Ameriška Domovi ima
iA-n/t e n
NO. 48
/0/9 f %,,
l3_ IN SPtftfT
v/lA	e ANOUAQ€ om%	National and International Circulation
'	CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 6, 1969
SLOVCNMN
MORNING M€WSP4Jfc£&
ŠTEV. LXVII ~ VOL. LXVII
Golda Heir zastopa trdo zunanjo politiko
Delavska stranka je izbrala Goldo Mcir za predsednico nove izraelske vlade, še predno je ta sprejela položaj, je nastopila trdo v o-brambo Izraela.
JERUZALEM, Izrael. — Delavska stranka, najmočnejša v Izraelu, je z veliko večino izbrala za naslednico umrlemu predsedniku vlade Levi ju Eshkolu 10 let staro Goldo Meir, ki se je dolga leta udejstvovala v delavskih unijah, pa bila od 1956 do 1966 zunanji minister Izraela. Golda Meir je bila rojena v carski Rusiji, pa šla od tam s starši, ko je bila stara 8 let, v Ameriko. V Milwaukeeju je bila nekaj časa učiteljica, predno se je 23 let stara preselila v Palestino in se lam vključila kot vneta sionistka v neko judovsko kolektivno farmo.
Še predno je sprejela izvolitev svoje stranke in prevzela odgovornost za Izrael, je odločno nastopila za obrambo svoje domovine. Prepričana je, da ni nobenih izgledov, da bi prišlo do kake rešitve spora na Srednjem Vzhodu na temelju razgovorov štirih velikih sil, ki so na nižji ravni že v teku.
Dejala je, da ne vidi možno-sti, da bi Sovjetska zveza kdaj Pristala na pogoje, ki bi bili sPrejemljivi Izraelu, in skušala njihov sprejem pridobiti A-rabce. Golda Meir vidi edino Btvarno možnost za ureditev sporov v neposrednih razgovorih Izraela z njegovimi arabskimi sosedi. Tako stališče je zavzemal Pokojni Levi Eshkol in ga izraelska vlada zagovarja vse od kom co vojne junija 1967.
Golda Meir zavrača zahteve, ^aj bo Izrael “stvaren”, naj mir-no išče pomiritev s fanatičnimi nerazsodnimi Arabci. Dejala 3e, da- ji je vsa hvala na račun izraelske modrosti, treznosti in raz'Umnosti odveč, ker hoče svet 2 njo pritiskati na Izrael, da bi I)roko mere popustil, popustil v svojo lastno nesrečo arabskim Zahtevam: Izjavila je trdo: Obtožujem arabske vodnike ne samo Za moritev stotin ljudstva, am-I’uk tudi prisilitve naših sinov in Vnukov k pobijanju!
Notranji tajnik Hickel za večjo varnost v rudnikih
Washington, d.c. — No-
*ranji tajnik Walter J. Hickel je krod D o m o v i m odborom za Vzgojo in delavstvo odločno pod-^rI predlog administracije za tl°v, obsežnejši in strožji zakon ^ Varnosti v premogovnikih. Varil je lastnike rudnikov, da bodo mogli dobiti rudarjev, e ne bodo poskrbeli v zadovo-■Pvi meri za njihovo varnost pri G n v rovih.
Zvezni direktor v tajništvu za Wdriike John F. O’Leary je trdil, a obstoječi zaikoni ne krijejo ^redpise o varnosti, katerih po-„ an.ikanje je krivo do 90% vseh s Učajnih’1 nesreč v rudnikih.
^OUOY _____
Vremenski prerok pravi:
^činoma oblačno z naleta-snega. Najvišja tempe-atUra okoli 42.
Zadnje vesti
HOUSTON, Tex. — Astronavt R. Schweickart je imel včeraj nekajkrat težave z želodcem. Bilo mu je slabo in lotila se ga je vrtoglavica. Zato je bil odpovedan njegov izstop iz vesoljskega vozila in njegova hoja med obemi vesoljskimi vozili. Upajo, da bo mogoče ves ostali spored izvesti. Včeraj sta McDivitt in Schweickart brez težav prešla iz kabine Apollo 9 v Umsko vesoljsko vozilo in to preskusila. Vse je delovalo v redu. To je bil prvi prestop ameriških astronavtov v vesolju iz enega vesoljskega vozila v drugo.
NORMAN, Okla. — Včeraj so prijeli tu 23 let staro Ruth Eisenmann-Schier, ki je obtožena sodelovanja pri ugrabitvi Barbare Jane Mackle 17. decembra lani. Ugrabljenjo so dobili zdravo, zakopano v krsti podobnem zaboju par pedi globokobo v zemlji na samotnem gozdnem področju, ko je njen oče plačal zahtevano odkupnino. Ugrabitelja Stevena Krista so ujeli kmalu po rešitvi ugrabljenke, Ruth pa je dala FBI na listo 10 “najbolj iskanih” zločincev. Bila je prva ženska na taki listi.
SAIGON, J. Viet. — Kljub svarilu predsednika R. M. Ni-xona v torek, da ZDA ne bodo mirno gledala nadaljevanje obstreljevanja mest v Južnem Vietnamu, so rdeči danes v zgodnjih jutranjih urah poslali nad Saigon vsaj 7 122mm raket, ki so uničile 25 človeških življenj, samih civilistov. — V bojih je pretekli teden padlo 453 Amerikancev, okoli 2600 pa je bilo ranjenih.— Na predsednika vlade Trati Van Huonga je bil včeraj v bližini ameriškega poslaništva v Saigonu izvršen atentat, ki pa se ni posrečil. Policija je prijela vsaj dva udeleženca napada.
Hanoi svoje "golobe" odločno polisnil v kot
Ameriška in zavezniška poročila trdijo, da je Ho či Minh lani pognal z vseh odločilnih mest zagovornike končanja vojne.
WASHINGTON, D.C. — Lani je bilo precej pisanja in govorjenja o deljenih mnenjih v vodstvu Severnega Vietnama. Del vodnikov naj bi se zavzel za končanje ali vsaj za omejitev vojskovanja, ki deželo hudo izčrpava. Tedaj je bilo vse to bolj u-gibanje, kot na trdnih poročilih zgrajeno mnenje. V zadnjih mesecih se je posrečilo ameriški in ostalim zavezniškim obveščevalnim službam dobiti kar trdne vesti o obsežni čistki, s katero so “kragulji” v Severnem Vietnamu zagotovili nemoteno nadaljevanje vojne.
Že proti koncu leta 1967 So začeli v Severnem Vietnamu nasprotnike vojne postopno potiskati z vodilnih mest. Čistka je trajala še v začetek lanskega leta. Po precej zanesljivih vesteh so odstranili s položajev več sto zagovornikov miru in jih veliko od njih enostavno spravili v ječe. Vodnik nasprotnikov povečanja vojskovanja naj bi bil po teh virih Hoang Minh Chinh, direktor politične šole za vohune in armadne častnike.
Čistka je bila poverjena Le Due Tho-ju, sedanjemu glavnemu zastopniku Hanoia pri razgovorih o končanju vojskovanja v Parizu. Posledica polne zmage “kraguljev” v Hanoiu je bila po obveščevalnih virih lanska velika rdeča ofenziva za Tet.
še hujše!
Hudo je, če pride v hiši do spora in žena, ki zna kuhati, tega noče delati. Toda še hujše je, pripominja neki mladi mož, če “žena kuha, pa — ne zna”!
Omejen nakup potrebščin na Kitajskem
McGovern in Hughes se ženeta za reorganizacijo demokratske stranke
WASHINGTON, D.C. — Senatorja McGovern in Hughes se res trudita, da bi napravila več reda v demokratski stranki. Postopata pa sistematično. Na zadnji seji odbora, ki naj sestavi nov pravilnik za volitve delegatov za konvencijo, sta pridobila zase večino članov komisije in zato lahko predlagala izvršilni odbor komisije, ki imajo v njem večino njihovi somišljeniki. Izvršilni odbor mora sestaviti besedilo pravilnika, veljavno bo pa postalo, kadar ga odobri večina 50 demokratskih državnih odborov. Zmagalo je na prvi seji tudi načelo, da je vrhovni gospodar v stranki konvencija sama in da lahko razveljavi sklepe posameznih državnih demokratskih odborov in konvencij, čemur se naravno južni konservativni demo-kratje najbolj upirajo. Senator Hughes jim je pa povedal v brk: “Minuli so časi, da so bile demokratske konvencije lovišča bogatih belih demokratov in strankinih magnatov.” Na seji se je tudi pokazalo, da so nastopale složno vse napredne demokratske struje, Kennedyjeva, McCarthyjeva, Hum phreyjeva in druge. Ta pojav je morda največji uspeh obeh senatorjev. Škoda, da take sloge ni bilo že na zadnji čikaški konvenciji.
stalno na razpolago za nastop proti izgredom in nemirom v mestih, univerzah in kjerkoli bi HONGKONG. — Prvič v zad-j bilo to potrebno.. AFL-CIO za-njih 10 letih so uvedli strog nad- stopnik je predlog zavrnil kot za-
Posebna patrola proti izgredom in nemirom
COLUMBUS, O. — Državna poslanska zbornica je izglasovala predlog za ustanovitev posebne državne patrole, ki naj bi bila oddali svoje glasove socialističnemu kandidatu, ki je znan po svojem pacifizmu. Kandidat krščanskih demokratov je do-
SOCIALIST IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA^. NEMČIJE
Včeraj je bil v Zahodnem Berlinu izvoljen za novega predsednika Zvezne republike Nemčije pravosodni minister zvezne vlade socialist dr. Gustav Heinemann. Dobil je 512 glasov, njegov tekmec krščanski demokrat Gerhard Schroeder pa 506. Heinemann bo nasledil H. Luebkeja 30. junija.
BERLIN, Nem. — Predsedniške volitve so bile včeraj s tremi glasovanji končane. Za novega predsednika je bil izvoljen član socialistične stranke, pravosodni minister zvezne vlade dr. Gustav Heinemann. Ker pri prvih dveh glasovanjih ni dobil noben kandidat absolutne večine, je bilo potrebno tretje glasovanje, kjer zadostuje relativna večina. Heinemann je dobil pri zadnjem glasovanju 512 glasov, njegov krščanskodemokratski tekmec obrambni minister Gerhard Schroeder pa 506. Vseh volivcev je po ustavi bilo 1036, predsednik je bil torej izvoljen z le relativno večino. Svoje službeno mesto bo nastopil 30. junija letos, nasledil bo H. Luebkeja. Predsednik republike ima v Zvezni nemški republiki v glavnem le častne dolžnosti zastopanja suverenih pravic, vsa dejanska moč je v rokah kanclerja.
Kljub bojevitim izjavam Vz-, hodne Nemčije in grožnjam iz veda socialisti
Sovjetske zveze so volitve potekale mirno in brez posebnega razburjanja. Za štiri ure so { bile včeraj zaprte vse ceste iz I Zahodnega Berlina, od dveh popoldne do šestih zvečer. Prometa v letalskih “hodnikih” med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo ni nihče motil, čeprav so ugibali preje, da se utegne kaj takega zgoditi. Rusi so držali svojo besedo Nixonu, da ne bodo spora okoli volitev predsednika Zvezne republike Nemčije v Zahodnem Berlinu gnali v krizo.
Zmago pri volitvah so odločili liberalni demokrati, ki so
četek ustanovitve posebne državne policije.
Predlog pride še v Senat, kjer utegne biti odpor organiziranega
zor nad prodajo vsakdanjih potrebščin na Kitajskem. Vsak more dobiti le točno določen del, ki so ga oblasti odredile.
Sodijo, da je vzrok omejeni in določeni delitvi industrijskih j nejši. Proti predlogu sta nasto-'??116 povezava socialistov in produktov posledica pomanjka- pila v poslanski zbornici črnska Svobodnih demokratov privesti
bil glasove Nemške nacionalne stranke, kar pa ni zadostovalo za večino. Krščanski demokrati in socialisti sestavljajo skupno zvezno vlado, med tem ko so svobodni demokrati v opozici-
delavstva proti njemu še moč-^ji- Nekateri ugibljejo, da ute-
nja teh v zvezi s kulturno revo-; poslanca Thomas Hill iz Cleve-lucijo, ki je napravila s svojimi landa in Phale D. Hale iz Colum-zmedami škodo tudi v industriji. | busa.
po novih parlamentarnih volitvah v septembru do nove koalicije v zvezni vladi, še bodo se-
Nixon je na televiziji poročal o Nixonu no potovanju
W A S H I N GTON, D.C. — Predsednik Nixon se je predstavil Ameriki pretekli torek zvečer na televiziji kot poročevalec o svoji poti po Evropi. Ker je izbral obliko tiskovne konference, so ga časnikarji prisilili s svojimi vprašanji, da je obravnaval tudi druge nujne predmete iz mednarodne politike, ki niso ravno v zvezi z njegovo potjo. Ker je to bila prva obsežnejša tiskovna konferenca novega predsednika, zasluži nekaj pripomb.
Kar je takoj padlo v oči: tehnika Nixonovega poročanja se prijetno razlikuje od tehnike njegovih prednikov. Dolga leta smo bili navajeni, da poslušamo demokratsko zgovornost na takih konferencah, ki je pa že pred par leti zgubila svojo privlačnost, ker je javnost zmeraj manj verjela zgovornim izjavam. Nixon je rabil preprost in razumljiv jezik, ni iskal diplomatskih izvijanj, je rajše molčal, kadar ni hotel ali mogel priti s pravo besedo na dan.
Ta taktika ga je prisilila, da se je držal stvarnosti. Zatekel
se je pod okrilje stvarnosti tudi radi tega, da tako prebrodi marsikatero zadrego, ki bi zanj nastala, ako bi bil preši-rokousten, pa bi pri tem nehote opozoril poslušalce, da je pred nekaj meseci v volivni kampanji imel na iste probleme drugačne poglede.
Stvarnost ga je tudi prisilila, da je bil skromen v svojih upih, vtisih in načrtih. Ni padla nobena beseda, ki bi cikala na ameriško ‘vodilno vlogo’ v svobodnem svetu. Te vloge ni Nixon ponujal na svojem potovanju po Evropi, se je tudi izmikal vsakemu poskusu, ki bi utegnil speljati razgovore v to smer. Skušal je povsod nastopati kot enak z enakimi. Povedal je zmeraj in povsod svoje mnenje, ga ni nikomur vsiljeval, zato je pa mirno poslušal vse, kar mu je bilo rečeno v javnih in privatnih razgovorih.
Taka taktika je pripravila celo generala De Gaulla do dvoma, ali je “anglosaksonska” miselnost res taka, kot jo slika sebi in drugim Evropejk cem. Zato je Nixon kar javno govoril o ‘zaupanju’. Take be-
sede svet še ni slišal iz ust generala De Gaulla, odkar vodi francosko politiko.
Prijeten vtis je Nixon napravil tudi s tem, da ni skrival, kakšen vtis je nanj napravila pot in kaj od nje pričakuje. Pa je bil skromen v oceni, skromen tudi v pričakovanju sadov te poti. Le v eni točki je pokazal velik pogum: rad je odkrival svoje poglede v bodočnost in delal napovedi, male in velike. Upajmo, da se bodo izpolnile. Zmeraj moramo imeti pred očmi, da so bile njegove napovedi take, da niso odvisne le od a-meriških želja in upov, da bo torej marsikatera napoved o-stala le napoved in nič drugega.
Ker ni bilo govora o vodilni vlogi, je Nixon lahko ome-nil, da gleda po svoje na naše narodne cilje in interese. Izognil se je vsaki priliki, da bi jih stavil previsoko.
Ni prostora, da bi obravnavali posamezne njegove izjave glede perečih problemov naših dni. Ker so se izjave držale stvarnosti, niso ničesar
obetale, zato pa poudarjale stališče administracije, kot ga javnost pozna iz dobe volivne kampanje in kratkih letošnjih političnih debat. Le na opazko glede Vatikana bi opozorili.
Nixon je v njej poudaril, da ima naša dežela veliko korist od stikov z Vatikanom, saj od tam zve marsikaj, česar bi drugače ne zvedela. Dobi pa od tam tudi marsikateri nasvet, ki olajša delo naši zunanji politiki. Iz Nixonovih o-pazk se je dalo hitro sklepati, da bi naša dežela imela več koristi kot zgube, ako bi imela z Vatikanom redne diplomatske stike. To stališče je v naši javnosti že dolgo znano. Da je Nixon smatral za dobro, da ga znova poudari, je dokaz, da bi verjetno redne diplomatske stike z Vatikanom takoj ustvaril, ako bi bilo to odvisno le od njega. Saj je vendarle značilno, da je v Parizu pretrgal svojo pot in se vrnil v Rim z edinim namenom, da se vidi in pogovori s papežem. Do sedaj ni bil še noben ameriški predsednik tako pogumen, da bi mislil ali pristal na kaj takega.
in liberalni demokrati dobili v zveznem parlamentu večino, kar pa je zelo dvomljivo.
Sedanji predsednik Heinrich Luebke je imel precej težav v zadnjih dveh letih, ker so mu nasprotniki stalno dokazovali, da je sodeloval s Hitlerjevimi nacisti in med drugim odobril s svojim podpisom kot inženir tudi načrte za gradnjo koncentracijskih taborišč, kjer je končalo svoja življenja na sto-tisoče nasprotnikov nacizma. Novi predsednik Heinemann bo prevzel svoje službeno mesto koncem junija. Znan je kot velik zagovornik miru in mirnega sodelovanja med narodi.
iasčm sveS Clevelanda obravnava novi prerašim
CLEVELAND, O. — Mestna uprava je sestavila nov proračunski osnutek, ki predvideva $101,423,000 izdatkov. Je torej za dobrih $17 milijonov večji od lanskega. Davkoplačevalci se še dobro spominjajo časov, ko so varčne mestne uprave shajale letno tudi z $61 milijoni. Žal so ti časi minuli že pred 5 leti!
Mestnim svetnikom seveda nov proračun ne diši. Ker sami niso strokovnjaki v presoji stroškov za mestno upravo, so najeli posebnega izvedenca, ki naj razčleni posamezne proračunske postavke in jim pomaga z nasveti. Obenem so začeli ta teden zasliševati tudi interesente.
Prva zasliševanja so pokazala, da revni sloji nimajo posebnih pripomb zoper nove davke, predvsem zoper večjo mestno dohodnino. Veliki davkoplačevalci bodo šele prišli na vrsto. Vse kaže, da bomo sedaj dobili še večjo mesto dohodnino. Sedanji en odstotek dohodnine bo dal po županovi oceni znesek S34,109,000. To bi pomenilo, da so lani davkoplačevalci našega mesta imeli skoraj $3,411,000,000 dohodkov.
Spomini maršala Žukova. bodo prihodnje leto objavljeni v Angliji
^ MOSKVA, ZSSR. — Maršal Žukov je napisal svoje spomine v materinem jeziku, pravico do( tiska je pa odstopil sovjetski založbi Novosti. S posebnim dogo-
Iz Clevelanda in okolice
AD je obiskala—
V	uradu Ameriške Domovine se je oglasila č.s. Terezija Žužek. Zahvaljuje so je vsem, ki so pripomogli, da so njena misijonska predavanja lepo uspela. Govorila je v soboto v slovenskih šolah pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti, v soboto zvečer je imela predavanje v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti, v nedeljo popoldne pa v Baragovem domu. Vsa predavanja so bila lepo obiskana, sestra pa je z izredno zanimivim slikanjem razmer v Pakistanu in s poročilom o delu kongregacije zdravniških sester naredila te sestanke ne le koristne ampak tudi zelo, zelo prijetne.
Veseli Slovenci na TV—
V	nedeljo popoldne bodo na TV postaji WEWS, kanal 5, nastopili na programu “Polka Varieties” tudi Veseli Slovenci, znani orkester, ki ga vodi g. Dušan Maršič.
Tretji red—
Tretji red sv. Frančiška bo imel v nedeljo, 9. marca, ob dveh popoldne pobožnost v cerkvi sv. Vida, nato pa bo seja.
Kres s Music Hall—
Slovenska folklorna skupina Kres nastopi v nedeljo popoldne z drugimi narodnostnimi skupinami v Public Hall.
Zadušnica—
V	nedeljo opoldne bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Jamesa Debevca, nekdanjega urednika Ameriške Domovine, ob 17. obletnici njegove smrti.
Iz bolnice—
Mrs. Katarina Homar, 826 E. 140 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za molitve, darila in pozdrave.
Pogrešan v Vietnamu—
Mrs. John Petrie, Kettering, Ohio, je prejela sporočilo, da je njen mož, letalski major John A. Petrič, pogrešan v Vietnamu. Mladi major je sin poznanih Mr. in Mrs. John Petrič, 451 E. 156 St. Od lanskega maja je bil že drugič v bojih v Vietnamu kot pilot helikopterjev. Letošnjega maja bi se moral vrniti domov. Povratka se je že zelo veselil in ga težko pričakoval. Upamo in želimo, da bi obe Petričevi družini kmalu prejeli bolj razveseljivo novico o njem.
Nocoj vaja—
Nocoj ob osmih bo v Slovenskem nar. domu na St. Clair Avenue vaja za igro “Kralj na Betajnovi”, ki jo vprizori 30. marca LILIJA.
John Hay delno odprta—
Danes so odprli učilnice za višje razrede John Hay višje šole, kjer je bil pouk zaradi izgredov prekinjen za en teden, če bo danes pouk potekal v miru, bodo jutri odprli šolo za vse ostale razrede. Ko bodo učenci v učilnicah, se bo šolska uprava skušala z njihovimi starši sporazumeti o vsem, kar redni pouk v šoli ovira.
Eisenhower boljši
WASHINGTON, D.C. — Stanje gen. D. D. Eisenhowerja se vorom je pravico do prevoda v j je v začetku tedna toliko izbolj-angleški jezik in za objavo do- šalo, da zdravniki v Walter Reed bila neka londonska založba. | bolnišnici niso več v strahu za Prevod bo objavljen prihodnje njegovo življenje. Pljučnica je leto; nekaj izvlečkov bo pa ob- popustila in srce deluje čvrsto in
javljenih že letos.
, v redu.

Ameriška Domovina
armratnpesrrr^rivrg
/»• (V»' >
U117 SL. Cliui Ave. — HEnderson 1-002« — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
\	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
~	83
od maja 1945 pa do marca 1969 tudi na polju politične svobode napravil precejšen korak naprej. Zveza komunistov Slovenije je res ohranila vsa temeljna načela Komunistične partije Slovenije, pa jih sedaj drugače presoja in izvaja. Četrt stoletja, doba enega človeškega rodu tudi mimo Slovenije in razmer v njej ni mogla iti brez sledu.
BESEDA IZ NARODA

No. 46 Thurs., March 6, 1969
Za utrditev partije
Doma se pripravljajo na volitve. Partijski veljaki pri tem najbolj poudarjajo demokracijo in samoupravljanje, ki ju je treba še povečati, razširiti in poglobiti. K ternu da bodo pripomogle zadnje spremembe v ustavah, partiji in v volivnem zakonu.
Vse to se lepo sliši. 1 udi bere. Kdor pa pozna komuniste in njihove metode, ve, da se v bistvu ne bo nič spremenilo. Vse spremembe, ki so jih komunisti doma izvedli v zadnjem času, zasledujejo namreč Samo cilj, kako bi partijo še bolj spopqlnili,, modernizirali, jo napravili privlačno zlasti za mladino, da bi še laže in še bolj temeljito lahko o-pravljala svojo naloge kat edina nositeljica vsega političnega, gospodarskega; kulturnega in socialnega udejstvovanja v državi. Niti ena sprememb ni šla1 v smer, ki naj bi v resnici demokratizirala razmere doma, da bi se npr., partija spremenila v tako politično stranko, kakor so politične stranke v demokratičnih državah, t. j. da bi dopustila poleg sebe še obstoj kake druge opozicionalne stranke, s katero bi se potem morala potegovati za zaupanje volivcev.
Take spremembe doma ni bilo in je tudi ne bo. Saj je bila vedno partija tista, ki je načrtno vzgajala vse sloje tako, da gledajo danes samo na materialne dobrine, da se pehajo samo zanje, za politično delo pa ne kažejo zanimanja, češ, naj se s temi stvarmi ukvarjajo le partijci. Tako komunisti dosegajo to, kar so vedno hoteli, za kar so vedno načrtno delali, da je politika pridržana samo partiji. Zato partijci s tako vnemo iščejo v svojih vrstah sposobne mlade ljudi, da jih potem politično šolajo na svojih visokih političnih šolah za časnikarje, politične tajnike, za vodje sindikatov, funkcionarje mladinskih in študentovskih organizacij.
Medtem, ko komunisti naravnost izsiljujejo kritike obstoječih razmer v gospodarstvu, kulturi, socialnem zavarovanju in nezadovoljstvo ljudi odvračajo od sebe na razne direktorje in nosilce socialnega zavarovanja, nikdar ne dovoljujejo najmanjše kritike obstoječega komunističnega sistema, komunistične politične ideologije. Če se kdo pri tem spozabi, takoj občuti v praksi komunistično demokratičnost. Dovolj je opozoriti na profesorja Mihajlova, ki še danes trpi v zaporu. Pa ne zato, ker bi bil zahteval revolucionarno zrušitev obstoječe diktature komunistične partije, ampak zato, ker je prosil samo za možnost organiziranja zakonite opozicije.
Tudi parlamentarne volitve, ki so jih komunisti razpisali za 13. april 1969, bodo pokazale, da bo pri vsem poudarjanju demokratičnosti ostalo vse pri starem: pri diktaturi komunistične partije.
Dokaz za to imamo v govorih vodilnih komunističnih funkcionarjev na zasedanju CK ZKS dne 20. januarja \ Ljubljani, na katerem so razpravljali o pripravah za skup Ščinske volitve.
Glavni referat je imel Janez Vipotnik, predsednik republiške konference Soc. zveze delovnega ljudstva, t. j ustanove, ki ji nova volilna zakonodaja daje glavno nalogo 7a pripravo in izvedbo volitev.
V govoru je čisto odkrito povedal, da imajo glavno nalogo za pripravo in izvedbo volitev samo komunisti. Kajti njihovo nalogo je označil takole: Zveza komunistov mora biti tudi vnaprej poglavitna notranja gibalna sila predvolil ne politične dejavnosti, ki je njen politični nosilec Soc. zveza. Zveza komunistov se aktivno vključi v javno oblikovanje političnega volilnega programa kot izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev. Zveza komunistov podpira javno oblikovanje meril in kandidiranje tistih kandidatov, ki najbolje razumejo sodobne procese ter so porok za učinkovito izvajanje nalog samoupravne družbe”.
Poudaril je tudi, da se bodo “komunisti odločno uprli v javni demokratični borbi vsakemu delovanju in organiziranju volilne kampanje, ki bi nastala zunaj Socialistične zveze”.
Andrej Miklavčič se je prav tako zavzemal “za popolno idejno politično angažiranje komunistov v vseh fazah predvolivnih priprav”. Po izjavi tega partijskega funkcionarja morajo komunisti storiti vse, da se jih bo čimveč “našlo sredi množic, t. j. v SZDL, ko bodo tekle razprave o kandidatih”.
Dokazov zadosti, da bo po plohi napovedi poglobljene in razširjene demokratičnosti in samoupravljanja doma še naprej ostalo tako, kot je sedaj: partija, in samo partija, je tista, ki bdi nad vsem in o vsem tudi odloča.
Pismo Tineta
fJj^igVrhenškega
Waukegan, 111. — Letošnje leto 1969 je nam prineslo marsikaj novega v našem Illinoisu. Ne samo druge države v naši Uniji, tudi nas tarejo razne upravne in politične skrbi.
Sedanji guverner Ogilvie, ki ije po zaprisegi in umestitvi 13. 'januarja letos prevzel službo guvernerja, je našel v državnem
Obsojenec pa odgovori:	“Na-
sprotno, gospod sodnik, rajši bi kaj odštel.”
— Čitateljem Ameriške Domovine iskren pozdrav!
Vrhenšk Tine
Obhajilna nedelja za može in fante
Mesto Ptuj staro develnjaslslo let
Zgodovinar dr. Metod Turnšek darja Spod. Panonije, ki je bila
sedanji župan Sabonjian. Zdaj županuje že tri termine. Zgleda, da bo zmagal tudi sedaj. Med občinstvom je kar priljubljen, ker je odločen in se ne boji povedati nikomur resnice v obraz. Bi težko dobili bolj odločnega moža.
Za občinske (Tonwship) volitve, to je za super visor j a in pomožne supervisor j e, so se zedi nili demokrati in republikanci. Listi (kot supervisor) načeluje naš rojak Avgust Čepon. Z njim je na listi kot pomožni supervisor Frank Furlan in še šest drugih iz vrst drugih narodnosti.
» KAKO BO Z ZAPOSLENOSTJO? — Da bo zaposlenost kapitolu v Springfieldu marši-'začela padati, omenjajo nekate-ikaj, kar mu je spreminjalo vdselj ri že od srede decembra sem. Na pbraz v resen obraz, to radi tega,'| splošno se še dosti ne pozna, kako mu bo mogoče' vpditi dr- morda se bo začelo poznati bolj žavne posle, ptedVsem gospodar* odslej naprej. Vojna naročila so stvo države, da bosta sifa koza in nižja zadnjih par mesecev in tq volk. Slednji predstavlja višje in se pozna nekoliko po jeklarnah višje zahteve pri vseh raznih dr-J in drugih podjetjih, ki se s to žavnih potrebah. Koza, ki daje j proizvodnjo bavijo. prispevke za to (to smo mi dav- Avtomobilske družbe so tudi koplačevalci), pa stoka in toži J nekoliko znižale proizvodnjo, kaj zmore in kaj ne zmore njen J Chrysler družba, kakor so poro-žep v teh ozirih. To so nepresta- čali, je že zadnji mesec zaprla ne višje zahtčve za to in ono, ža začasno pet delavnic po krajih, uradništvo po raznih upravah, kjer zbirajo in sestavljajo sku-vzdrževanje cest, reda, za stote-jpaj avtomobile. Pravijo, da re-re državne javne zavode in še den obrat bo zopet kmalu v te-
trdi, da je mesto Ptuj letos staro 1900 let, torej eno naj starejših naših mest. Njegovi znani začetki segajo v rimsko dobo. Da je bilo v resnici rimsko mesto, z rimskim poganstvom, pričajo poganska rimska svetišča, posve-CLEVELAND, O. — Prihodnja čena bogu Mithru, čigar češčenje nedelja, 9. sušca, je obhajilna so z Vzhoda prinesli rimski vo-nedelja za može in fante, ude' jaki. Ti ptujski rimski “mitreji” Društva najsv. Imena Jezusove-[Se še dobro ohranjeni tako na ga župnije sv. Vida. Skupno ob-|Bregu pri Ptuju in na bližnji hajilo bodo imeli pri osmi sv. j Hajdini.
maši. Za skupen odhod k njej se Pa ne samo za poganski rim-
zbero v šol. dvorani malo pred
ski Ptuj so ohranjene zanimive
tričetrt na osmo, ko skupno odi- kulturne priče, arheološki rimski dejo v cerkev. Po maši bodo ime-'kipi, marveč tudi za krščanski.
mnogo drugega. Te zahteve pa predstavljajo “lačnega volka”, ki ni nikdar sit.
V takih razmerah smo in ni nič čudno, da je sedanji novi guverner Ogilvie ves zaskrbljen,
ku.
Od nekaterih strani se čuje, da se dela na to, da bi se uvedlo štiri dneve dela na teden. Za enkrat so to šele govorice, lahko pa pride do tega, da bo tako več
tako da je resno vzkliknil: Smo dela za več ljudi.
“almost bankrupt”!
To pomeni, da bo treba posegati še bolj globoko v žepe, da bo moč flikati luknje, katerih ni malo. ..
"■ PROTI VOJNI V VIETNAMU je naša javnost bolj in bolj.
li najprej zajtrk v dvorani pod cerkvijo, po njem pa še kratek društveni sestanek.
Drugo nedeljo, 16. sušca, pa pripravi društvo za svoje ude in njihove družine kakor tudi za vse druge župljane zajtrk z jajčnim cvrtjem in mesenimi klobasicami, in sicer med osmo uro zj. in poldrugo uro popoldne v šol-
Med cerkvenimi pisatelji prve krščanske dobe je znan sv. Vik-torin Ptujski, škof v Ptuju ali v rimskem Poetoviumu, ki je ob Deoklecijanovemu p r eganjanju okrog leta 304 umrl mučeniške smrti. O njem nam poroča, da je pisal v zelo slabi latinščini. Bil je namreč Viktorin po rodu Grk, pa mu je grška govorica in
le po $1.25, za mladino pod 12. letom pa $0.75.
France Sever
Grdinov dopis ji je bil
V N/
vsec
Omenja se tudi zadnje čase, da od novega leta sem so postali ljudje bolj previdni z denarjem. Ne nabavljajo več toliko takih predmetov, ki niso neobhodno potrebni. Tudi po prodajalnah z živili se to pozna, pravijo. Vse
skem avditoriju. Cena za odras- pisava tekla veliko bolje kot latinska. Škof Viktorin je bil v obmejni rimski pokrajini Panoniji dvojnim kulturnim jezikom, latinskim in grškim, posredovalec bogate dediščine grškega prvenstva, zlasti Origena. Napisal je razloge, kpmentarje k nekaterim knjigam Stare zaveze in k Razodetju sv. Janeza ter tildi nekaj knjig proti krivi veri ali hereziji.
Za tako imenovanega “preseljevanja natodov”, zlasti hunskih vdorov in pustošenj, tudi mestu Ptuju ni bilo prizanešeno. V ptujski okolici se še današnji čas ohranja živo izročilo v pripovedki, da je pri Ptuju umrl kralj Atila in da so ga pri Ptuju pokopali. Vsak hunski vojak je vrgel s sulico na truplo prsti ali zemlje. In ker je bilo hunskih vojakov toliko, je nad grobom iz prsti takoj zrastel kar cel grič, na katerem so pozneje sezidali
EUCLID. O. — Hudo mi je žal, da ste me prehiteli, sem vam hotela naročnino že poslati. Vem, da vse veliko stane, tudi poštg. Tudi jaz nisem dobila tiste številke lista, ki je namesto v okolico Clevelanda romal ne-
kam daleč. No, kaj hočemo, to se pač zgodi.
Brala sem v listu sestavek g. J.
Grdine v spomin materi. Bil mi je zelo všeč. Nekaj takega kot njemu se je tudi meni primerilo.
Bilo je leta 1908, tisto leto, ko je bil predsednik H. Taft izvoljen.
Bila sem stara 17 let, mati 64, oče pa mrtvoudni. Imela sem obadva bolna. Mati je po dolgi bolezni cerkev sv. Roka pri Ptuju.
Opazke proti njenemu nadalje-A° pove, da gremo počasi v neke vanju izražajo ljudje bolj in nove čase.
bolj. Ta vojna žre naše bilijone in naše mlade ljudi.
Res je, da razširjevalcem komunizma po svetu je treba pokazati, naj ne silijo čez svoje plotove v demokratičen in svoboden svet. Toda nikjer pa ni zapisano, da ta dolžnost spada samo nam Amerikancem! Kje so druge dežele? Kje je Anglija, Francija, Italija in še drugi? V varnih zapečkih sedijo — mi pa trosimo bilijone in naši mladi prelivajo kri za zaviranje komunizma.
Kako dolgo bo šlo tako?
* BUSINESS IMA “VELIKE OČI”!
* ROPOV IN ZLOČINSTVA tudi pri nas in okrog nas ne manjka. Pred nedolgim so v sosednem North Chicagu ujeli dva mlada osumljenca. Eden je bil star 22, drugi 21 let. Oropala sta blizu križišča cest 173 in 41 Dale Posey gasolinsko postajo. Sodišče bo zdaj z njima obračunalo.
V “Rendezvous Tavern” na
obležala in umrla po enem mesecu na nedeljo zjutraj, teden pred Vsemi sveti. Sestra mi je prišla iz Ljubljane pomagat, da je materi stregla zadnji mesec. Odkar je mama umrla, sem spala vedno na peči. — J. Grdina že ve, kakšne so bile tiste peči. — Bilo je kak mesec po Božiču. Ob dveh zjutraj se zbudim in dvignem glavo. Na sredi sobe je stala mama, lepo visoka, zravnana. Gledala me je, jaz pa njo. Vprašam jo, če me ima kaj rada, pa mi prav počasi odgovori:	To ni v
moji moči. Nato se je obrnila in
Green Bay cesti pa je neka 39 let počasi odšla. Vrata so bila pri-stara žena skušala oropati gostilničarja Arnolda Nolana. To je bila 39 let stara Dorothy Scott iz Kenoshe, Wis. Gostilničar Nolan je pripovedoval policiji, da je omenjena žena pila preje par
Lahko je, da je mogoče ur v gostilni. Nato je šla v svoj le za šalo, mogoče da zares, da av*'0’ zunaj pred gostilno, in se je neki prodajalec zemljišč (Real vrnila z avtomatičnim samokre-Estate Man) iz sosednjega me-[som v gostilno in ukazala Nola-steca McHenry vložil pismeno.nu> da JI izroči denar. Slednje-prošnjo na upravo ‘The National mu se ie posrečilo, da ji je iz-Aeronautics and Space Adminis-[ tr8al 'z rok samokres. Denarja tration’ v Washingtonu, da naj n' vzela, zakaj ne, pojasnilo ne se ga vpošteva in se mu izda Pove
prvo dovoljenje (license) za ENO, DVE ZA KRATEK zemljiško prodajo in kupovanje ČAS:
na Luni. Svojo prošnjo je pod-j — Preprosto. — Na sodišče je pri s svojo “ugotovitvijo”, da je bil pozvan Marko Mrha, da bi bil on prepričan, da tekom prihod- za pričo v tožbi radi prepira in njih deset let se bo začelo razvi- pretepa med sosedoma Černe in jati naseljevanje na Luni in bo Bele. Ko sodnik pokliče Marko-treba nuditi ljudem postrežbo z ta, da pove, kaj je videl in sli-zemljišči itd.	šal, in je zaprisegel — mu je de-
Uprava omenjene ustanove mu jal: Zdaj pa povej, kako je bilo. je odgovorila, da mednarodna “Kaj naj izpovem?” vpraša pogodba iz leta 1967 določa, da Marko.
Luna ni podvržena kakim takim “Najboljše bo, če poveš vse po določbam za narodna osvajanja pravici?” odvrne sodnik, z naseljevanjem itd.	“Bogme, na to pa nisem mi-
To pove, da je med nami in slil!” odgovori in se popraska po okrog nas še dosti podjetnih lju- glavi Marko, di, ki “vohajo" business in nje-	*
gove prilike ne samo na naši — Računar. — Sodnik je pre-Majki Zemlji, marveč tudi celo čital obsodbo nekemu obsojencu
prta. Odšla je skozi nje iz sobe in jih zaprla za seboj. Kako sem bila vesela, da sem svojo mater še enkrat videla. Le žal mi je bilo, da jo nisem prosila, naj moli za mene.
Jaz sem toliko srečna, da imam fotografijo, veliko, stensko, mojega očeta in matere. Bila je prav v isti obleki, ko sem jo videla po smrti. Bila je v zeleni obleki, na glavi pa je imela ruto. Ko sem povedala sestri, mi je rekla, da sem bila srečna. To je bilo v Idriji na Notranjskem.
Tole je o mojem bratu Janezu Rejcu iz Ljubljane v Šent-peterski vojašnici, kjer sem se
Naši slovenski predniki so že zgodaj zasedli mesto Ptuj in o-kolico. O tem pričajo tudi staroslovenska grobišča, ki so bila najdena že leta 1907, npr. na Hajdini, in L 1909 na Ptujskem gradu. Grajsko grobišče je bilo odkrito pri znanstvenih izkopavanjih, ko so hoteli utrditi lego rimskega gradu ali kastela. Grobišče leži na rimskih razvalinah. Slovenski pokojniki so bili pokopani kar v svojih oblekah. Od 66 okostjankov, skeletov jih ima 25 nakit, obsenčne obročke na prsih. Umrlim so položili v grob vso osebno premičnino, nakit, pogosto tudi orožje in orodje. Leta 1947 sta vodstvo Mestnega muzeja v Ptuju in Antropološki zavod zagrebške fakultete na grajskem gradišču odkrila nove grobove, tako da je dosedaj odkopanih 283 grobov. Odkritje je nad vse dragoceno. Na nekdanjem ilirskem gradišču, ki je prešlo v rimske roke, so Staro-slovenci svoje mrliče pokopavali ne samo na deskah, ampak tudi v krstah. Nakit priča o samostojni staroslovenski kulturni u-stvarjalnosti, orožje pa o povezanosti z vojnimi zavezniki.
O k r š č a nskem slovenskem Ptuju vemo, da je spadal še v
del vzhodno-frankovske Vzhodne marke. Skozi krščanski Ptuj je knez Kocelj pospremil sv. brata Cirila in Metoda na njuni poti v Rim. Ptuj je še v cerkvenem pogledu pripadal obnovljeni sir-mijski ali novi panonski nadškofiji, katere prvi nadpastir je bil sv. Metod.
Ko je leta 874 velemoravski knez Svetopolk v Fronheimu sklenil z Nemci premirje, je ta “mir” bil tak, da je Bavarcem — svetni in cerkveni oblasti — dal proste roke na vzhodu. Ti so zrušili ne samo kneza Koclja in uničili panonsko-slovensko nadškofija, marveč je nadškof Metod izgubil tudi svoj panonski cerkveni teritorij. Novo cerkev v Ptuju, ki jo je nedvomno gradil knez Kocelj — vsekakor skupaj s sv. Metodom — je po Metodovem “odhodu” — izgonu leta 874 posvetil nov višji cerkveni predstojnik, nadškof iz Salzburga.
V Ptuju so se v srednjem veku naselili minoriti in dominikanci, ki sb si ob samostanu sezidali lepe cerkve. “Ptujski gospodje”, ptujski grofje pa so sodelovali pri gradnji^slavne Ptujske gore, znamenitega Marijinega svetišča ng Dravskem polju, daleč naokrog znane božje poti. Tako Ptujska gora kot samo mesto Ptuj sta prava zakladnica zgodovinskih, arheoloških in umetniških spomenikov; kot, kraj pa izredno lepa točka s krasno panoramo slikovitega okolja — Dravsko polje, Slovenske gorice, Haloze in Pohorje.
Obdravsko mesto Ptuj ima za seboj slavno 1900-letno zgodovino. Nekoč škofijsko mesto v rimski Panoniji je tudi v srednjem veku bilo za Slovence žarišče verskega življenja. Preko njega je vodila tudi važna trgovinska cesta na Ogrsko in Hrvaško.
Sedanji Ptuj je že pred prvo svetovno vojno dosegel lepo mestno lice — magistrat, park, lepe drevorede — ter kulturne in socialne ustanove — gimnazijo, muzej, gledališče, bolnišnico in hiralnico, kapucinski samostan pri Sv. Ožbaltu, ki ima prvotno cerkev iz leta 874, v sedanji dobi pa se naglo širi tudi mesto v podeželje, tako da so prve okoliške postaje že predmestje,
Ptuj je tudi v slovenski književnosti dobil svoje mesto. Iz njegove zgodovine so zajeli snov domači in tuji pisatelji — Remec. Njegovi domačini so dr. Metod Turnšek, Jeza in Potrč, iz bližine pa Ksaver Meško, Stanj-ko Cajnkar, Krivec, Borko, Kociper, Janežič, Kocbek in Ingolič. Iz zadnje vojne je Turnškov ptujski roman “In hrumela je Drava”.
Ptuj je spričo svoje zgodovine in zaradi tipične folklore pomembno slovensko mesto in je njegov 1900-letni jubilej čast vsega slovenskega naroda.
Po dr. Metodu Turnšku:
P. Odilo, OFM.
(Koledar Družbe sv. Mohorju. 1969, stran 68 in 69.)
po svoje seznanila z J. Grdino,]‘kneževino” kneza Koclja, vlako je pisal, mislim, prvo knjigo^
o prvi svetovni vojni. Tedaj se] Večkrat sem se peljala skozi je moj brat izgubil v Karpatih v, Vrhniko, Borovnico, Verd in Lo-Galiciji. Veliko naših je zasulo v gatec. Tam smo izstopili in šli
dolini, po kateri teče velika reka. Žena je dobila sporočilo, da moža ni več in ni nobenega znaka, da bi kje bil. Po desetih letih nekako so ujetniki začeli prihajati domov, med njimi dva v Ljubljano. Prvi je rekel, da ga pozna, da tam hruške prodaja. Drugi je vedel, da je oženjen in
nato peš proti Idriji. Po poti smo se ustavljali za okrepčilo na Tratah ali pa na Veharšlu, kjer so bili trije bratje. Janez je, mislim, imel kmetijo, Tone gostilno, France pa prodajalno. Od tam vodi glavna cesta v Idrijo in nato dalje k Sv. Mariji Magdaleni na gorah. Ti trije bratje so bili bra-
da ima družino. Ko sem brala j Iranci moje matere (Terček). Grdinov članek, me je čudno ga- Ameriška Domovina mi je ženilo. Samo trije vojaki so se od lo všeč, rada jo berem. Pri tem

Tako presoja položaj v Sloveniji pisec uredniškega članka v Svobodni Sloveniji, v Buenos Airesu v Argentini)
i/hajajočem slovenskem tedniku, 27. februarja letos. Z UTVE, ki bodo v aprilu, vlada nja, k. jih je pozvročal po svetu, njim sc strinja dober del slovenske politične emigracije, j ih precejšnjo zanimanje. Za mest- Nato pa ga resno vpraša: je pa med njo tudi precej, ki sodijo, da je razvoj v Sloveniji ne^a župana kandidira ponovno “Imate kaj dodati?”
na Luni in zvezdah.	in mu pojasnil, da bo moral od-j tistih vrnili zdravi domov. Pustil | se marsikdaj spomnim na stare
* ZA NASE LOKALNE VO- sedeti deset let ječe za zla deja-Le doma štiri sinove in ženo, ki čase, na stare kraje in stare
je pričakovala otroka. Rodila je J znance. Oh, kje je vse to!
hčerko, ki jo je tako želel, pa ni Pozdravljeni! bila božja volja, da bi jo videl. I
Ana Urbančič
IZ NAŠIH VRŠI
South Chicago, 111. — Cenjena uprava! Najprvo prav lepo pozdravim vse, od uredništva, u-prave in uslužbencev do slehernega naročnika in čitatelja Ameriške Domovine, katera bi morala biti v vsaki slovenski hiši.
Priloženo Vam pošiljam celoletno naročnino za ta naš priljubljeni in ugledni list z željo, da bi ga še dolgo lahko izdajali-
Dovolite mi, da že sedaj voščim vsem naročnikom prav veselo Veliko noč, da bi jim bil praznik vstalega Zveličarja lep in radosten!
Vam pa naj Bog poplača ves trud za dobro slovensko stvar!
Vaš vdani naročnik
Martin Shifrer
U*a«4 ftv«IV
TliKrwift|
for th« Jmgmtlm
in
•
Tedenalut prllos« za Slovane« v Wisconsin«

OTMTnm 'i-ttioanf jl MiJtiCjk
w
I


THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF ILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
i
Ail CMwauuSsatlOM
to
OHZOK rUBUBinONQ COMPANY Marica R. Btaal, Pnbllsher 3601 W. Ohio Avs Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell B-4X1S
jnrrcrixxTrCTTraxrn.
■5iSi
M ilwauski zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Zbiram'vsaj majhen pogled v deželo, iz misli, da bi kaj napisal za Arne-'katere so njihovi predniki prišli, riško Domovino, pa kar nočejo | Knjigo toplo priporočamo. Dobi-Priti. Takole je, ko se začnejo'te jo pri vseh podružnicah Slo-možgani kisati. No, sedaj sem pa venske ženske zveze. Pri tem mi
jo ujel. Prav te dni je izšla že dolgo napovedana knjiga “From Slovenia to America”. V naglici sem jo prelistal in sem ugotovil, da je zelo zanimiva. Ima veliko materij ala in zgodovinskega o-2adja tako, da se prav prijetno bere. Knjiga obsega skoraj vso zgodovino slovenskega razvoja v Ameriki. Obravnava porast slovenskih naselij, kakor tudi njihovega dela in doprinosa k razvoju ameriškega življenja. Slovenci so prihajali v Ameriko s trebuhom za kruhom z name-hom, da se kmalu vrnejo, od koder so prišli. Mislili so, kakor še mnogi danes mislijo, da je Amerika Indija Koromandija, kjer se zlato pobira na cesti. Kmalu so j Sv. Janezu je to več ali manj u-ugotovili, da temu ni tako. Zače- staljena navada, da volijo cerkveni odbor. Volitev je bila dolo-
iz vsega srca čestitamo Mrs. Pri-sland, da se je lotila tako monumentalnega dela.
$
2e nekaj nedelj smo brali v cerkvenem oznanilu sv. Janeza, da bodo imeli volitve novega cerkvenega odbora. Take volitve bi se morale vršiti v vsaki fajd. Taka je stara ureditev f)o postavi države Wisconsin. Ker so ta določila stara že čez 60 let, so na velikih krajih prišla v pozabo. To pa tudi zato, ker državna postava pravi, da se morajo te volitve vršiti po predpisih cerkve. Cerkev po 'svoji postavi predvideva le dva ključarja, ki sta voljena ali pa določena. Pri
Človeku je le bilo dano na prosto voljo, da si sam določa svoj post. Odgovornosti za to je na ljudeh in ne več na zapovedi cerkve. Prav tako niso ukinjene pobožnosti, ki naj človeku pomagajo poglobiti njegovo duhovno življenje. Postna postava v milwau-ški nadškofiji določa, da je na petek v postu dan zdržka, kar pomeni dan brez mesa. Ko je bila ta postava prebrana, je tudi poudarila križev pot in molitev rožnega venca. Pri Sv. Janezu je križev pot za slovensko govoreče farane vsako nedeljo popoldne ob dveh. Zanimalo me je, kako se Slovenci poslužujejo te svoje ugodnosti. Moral sem ugotoviti, da tudi tukaj manjka tiste zavesti, ki jo povsod tako pogrešamo. Če kdaj, ravno v postu bi morali pokazati več smisla za žrtve. Če bi župnik oznanil, da ne bo več križevega pota v slovenščini, ker je premalo ljudi, bi bili takoj vsi križi gori in doli. Čas je že, da začnemo misliti, da slovenščina zavisi od članstva in ne od tega, kdr je sloveščina.
h so si graditi svoje domove in Se kulturno organizirati, da so
čena za zadnjo nedeljo v
'Pokazali svojo sposobnost. Veli-Jarju. To nedeljo popoldne se je ha oznaka za našega človeka, da zbralo majhno število faranov, je priden, delaven, sposoben za To je bilo predvideno že prej, vsako delo. Senator Frank J. j da bo udeležba bolj majhna. Po Lausche, ki je napisal predgovor. današnjih metodah se ljudje no-Za knjigo, lepo pove: Knjiga vse- čejo več vmešavati v stvari. No-huje lepe in koristne stvari. Za čejo, da jih kdo nadleguje. Ven-starejšo generacijo je to knjiga, dar pri vsem tem je župnik po-
ponosom.'dal poročilo o delu in življenju za vzgled, fare in o načrtih za bodočnost.
hi jo bodo sprejeli s hilajši generaciji je
hi naj mu sledijo. Ža tiste, ki'Ker po poročilu ni bilo posebnih htvjigo berejo, je pa vir raznih J vprašanj, so prešli k volitvam, informacij in veselja. Knjigo je^ Volili so deset novih odborni-^apisala Mrs. Marie Prisland, u-^kov. Izbrani so bili stari odbor-stanoviteljica Slovenske ženske niki, katerim so dodali dva no-Zveze. Knjiga je pisana v angle-j va. Ves sestanek je trajal dve sčini za mlajšo generacijo, da bo- uri. Vsakdo je obžaloval, da ni ho lahko knjigo brali in videli, j bilo več ljudi. Bil je tudi lep, hako so njihovi stari starši in sončen popoldan in je veliko Iju-starši garali in delali, da se oni di odšlo na popoldanski izlet ali lahko veselijo napredka, ki ga na obisk svojih prijateljev in včasih smatrajo za samo po sebi znhacev. Včasih ima vtis, da hmevnega. Obenem bodo imeli ljudje nimajo več tistega zani-
jmanja za skupnost, kakor je to ^ilo pred leti. Vsakdo hoče biti sam zase in delati, kar misli, da njemu prija. Društva, ki so pred leti bila dobro obiskana, sedaj tožijo, da ni ljudi na sestanek, ge celo odborniki ne prihajajo.
V nedeljo; 9. marca, je ozna-febru-! njena duhovna obnova za rhože in fante iz fare sv. Janeza. Druga nedelja v mesecu je določena za člane Najsvetejšega Imena. Vsako leto ob tem času si možje želijo duhovne prenovitve. Kaj je bolj primernega, kakor postni čas. Duhovna obnova bo trajala le nekaj ur in sicer od pol osmih zjutraj do enih popoldne. Duhovno obnovo bo vodil Fr. Guy Lofy, župnik fare sv. Florijana v Milkaukeeju. Da so možje in fantje k tej obnovi vabljeni, se
tah. Celo v cerkev je prišla v copatah. To je korajža. Mrs. Olga Penne je bila tudi operirana. Nahaja se v St. Luke’s Hospital. Smo jo pogrešali zadnjo nedeljo pri deveti sv. maši. Ona je naša primadona. Pri petju je manjkal njen glas. John Hauptman je sedaj v Mt. Carmel Nursing Home. Bo tam tudi ostal. Mrs. Mary Gnader si je zlomila ključnico. Prav nerada pove, da se je to zgodilo pri sankanju. Pri tem je rabila novo moderno napravo, ki ji Amerikahci pravijo snowmobile.
Zadnjo nedeljo so naše ženske pod vodstvom Our Lady’s Guild pri Sv. Janezu priredile modno razstavo. Zbralo se je o-krog 150 žensk. Modeli so bili ženske iz društva same. Jaz sem na “žalost” zamudil. Prišel sem šele, ko je bilo vse končano. Vse so pravile, kako je bilo lepo in me spraševale, če sem bil zraven, ko so vedel, da nisem bil. Vprašal sem le, če bi moral imeti slepočnice, pa so rekle, da ne. Prigrizka, ki so mi ga ponudile, sem se pa poslužil. Ne smeš biti nevljuden! In pri takih stvareh ni težko biti prijazen in vljuden.
novo prožnejšo obliko. Kompenzacijski promet med obema državama je bil do sedaj majhen, šele zadnje leto je dosegel milijon dolarjev. Kitajska je izvažala v Jugoslavijo grafit, azbest, ščetine in svilo, v Jugoslaviji je pa kupovala jeklene izdelke, kovine in nekaj tekstilnega blaga.
Kitaj išče gospodarske stike i vsem svetom
V Peipingu se mudi trenutno cela vrsta trgovskih delegacij, med njimi tudi jugoslovanska.
PEIPING, Kit. — Komunistični kitajski režim se je naenkrat
Kakšne so Vaše otil
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem ha zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL GO.
Telefon Mitchell 5-7174 1X01 So. llth Street Milwaukee, Wis. 5J204
...rmummuutmmmma
Vsak čas prinese nekaj svojega. Menda bo priložnost In to je znamenje časa.
Sedaj smo v znamenju postnih pobožnosti. Pred leti je bil post ljudem nekaj velikega, nekaj svetega. Sedaj je tudi tu popustilo. Ljudje so začeli misliti, da pokora ni več potrebna in ker je postna postava bila olajšana, da ni več posta. Post ni bil ukinjen.
samo ob sebi razume. V teh zme-'spomnil, da mu ne bi nič škodovalo, ako bolj razvije svojo zunanjo trgovino. Zato je povabil celo vrsto držav, naj se zanimajo za posle s Kitajsko. Tako je prišlo do tega, da je trenutno cela vrsta trgovskih delegacij v Peipingu z očitno namero, da začnejo trgovati s kitajskimi podjetji. Med take država spada na primer Italija. Nekaj držav bo sledilo italijanskemu vzgledu.
Jugoslavija je sklenila zadnjo trgovsko pogodbo 1. 1963. Je to tipična kompenzacijska pogodba, ki navaja, kaj bosta obe državi izvažali in uvažali med seboj. Spisek blaga, ki je prišlo vsako leto v poštev za menjavo, je bil menjan letno le v količini blaga, ne pa v kakovosti in vrsti.
Ta način trgovanja je vsaj za Jugoslavijo zastarel, zato čaka sedaj jugoslovansko delegacijo
šanih časih je potrebno, da človek zopet dobi duhovno stabilnost, če se mu je čez leto omajala. Posebno važen bo čas vprašanj. So stvari, ki bi jih radi vedeli in rabijo pojasnila. Kdaj je bolj primerno to storiti, kakor ravno pri duhovni obnovi.
Društvo mater pri fari sv. Janeza pripravlja velik zabaven popoldan za žene iz fare sv. Janeza v nedeljo, 16. marca. Možje niso izključeni, a poudarek je na ženskah. Kako lepa priložnost za pogovor in spoznanje med seboj. Kaj takega nimate vsak dan.
tudi
Sihanuk gleda drugam
SAIGON, J. Viet. — Vodnik Kambodže princ Norodom Sihanuk je uradno še vedno trd nasprotnik ZDA, s katerimi nima rednih diplomatskih stikov. Se vedno priznava uradno za vlado Južnega Vietnama Osvobodilno fronto, ker je z vlado v Saigonu v sporu zaradi meja in ker je bil prepričan, da bo končno prevladal v Indokini, tudi v Južnem Vietnamu, komunistični vpliv in oblast. Za tem videzom je vendar Sihanuk spremenil svoje stališče.
Tu krožijo vesti, katerih viri trdijo, da so zanesljive, da ameriška letala bombardirajo in ob-streljuljejo rdeče v neposrednem področju meje večkrat tudi na kambodžanskih tleh.! Princ Sihanuk in njegovi stražarji, ki so bili v preteklosti v tem pogledu tako natančni, gledajo sedaj takih slučajih na drugo stran.
Poučeni nazlagajo spremenjeno stališče Sihanuka z njegovim odkritjem, da Osvobodilna fronta Južnega Vietnama in Severni Vietnam podpirata komunistične upornike v Kambodži. Ti so znani pod imenom “Rdeča Kambodža”.
V Washingtonu odločno zanikajo, da bi Sihanuk dovoljeval bombardiranje rdečih v obmejnem področju Kambodže, prav tako seveda nočejo o čem takem nič vedeti v glavnem mestu Kambodže.
Prav tako naj bi Sovjetska zveza razvila izpopolnjen radar, ki elektronsko pregleduje nebo in išče sovražne rakete, med tem ko je sedanji delol to mehanično. Tak moderen radarski sistem je predviden tudi v sistemu Sentinel. Rusi naj bi pripravljali tudi posebni komputorski sistem za usmerjanje Galosh raket.
študentovski nemiri so sprožili beg profesorjev
BERKELEY, Calif. — Ameriške univerze niso ravno vzorci dobro organiziranih prosvetnih ustanov. So postale prevelike, vanje je čas zanesel preveč birokracije. Zato se marsikateri — posebno starejši — profesorji ne počutijo dobro na njih. Sedaj so prišli še študentovski nemiri, ki ogromna večina profesorskih zborov z njimi ne .simpatizira.
Do lani so še prenašali nemire in izgrede na fakultetah, letos so pa mnogi med njimi že začeli gledati, da se preselijo od “živahnih” na “mime” univerze. Najbolj čutijo to univerzo na Zahodu. Od tam odhaja vedno več starejših in znartih profesorjev na Vzhod, kjer se počutijo bolj “doma”.
Študentje-razgrajači se za La pojav malo menijo, univerzitetne uprave so pa postale preplašene. Ugled univerze ni odvisen le od števila študentov, je bolj odvisen od kvalitete učnega zbora, ta je pa zopet odvisen od malega števila profesorjev, ki so znani po vsej deželi. Ako se take zvezde na znanstvenem polju začnejo odseljevati, univerzitet ne uprave hitro čutijo, koliko jim bije ura.
Goljufija vsepovsod
RIM, It. — Včeraj je moralo pred sodišče preko 700 oseb, ki so obtožene, da so ali prodajale ali pa kupile dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili. Računajo, da bo razprava trajala‘tri mesece.
Nagel sodni postopek
LONDON, Vel. Brit. — Britansko pravosodstvo je napravilo na predsednika ZDA R.M. Ni-xona pretekli teden velik vtis zaradi svoje učinkovitosti in naglega postopka.
Eden od demonstrantov, ki so bili prijeti tekom njegovega o-biska na Angleškem, je bil že naslednji dan obsojen na 6 mesecev zapora. Kaj takega se v ZDA ne zgodi, zato je napravilo to na predsednika R. M. Nixona tak vtis.
Češkoslovaške divizije bodo sodelovale pri vajah
PRAGA, ČSR. — Sest divizij češkolovaške vojske bo sodelovalo pri vojaških vajah Varšavske zveze prihodnjo jesen na Poljskem. Ko so v lanskem avgustu sovjetske in satelitske vojske zasedale Češkoslovaško, so o-stale češkoslovaške vojaške sile svojih vojašnicah.
igranje kart, pa saj poznate ženske: več govorjenja kakor igranja. Postreženo bo tudi s prigrizkom.
*
Sedaj pa še nekaj drugih novic. Mrs. Hiller je bila operirana' naloga, nadomestiti sedanji sina nogah. Okrog hodi le v čopa-1stem medsebojnega trgovanja z
Sovjeti zavrli gradnjo obrambo proti raketam
WASHINGTON, DC. — Po amerakih pbdatkih je Sovjetska zveza zavrla gradnjo obrambe proti raketam okoli Moskve. Sodijo, da je vzrok temu preskušanje nove boljše opreme.
Sovjetska zveza je pretekli mesec preskusila novo, večjo raketo za prestrezanje medcelinskih raket vrste “Galosh”. Njen domet in učinek naj bi bil približno enak ameriški raketi Spartan v .Sentinel obrambnem sistemu. Seže do 450 milj daleč in do 230 milj visoko, oziroma globoko v vesolje.
You can go first class all winter long with Electric Heat!
I'or iull information about electric heat and m I KM . estimate of the cost of electric heat for a new home, or for modernizing your present home with electrie heat, call ns for the names of Recommended Electric Heating Contractors in your area.
Wisconsin electric power company
MALI OGLASI
Naprodaj
V okolici sv. Vida se proda zidan apartment, ima 3. stanovanj, po tri sobe v dobrem stanju. Cena zmerna. Vpraša se na 1196 Norwood Rd.
(47)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, v okolici Marije Vnebovzete. East 169 in Grovewood A ve., dvojna garaža. Kličite 944-5478.	(47)
Veleposestvo naprodaj
Naprodaj je veleposestvo na Boričevem pri Novem mestu, Slovenija. Za podrobnosti pišite na Mrs. Mary Rosenberger, 1013 Kennedy Dr., Ambridge, Perm. 15003.	(47)
Delo išče
Mlad, zdrav in priden rojak išče kakršnokoli delno zaposlitev od 8. zjutraj do 2. pop. Kličite od 12. do 2. pop.: 881-2594.
(47)
Ji
Ml
MORSKI PESEK ZA GRADNJO za dviganje peska z morskega dna in odstranjevanje soli iz njega, da je uporaben gradbeni material. Stroj je v rabi na področ ju Amsterdama na Holandskem,
Velikanska naprava, ki jo vidimo na sliki, je stroj
Lastnik prodaja hišo
Enodružinsko, 5 sob, prav blizu cerkve sv. Lovrenca v Ncwbur-ghu. V dobrem stanju. Kličite 661-7693 ali 888-1356.
-(52)
(.first Memorials
Kraška kamnoseška olir
EDINA SLOVENSKA IZDEIXJVAL NICA NAGROBNIH SPOMENlKO\
1S43T, Willorlnn Ra	jv 1 1X2*
House for sale
Maple Heights — bungalow, large bedrooms down, 1 huge bedroom up with air conditioning; 1 Mi clay tile bath, comple tely new country-size kitchen with built-in oven, range, dishwasher, close to school, bus, shopping, church, IVz car garage with patio, finished rec. room. Call 662-5085.	(47)
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE
Moški dobijo delo
NASTAVLJAVA ZA:
Stožčaste, strojne stružnice
DR0BILNE STROJE STOŽČASTE STRUŽNICE STROJNE STRUŽNICE VRTALNE STROJE
Marajo znati nastaviti in obratovati stroje in citati načrte. Prva in druga zmena. Prazniki, počitnice, življenjsko zavarovanje, bolezenski dopusti, polno plačani pokojninski načrt, starost neomejena.
ELWELL-PARKER ELECTRIC
1205 St. Clair Ave. 881-6200
Pisarna odprta od 8. zjutraj do 5.30 pop.
SESTANKI PO DOGOVORI/
Nepristranski delodajalec
(47)
Zenske dobijo delo
ŽENSKA DOBI DELO
V domu brez matere, za skrbstvo dveh otruk, starost 3 in 5. Stanovanje v hiši, ali po dogovoru. Kličite 741-9186 po 6. uri.
HELP WANTED FEMALE
Live in or per arrangement to cure for two children, 3 and 5, motherless home. Call 741-9186. After 6 p.m.
(4,6,10,12,21 mar
General Office
Good typing necessary, shorthand preferred, excellent salary. Fringe benefits, new air-conditioned office. Call 391-4904.
(47)
Delu »lobi
Iščemo kuhinjsko pomočnico, od 7. zjutraj do 2. pop. Jo izučimo. Iščemo tudi pomivalko posode za delni čas. Kličite: 361-5214.
SORN’S RESTAURANT 6080 St. Clair Ave.
(47)
V najem
Oddam 5 sob, zgoraj, na E. 69 St., vse na novo dekorirano. Kličite 391-6821.
-(48)
Hišno delu
Iščemo žensko za v ponedeljek ali četrtek; na bus liniji; nič pranja, nič otrok. Priporočila. Kličite 381-2543.	(47)
Office Cleaning
Neighborhood industrial plant requires woman for office cleaning several times weekly. Hours flexible.
VALEN MEG CO.
6725 Machinery Ave. 861-6264
(47)
ROTI J A
“Saj še nič ne veš”, je Rotija zajokala.
In potlej prav tiho:
“Otroka bom imela.”
Na, zdaj vsaj eden ve, vsaj eden. Se Marjeti bom povedala. Vsaj dva človeka ne bosta začudena, ko bodo vsi zvedeli za greh.
“Otroka?” Marička je z odprtimi usti strmela v Rotijo, ki se ni premaknila.
Dež je tolkel v travo in pritr-koval po leseni strehi. Marička še vedno ni prišla do besede.
“Zakaj nič ne rečeš?” je Rotijo bolel molk. “Reci, da nisem nič prida, da s(em ravno taka kakor Tine, saj vem, da to misliš.”
Sele zdaj se je Marička premaknila.
“Ne, tega ne mislim. Preveč te poznam. Nisi ti kriva. In kaj zdaj misliš?”
“Kaj? Kaj naj mislim? Nisem ne dekle, ne žena. Vendar bo otrok moj in če mi ga Bog ne bo vzel, bo enkrat zrasel in se bo pisal Poderžaj namesto Senčar. Živela ga bom, dokler ne bo sam zaslužil.”
Rotijine besede so bile pogumne. Brž ko je razodela svoj greh, ji je poleglo. Ko je videla, da se je Marička zdrznila, jo je pograbila divja želja, da vsem pokaže, da se ne boji nikogar in če bi ji Marička le količkaj oponesla njen greh, bi bila, v tem trenutku zmožna odpreti vrata in zakričati:
“Jaz sem mati, mati. In o č e mojemu otroku je Tine ‘pijanec in nič prida človek, ki je hotel, da grem h konjederki, da bi otroka umorila. Nisem šla in ne bom šla, ker hočem otroka imeti. Moj je, samo moj.”
Toda Marička ni rekla besede in divja ihta v Rotiji je začela pojemati. Kakor odrezan ud je še trepetala. Toda zdaj se je znašla tudi Marička. Objela je Rotijo okoli vratu in tiho rekla: “Bog včasih tudi hudo v dobro obrne. Ali je otrok žegnanjski?” 1
Rotija je vsa rdeča prikimala.
“Potlej boš lahko do kcnca na planini. Naših deklet ti nobena le bo nič rekla. V dolini pa veš Kakšni so jeziki. Sicer te bodo opravljali, tudi če boš na planini, vendar je človeku laže, če ne vidi oči, ki se obračajo za njim.”
“Tudi jaz sem tako mislila,” je bila Rotija vesela Maričkine
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OHIO. Beaut, lake front lot on lake. Boating, fishing, sandy white beach. Close to the Ohio, Michigan, India-
misli.
“Saj ne boš nobeni povedala, kajne?” je zaprosila.
“Nobeni, samo bolj vesela moraš biti, sicer bodo same uganile.”
“Tako sem vesela, da še ti veš, kako je z menoj”, je bila Rotija boljše volje. Podržala je roke pod kap in si izmila oči.
Tilen je bil spet deževen, kazalo je da bo jesen pristujena in hladna. Čredniki so se že pripravljali, da bodo odgnali živino z Mošenjske in Lipniške planine. Jutra so bila že dokaj mrzla in dež na sv. Tilna dan se rad drži celega septembra.
Rotija je na soboto pred angelsko nedeljo odšla proti Kališniku, da pokliče Jerneja. Odločila se je, da gre na Prtovč in se spove Marjeti. Tudi Marička ji je to svetovala. Ce bi Škovinc sitnaril in ji mislil odpovedati stanovanje v kajži, bi ga Marjeta znala pregovoriti. Nerodno bi bilo, ko bi se ji bilo treba potikati po svetu. Škovinc je oster in se hitro zaleti. Morda bi mu bilo koj žal, toda svoje besede nikdar ne umakne. Zato, ker je Škovinc. Morda bi ji po Marjeti pomagal, čeprav bi jo pognal iz kajže, toda izgovorjene besede Škovinc še ni nikdar pojedel.
Jernej se je motovilil okrog koče. Imelo ga je že, da bi rinil na Martinček vprašat, a ga je bilo vendarle sram. Morda bi tudi Rotiji ne bilo prav, če ne, pa sam tudi ne pojde.
Kar oživel je, ko jo je ugledal. Saj je imel v koči že vse pripravljeno, da se ne bosta prav nič mudila.
“Si le prišla?” se mu je kar samo smejalo. “Čakaj, po oprtnik skočim, pa greva koj precej naprej.”
Rotiji je bilo nekam dobro pri srcu. Zdaj gre, da se še Marjeti izpove. Ko bo ta pot opravljena, ji bo zares odleglo. Potlej naj pride, kar hoče. Da bi je le gospod Lovrenc ne napodil. Dober je. Če bi še njemu razložila, bi se je nemara usmilil.
Jernej je zaklenil vrata in del ključ v luknjo pod smrekov štor.
“Greva kar po bližnjici. Vsaj pol ure poti si prihraniva.”
Rotiji je bilo vse prav.
Marjeta je kar zavrisnila, ko ju je pod večer zagledala na dvorišču.
“Da si vendarle prišla”, je Rotiji stresala roko. “Mislila sem že, da smo se ti kaj zamerili na Prtovču, ko te prejšnjo soboto ni bilo. V kajži sem bila včeraj malo okna odprla. Koj zadahne po plesnobi, če je vseskozi zaprto. No, v hišo stopita.”
Rotiji se je mudilo.
na border, on beaut. Lake Seneca. Asking $6,000.	Ph. 366-1293
FEMALE HELP
“Domov grem, da še malo pospravim. Jutri bom pa prišla, če boš imela kaj časa. O nečem bi se rada pogovorila s teboj, če ne boš huda.”
KEYPUNCH OPERATORS Experienced Full Time Only 3312 W. Peterson KE 9-4646	Ask for Sandy
SECRETARY To Administrator
Permanent position. Immed. opening. North side. For Appt. Call	•>,
Mr. Ziska 588-1220
"	(47)
“Kar pridi, kadar hočeš”, je bila Marjeta vesela zaupanja. “Saj bom skozi doma.”
“Lahko noč, Rotija”, je rekel počasi Jernej. “Dobro spi.”
Zunaj je dišalo po zrelem sadju, ki ga je opral septemberski dež.
Nedelja je bila lepa, čeprav ni bila prav jasna. Kazalo je, da Tilen še ne bo nehal s svojim dežjem. Marjeta, Jernej in Rotija so šli k maši v Železnike.
“Včeraj je tudi Tine prišel. Ne vem, kdaj kane nazaj. Zelo je shujšal.”
Marjeta je od strani opazo-
I vala Rotijo kaj bo storila. Še (premaknila se ni. Komaj, da je malo zardela. Marjeta je pričela upati, da bo vendarle napeljala vodo na Jernejev mlin. Jernej je kar neumen na Rotijo. Všeč mu je, ker je tako pridna. Dekla je zdaj Tineta pozabilo, kakor je videti. Hvala Bogu. Naj Jernej poskusi. Malo mu bo pot pripravila, reči bo pa moral sam. Neroden je res in motoviiast, dober pa bolj kot vsi prtovški fantje. Rotija bi se dobro imela ob njem. Prihranjenega ima pa tudi toliko, da bi si lahko postavil hišico. Sicer bi jima pa Škovinc rad prodal kajžo. Kaj pa naj z njo?
“Meni je poslal ruto in pismo, pa sem oboje sežgala. Le zakaj si mi tisto poslala gori?” je rekla čez čas Rotija. “Saj veš da z njim nimam nič več.”
“Nisem vedela, kako je,” so Marjeti zažarele oči. Tudi Jerneju je stopila kri v lica.
Potlej so se spustili v navaden pomenek. Marjeti se je zdelo tako najbolj prav. Ni dobro z eno stvarjo neprenehoma siliti v človeka.
Koj po južini je Rotija poiskala Marjeto. Jerneja ni bilo, ker je odšel v vas h Kožarju, za katerega je v Jelovci podiral les. Ob štirih sta bila z Rotijo zmenjena, da gresta že nazaj. Časa ni bilo več dosti.
Marjeta je sedela pred hišo in se pomenkovala z otroki, ki so silili vanjo. Najmlajši Škovinc ji je ravno kobacal v naročje.
“Počakaj, Janezek, jutri se bova šla konjička,” je Marjeta koj vedela, da je Rotija prišla na domenjeni pogovor.
“Ali, otroci, igrat se pojdite! Ti, Minka pa na Janezka pazi, da se kam ne prevrne.”
Otročad se je zagnala za skedenj, Rotija pa je sedla na klop. Srce ji je divje bilo. Že je mislila, da ne bo ničesar povedala. Marjeta je bila dobre volje in Rotiji je bilo težko, da bi ji sedaj utrnila njen smehljaj, ki je spremljal prerivajoče otroke.
Toda Marjeta je sama začela. Takoj, ko so otroci odšli, se je obrnila k Rotiji in ji mehko rekla:
“No, zdaj pa kar z besedo na dan. Nič naj te ne bo sram, saj jaz tudi nisem včasih mislila, da bom pri Škovincu za teto. Mlada kri vsaka rada poskoči.”
Rotija je samo zardevala in
V BANGKOKU — Amerikanke so se postavile v domači, tajski noši med vrata Budovega templja v glavnem mestu Tajske Bangkoku, kjer jih je tovarišica fotografirala za spomin.
iskala, kako bi začela. Ni mogla najti pripravne besede.
“Nemara, da je kaj zavoljo Jerneja. Kar povej. On mi je že rekel, da te ima rad.”
Marjeta se je drobno nasmihala. Rotija je koj ni razumela, potlej pa se je prestrašena zazrla v Marjetina usta, s katerih je zginil smeh.
“Zavoljo Tineta je”, je nenadoma hlipnila Rotija in padla z glavo v Marjetino naročje. Bridko razočaranje, ki ga je brala
v očeh Škovinčeve dekle ji je vzelo vso moč. Marjeti so omahnile roke.
“Pa ne, da ... Rotija!”
Marjeta je zarinila prste v Rotijine lase. Obup, ki se je izražal v drgetanju deklinih rok je prevzel tudi Rotijo. Sklonjen hrbet se ji je tresel od joka, obraz je tiščala v Marjetino krilo.
“Rotija, ti s Tinetom!”
(Dalje prihodnjič)
------o------
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
£MiMiiHtimiiiiiiiimiiiiiiiiuiiit!iiiiii!iiinii!iimiiiiiiiiMium!imimimiuiiiimiiiii!.
| JOS. ŽELE IN SINOV! I
1	POGREBNI ZAVOD	I
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 1-0583 =
i	COLLIN WOODSKIURAD	=
| 1452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanboe 1-3118 =
5 'f Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago = i	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	1
diiiiiriiiiiiiiiniiiiiiriiiiiuiiiiiiitiMiiiiiiiMiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHiiiiiHiir
•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
STOW-AWAY TOOLS!
POWER RAK System!

CARRIES ITS
^ IK INSIDE!
Llu-UUi
t
NEW
POWER PAK
SYSTEM
11 VS H.P. FAN JET MOTOR • DUAL EXHAUST
For Greater ^Cleaning Power

COMPLETE WITH DELUXE 8-PC. TOOL SET

EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK & SONS
. SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO

Z RAZLIČNIM NAMENOM — Ribič se je spravil na za-mrzlo reko v Wisconsinu, da bi potegnil izpod ledu kako ribo, njegov nevabljeni tovariš pa je prišel preskušat svoje drsalne sposobnosti na led.
POSTREŽBA KAR NA CESTI — Arabec prodaja v starem delu Jeruzalema sadni sok “soos”, ki je tam zelo priljubljen, kar na cesti.
RIBJA FARMA — Farmarji na jugu dežele so preje imeli le po nekaj rib v svojih “mlakah”, sedaj so spoznali vrednost ribnikov in jih začeli načrtno graditi. Slika kaže “ribjo farmo” z okoli 50 akri vodne površine in lepim dohodkom od gojitve rib.