa hiša
z tremi na<l*tropji, pol ure oddaljena od Trita, ob cesti nu Presek, prav pripravljena za prodajalnieo
rti i gostilno, jo nn prodaj. - Natančneje se poizvJ
v Kavarni Commercio pri los. Vodopiv* u Mobinziiana gostilna
1 ANTONA VODOPIVCA
[|j	(po domače .pri Prvačkevcu")
ji	t Tritu,
ulica Bolitaarlo it la
(g	to;i kolikor v gostilni, tolikir pri veselictb v
jj	'školski telovadnici, veinj la pristna vipavtka,
if{	Pr račka in kraika ba'a ln črna Tina. -
jj	Sladki rissllng v siekleni<-uh, in modro fran-
'J	klnjo, vsaka steklenica drži 1 -lit r in v«Ij»
H	60 novć,— PoMtrežba je poSt<>na, cena zmerna.
^J	Kuhinja je pre ikrbljsna s te'ulini, toplimi ia
||j	mrzlimi jedili.
iH )'ri|i irora s« rojakom v Trst i ia ». dežel«
|	Toči vino tmli družinam 4 nvč. rent j« b iiko se odvzame najmanj t litrot.
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
I asEg SSS5 2S5sas5!EasM ssiiasaivii
Kttizdiia protiiiova tekočina
Mnoifo |r>t pre*ku3eno, bolesti utcsiijnO«' domaće sredstvo. K<op-raioJu drgn nje prod in po daljSih vožnjah. Con« '/, steklenice 1 n. v., '/« steklenico 00 kr. a. v. Glavna zaloga:
Okr. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju,
6 1. Dobiva se v vseh lekarnah.
I'n?iti j ■ m var-jt vi-iio z n n iti. n zahteva nuj »o Izrecno
knizilna prolinova (»kocina.
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo jo ustanovljeno leta 1831.)
\	To druntvo je raztegnelo svoje delovanje
na vho vejo zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje
na življenje,
I 'rtiSt vena glavnica in resorva
dno 31. decembra lS9t. f Bl,9»0 00.J i)7 1'remije za potorjati v naslednjih '"tih	f. 29,39» 787 00 'ilavnica za zavarovanja ži-vonja do 81. decembra 1803 f. i <>2,807.927-73 Plačana povračila: a) v letu 18!»3 f. 9.302 3'.'8'9S I)) od začetka driifttvu do 3). decembra 1HH3 f. ;'62,40l.700 51 Letni računi, izkaz dosodnj plačanih od-Skodvanj, tarifo in pogojo za zavorovanja iu Hploli v« a natanjčnnjn pojus.ila »e dobo v Trstn v uradu druAtva: Via della Staziorio St. B8S/1 lastuej hiAi. 12—12
1<X F1M&LB
della
BANCA UNION
TRIE8TE
s' occujiu ili tutto lo opeiuzinni di Jiunea e Catubio • Valuto.
a) Aocuttu versaiuenti in couto corrontu ah-b 'onmido I* iuturouBo minuo por hnnoouote 3 % con proavviso di 5 jrioivii »'.'/a .	-	12 .
1 , n n 4 meni lisso
3';.. , 8 .
[«u. Napoleoni 2 u/o cu" proavv iso di 20 ((iori.i
2'/» n »i	. „ 40 „
21,, n	„	, ii ineHi
8 (i
* w	*	* ° *
11 nunro ta bn d' intcroKMn p''iucipioru a (Iu-oorrero sulln iottere di vorsnmeiito in circola-ziono a dataru dni 3 Maržo rispettivamente dal
10	Maržo a socundo dol rolativo preuvviso.
•0 I n Imiico gim abbuonando i I 21 (a/0 inte-tcbso tunino sina n qualunquo soinma; preleva zioni sino a flor, 2u,uo i a vista vurso chboiio; importi maggiori pi • iw so uvnnii ln lloran. Con« ferma ver-omonti iu a]i|'Onito libr>>tto.
c)	foiite^tfiu por t m 11 i i vrisani.-nti falti in (juuNi a-i ora d' ullb-Jo la r«/«/'t ilrl mednimo giorno,
Assuine |tei pi opt i coli eiilisti V inainuo ilei rmiti ili ji n:;,/, di cmnbiuli jur Trietse, Vienna, Hmtajiftl rti allri principtiH vitlu ; rihur u l ro as ,i/ni /ur i/iif if piazzc, nI accorda loro la fucoltA <li doiiiiciliare rjl'rtti i>re**o h t časna fniuco il' osni spesa ]i«r essi,
d)	S' inearicft duiraci|iiisto e della roiidita ili rffrtti publici, valut* c ilirin* nonehi <lel iorassf)
11	<nsci/nit c:inbiali r C0U;>0IU, i'n'so »lot/.Vd pruv-iiyi(»if.
d) Procura la bolnturn di xalori Ksteri con In muHBina soli ctiidiu] (i it coiidlz ou
modiclssiuie.
>j) Vendf le lettoru di pe^uo 4 '/,•/« 0 o1,l'" gitzlonl coinunuli 4"con 5% preiulo della Malica Coiniiioifialu U-kIioiuso di Post. l<o let-tere di jiegno i" „ della Umu a Ipotecariu L'njfho-rcHo, nonchfe le Obbligaztuiii coinunali 4'/," „ della •tena banea. La Latteru di Pegao v,',, esentl
da impoHta <l>dla llanra 1'rovincialo Ipotccnr n della Croazin o 8lavonia in /.agabrla.
La 1«'H ii»I«» della ItlliKMI VJsslOtl
Ri'oetta in cuatodia rorno una tenuis»iiua tassa ■ irelti di t|u-<Uia<<i Hp>cie, proč um l1 incano del coupoim nllu hcadotizu o a v- riilca ilei t toli »or-te^inti. _
La Filiale dellu Hnina tlulon Sezi no moroi Trieste h' incnrloa deli' iHjulutor dolin vendita di tnorci iu coiuminionc, aecoo da covveiiziuul aopr.i <le|!iriiti iiii'i-ziai.zie, oppuro Hnprn polizic di carico.
Triesto, Cti. F. bl.raio 1HH4.	1 12
H
X
<
06
C £
2
ž
K N
cy
X
O
0
OD H X
1 ^
50 O
CJ) H O
Trat
Piazza Pontero.sso 6.
Podpisani jc kupil	blOOk" od (te-
čajne iiibs'} trgovino
M. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
ter naznanja p. u občinstvu, da doe m jo storil potrebno preskrbeti trgovino z norim blagom, prodaja dus.'danjo blago po
najnižji raz prodajalni ceni.
IMporočajoč, bo slav. slovenskemu obiinetvu *a mnogobrojno obiskov«' je, bo cil
Josip Iiebech.
Tinct. chinae nervotica comp.
Prof. dra. Llebara živce okrepčujuči
ELIKSIR, 1BV
Jedino pravi s rorstveno znamko kril inaidro. Pripravljen po predpisu v lekarni Kaz Fanta t i Pragu. Ta priprnvn jo ž » več let znann kakor I izvrstno živce okrepčujoče sredstvo. Steklenioa po Kld. 1. 2 in 3-M). Dalje priporočajo se ielodaine kapljios sv. Jaketa kot Večkrat izkuiono domačo , srolBtvo. S: ckleniaa «0 nč. in 1 «ld. '.»0 nč. Do-I biva ho v lekarnah Glavna zalojja: L kama Ss- i ravallo v Intn ; «b.ije : lekarna Sanettl v Trntu;1
Ktara c. kr. vojnska lokarna na Duni.Ju, ljtef.,us-platz, kakor tudi v drugih 1> knrnnh.
trgovec 2 manifakturnim blagom v Trstu, Via S. Anton to m. 1
priporoč.« svojo zalogi sokolskih potr.-biiin po na i)<><lnji!i cenah :
S I
5 e j* • 'S - S	O. u " * •i ■
e ' m 4« 6® e a " o ™ —	Zi 'i • m s • o o fi 2 « g-5-S CT1 U
2 s.
Zapestnlka (par).....
Pas v barvali za tolovadbo Hlače (trioots) , . loploe telovadne za otroke .
„ za odraieno
i« »i t «r»s t t> j1 m & 5 •
C I «1-5
toco (o n
po for, —.2^ • n -.«0
„ 3.80 , 33—15 nv«. , 40 05 „
Obleka Sokolska kompletna f. 23.—
Riunione Adriatica di Sicurta
a«-2
v 'B riatii.
Zavaruje proti požarom, prevozu po iuh»iii, rekah iu na morju, ]iroti toči na živenjo v v si k kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica druživa Piemijtia reserva zavarovanja
ua življenju	.
1'reinijna reserva zavarovanja
proti ognju Premijna reservn zavarovanja
blaga pri prevažanju Kcserva na razpolaganjo Keierva /avarovnnja proti pre-
ininjunju kurinv, bilanca (A) , Keierva zavarovanju prod pr<-
nnnjanju kurzov,bilancu (11) Kezerva spceijalnih dobičkov
suvarovauja na življenju . Občna leierva dobičkov	,
t'rad ravnateljstva : ^ in Vnl«lii*ivo, !>■*. V (v laitif j bil).
gld. 4,000.1.00 -n 13,32(1 346 y?l 1,838.248 aa
49485.07
500,000' —
, 333.822.42
343.331 83
500.000' -, 1,187.164 8«
Javna zahvala.
Podpisani izrekam v svojem in v imenu svoje družine najiskrenejSo zalivalo vsem onim, kateri so o priliki smrti nepozabne mi soproge
MARIJE
na katerikoli način izrazili svoje sočutje do nas tngnjočih. Posebna dolžnost pa mi je zahvaliti se vsem darovateljem prekrasnih vencev, gg. pevcem „Slovanskega pevskega druStva" na prekrasni žalostinki, gg. nosilcem vencev in slednjič veleč, svečeniku gospodu Fr. Si\i na toliki dobrohotnosti. Bog plati!
V Trstu, dne 1. februvarja 1805,
Julij Mikota,
Dobiva sejtajconeje v podpisani lekarni ako sa naroča po pošti
Ubald pl.
Trnk6czy
lekar »raven rotovia v Ljubljani
priporoča :
IW< ZA ŽELODEC:
M<irijic*L L » kapljici »a ieloJtt, - Steklenica 20 kr., O steklenic 1 gld. S tuct. 4 gld. 80 kr.
Odrajulnt ali čistilne krogljice čiitljo želodec pri za1 as.inji, skaienotn lulodoi. — Skat<ilj>» 21 kr., je-duu zavojček s 8 fikatuljami volja 1 gld. 5 kr.
Za pvaai
Platiintki zeliični ali prsni »irop za cdralčcne in otroke; raitvaija sliz in lajfta bolečine, n. pr. pri kašlji. — St. klen cn .',(1 kr., 6* steklenic 2 gld. 50 kr.
SMF" Za* trtfanjet
Protinski crtt (Oiclitgeisi) lajia ln preganjo bolečino v križu, nogah in rokah. -- Steklenica 50 kr„ A steklenic 2 gld. 25 kr.
Vsa (n nažteta in vsa drugn zdriiriliia ired.tva lo dobivajo t lekarni
Ubalda pl. Trnk6ezy-ja
v Ljubljani zraven rotovia
in se vsak dan s prvo peKto razpošiljajo.
za možki
rojačnica za možke,
z Movaip perila
in ženike
A. ŠČUKA
Via Fnrneto TRST, it 34,1 nacist p ipuKiffa so za vsakovrstna dela krojaške obrti za mož^e obleke, kakor tudi za izdelovanje p. rila za možke In ienake
Delo izvrši natančno |ii> meri in ccno.
Teodor Slabaqja
srebar V GORICI (Gttrz) ulica Morelli 17
au pi ipuruća proč, d u h o v 6 6 i n i sa napravo cutkvenih posod in orodij iz <Mntega srebra, nlpnlot in medeninn, kot : niOII-štranc, Ucliliov, it»l. itd. po nnjni*ji eni v nujiidvejšib in lepih ohlikab. S aro refi popravim ter jili v ognju posrobrim in pozlatim.
I)a si aniuorajo tudi men j premožno
crkve omiđliti ružne crkvono stvari, au bodo po želji prećastitib p. n. gospodov naročnikov prav ugodni planini poboji stavili.
Iiustrovuni oenik franko. Pošilja vsako blngo dobro spravljeno in poštnine franko !	2-24
Vozili linti in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni pnrobrod JiEl) STEARN LINIE" is Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfyo
konoesijonovana ćrta, od o. kr avntrijake vlade. Nn vprašanja odgovarja toćuo : lion-coHijonovani zantop SO —1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IN' \Vi'yringorgrtfleo 17
rili pri
Josip-u 8tnisser-ii
Siu.it- Hu r <u'i & o'immeroiolet* Corroapon-d t<r dur k. k. Oi^torr, Stjalahaiinon iu Innsbruck.
„Tržaška posojilnica in hranilnica^
(regl» irovana zadruga z omejanlm poroitvom) Via Molin Piccolo il 1. I. nadstropje.
Daje posojila na monjice in intabulacija proti O*/. obreHtim, na zastavo srečk in vrednostih papirj.-T pa proti o'/,% obroatlm. Od hranilnih ulog plačuje po 4"/,, obresti. Uradni dnovi to:
Vsaki dan od 9. d> 12. ure dopoludne ln od 3. do 5. popoludno, seveda izvzomSi nedelja in prai-nike. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glsvni deleži veljajo po 200 kron Zadruini deMl He lahko plačujejo v mosočnih obrokih po 1 gld. tor zna^a v-akl delež 10 gld.	129 —
Nič več kašlja!
R a 1 z n m h k I p e t o r a 1 a k i prah
ozdravi vsak kaMj, plućni in bronhijalni kntar, debiva se v o llikovani lekarni
PIIMMMER „fti diiB Mori" Trat. veNki trg.
Poštno po&iljatve izvršuj'jo ao neute^oma.
t
R DIT M A R, TRST
Piazza Pontaroaao O.
F1LUAJUKA
c. t miv. avslr. M\m zavoOa
?.a trgovino in nhrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vreda. papirjih na	V napeleenlh sa
4-dnevnl odkaz 2V,% < B0-dnevni odkaa 2*/, ** . 8V«% S-meiežnl , »o-	3V„ 8- . , 3'/,7.
L% piema, katera se morajo iiplatati v tadanjih baikovtih antr. velj,, itopijo novo obrettne takte v krepoit a dn«m 4. febrnvarja, 8. febru-var.ia in odnoano 1. marca t. 1. po dotič.nlh ob javah.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2«/, na vaako svoto.
V	napoleonlli brni obrnati
Nakaznice
sa Dunaj, 1'rago, Pe*to, Urno, Lvov, Tropavo, lleko kakor za Zagreb, Arad, Hielita, Gablont, Oradeo. llermanttadt. Incmott, Celovec, Ljubljana, Lino, Olomue, Reichenborg, Sani in Solnograd, — brez trnfikov.
Kupnja i n prodaja
diviz, knker tudi vnovčonje kupano« pri odbitku !»/,„ provisij*.
1' r «• d u j ni i.
s« vsnkovritna v p 1 a i I 1 a pod ugodnimi pogoji. Na jamčevna listine pogoji po dogovoru. Z odprtjom kredita v Londona ali Perilu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
.iprtjjoraajn so v pobrano vrednostni papirji, r.iai «li trobrni denar, Inozemski bank »voi itd — po
pogodbi.
>i«*a blagajna izplačuje nakaznico narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnerr.
cursu.
Trst, 31. januvrja 1894.	2 -i!t
vrednotlij, 24 22
Sprej. majo
Lastnik politično društvo „EdinostV — Izdavatelj iu odgovorni urednik : Juljj Mikota — Tiskarna Dolenc v Trstu.