Teèaj XV List 71. 1 obertnijske 4 Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po pošti 4 fl., eicer3fl.; za pol leta 2 fl.po pošti, eicer 1 C. 30 kr Izubijani v saboto 5. septembra i 857. Zadrega klajo letu 1851 in zlasti pomladi 1858 tamo kakor ogersico. Bivec je v vsem bolj moćna rastljina kakor je ogeršica, in kar je tudi pomina vredno, je to, da zajic, ki se je lotil ogersice, se ni dotaknil bivca. — Bivec ^Novice" so že enekrati govorile od pomanjkanja klaje, ktero žuga gospodarjem, in svetovale to in uno. Tudi drugi kmetijski časniki prevdarjajo to nadlogo. Cujmo, kaj svetuje časnik stajarske kmetijske družbe. Kmetovavec je letos prisiljen, varovati klajo, kar je da je imá, in pa tudi listje pokladati. Nihče naj ne misli i nas namen. komu stare reci, ktere so že znane, na dolgo in široko priporočati. Opomnimo le memogredé, da se dá s tem marsikaj prihraniti, da se klaja razréže, na debelo mo somćlje (razšrota), popari, v vodi zmehčá; goče je tudi s soljó klajo, ktera po videzu ni kaj velike céne, zboljšati, zlasti če se poprej sol razpusti in potem klaja z njo poškropi; — lanene in ogeršične prese (Oelkuchen) naj se kupujejo in goveji živini po 3 do 8 lótov na dán dajejo namesti slame naj se kaj druzega nastilja, n. pr. pesek y mahorka (Moorerde), šota itd., slama pa v • • • živini pokládá. Drevésa, kterih listje je tečno za klajo, so murva, jesen, vinska terta, aka cija, ja vor, kostanj (ne divji), léševna. top o I, hrast, bukva. Naj tedej vsak kmetovavec mladike téga drevja nabira in v butarah hrani. V mnogih mnogih krajih ne bo nič otáve in srečni so kmetje f če morejo na take travnike še živino na paso go sméš živine niti. Da pa paša, kolikor je mogoče, hasne, ne pustiti, po pašniku lćtati. Goveda moraš z konobci (štriki) ali verigami skleniti, na pašniku kol zabiti, na ta kol živino se ravno tako obdeluje, kakor ogeršica. — Cent bivcovega semena dajè po 3 do 4 funte olja več kakor ogeršica, po preši pa ostane izprešanih potíc (Oelkuchen) tudi za 2 funta več pri centu. Stročje in slama ogeršična in bivcova ste si zeló enake vrednosti. Nekaj peršu na siru Odgovor na vprašanje v 68. listu. Ta živalca pride narpred na tište eire, kteri niso v deli dobro otisnjeni. Te živalce iz sira pregnati, naj se vzame malo frisnega mleka in naj se dá zasiriti. Ta nova za-sirjena siratka naj se natanko po červivnem starem siru od obéh krajev položi; berž boš vidil vse červiče *) iz starega sira na novo siratko priti ; potem jih doli pobriši in nazaj položi tako, kakor pred; dokler vsi vun ne pridejo, za po-redoma obračej sir in tako bo sir červičev prost in dober ostal. Drug pomoček je, naj se vzame nov železen cvek ali žebelj (zato ker je nov bolj snažen od starega) in ž njim naj se červivi sir na več krajih tudi od obeh krajev tako prehovsa in potem z dobro gorkim oljem malo popra notri po tistih luknjah nalije in okoli namaže, bo tudi sir červičev prost in mehko skorijo imel. Miha Milhč. privezati in jo tako dolgo na tem mestu pasti, da vso pašo popasejo kolikor je dosežejo. Potem se kol kam drugam zabije. Tako se ravná tudi na dételiščih. ✓ Kaj je početi, da bomo létošno jesén in prihodno * i spomlad zgodaj zelene kerme imele? Druzega ne storiti, kot koj proti malému Smarnu ozimne#réží na dobro pognojene njive gosto sejáti, jov pozni jeseni po kositi, to bilje s slamo mešati, v dolgo rezanco poré zati in živini pokládati. Préden v spomladi > V rez začne klasje gnati, naj se pa enako déla. Pa ne pozabi, vsejano rež po valja ti, da enakomćrneje in hitreje poganja. Nazadnje ne moremo kmetovavcom zamolčati, da divji kostanj tudi dobro tékne goveji živini. Pa raztolči ga je pred treba in po malem dajati. Tudi turšični o m uljeni sterži, pa Ie raztolčeni in razmočeni, so tečna kerma. Jesen ovo listje tékne pa zlasti v krajih, kjer se z vino-rejo pecajo. V grabnih, ob potokih in ob gojzdih jih bolj po postem saditi bi pac ne škodovalo. Sej tozijo viucarji skoraj vsako leto, da jim klaje manjka in zavoljo tega tudi v vinograde več, ko je treba, segajo. Jésenovo listje je tako dobra klaja za živino, da na gornjem Štajarskem jeseno-vo drevje imenujejo senožeti v zraku (ljuftu). Gospodarska skušnja v (Skušnje z bi veo m). Časnik marske kmet. družbe piše od bivca razun već druzega tudi tóle: „Bivec, kteri se je veliko krepkejše zoperstavil hudi zimi leta 1855 kakor pa navadua ogeršica, je tedaj vreden, da ga še bolj obraj- Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh (Dalje.) V. Mnogo in mnogo reci, ki so bile v starih in pa tudi v pozuejih ćasih iznajdene, je bilo po naključbi iz-najdenih. Prav mnogo teh iznajdb, zlasti novejših ćasov je pa vspeh globocega premišljevanja, ojstro- in bistroumnosti in vaje. Ce pa preudarimo celo versto iznajdb po neštevil-nih potrebah ljudi današnjega dné, od vstvarjenja zemlje do danes, vidimo, da je med tem več tavžent lét preteklo, da je bilo v poslednjih stoletjih novega časa več novega iznajdenega, kakor préd v tavžent letih. Da niso vsi narodi zemlje enako napredovali, da so nekteri po poti izobraževanja ročno naprej stopali, drugi pa dalječ, dostikrat silno dalječ zadej ostajali ; iu da je tudi v časih izobraževanje tako hitro odsedalo, da bi sméli reci, da je letělo, pri druzih pa le lézlo, kakor polz, še pri druzih pa še tako ne ; da se še zdaj na zemlji ljudstva nahajajo tako imenovani divjaki — kteri so še vsi v pervotnem stanu nature : zamore vsega tega marsikaj krivo biti, n. pr. kako-vost dežele, v kteri Ijudje prebivajo, pridelki in obnebje ta- Gosp. dopisnik govori tukaj povsod od èervicev; v 68. listu pa je bilo natanko kaj P kaj so cer vi v siru, in da to ni vse eno. Prosimo tedaj to dvoje dobro razločiti in nam potem povedati: ali se je siratka po skušnjah tudi proti p ersu moka iz k poterdila ali le zoper cerve? k mok > kakor k žljica iz kosti. Vred 282 jiste, navada enoličnega % • vljenja, zlasti voljo prevelike klada j koja donašala oznanila in pretrese novih siovan daljave od druzih narodov itd. Pomislimo Ie živež, obleko in stanovališča tistih divjakov, kteri zdaj v mnozih obdelanih deželah nahajajo. Kako sirovo je vse pri Pomislimo pa mnoge reči, ktere služijo Evropejccm jih za ži skih knig in druge miene literarne drobtiue. Pozneje pa bi list znal vsak teden ízhajati. Naj bi se pa tudi nekaj so-stavkov v cirilici po nasvetu gosp. M. Majara tiskalo. Prav izverstnemu pisatelju naj bi se platilo vsaj nekaj za polo vež » obleko, prebivanj j azveseljevanj itd verstne, kako ugodne y kako lepe so té! Se vé, da živimo za- Kako mnogo- dobre robe. Tako bi tudi micni in izverstni zabavni spisi se rodili! Naj pa bi tudi pervincom bilo pripušeno se vaditi iu sr. mi Evropejci tudi v kaj umetno osnovanih derzavah, morci iu Hotentoti pa v svobodni divjosti. Pa vendar so Oe vže častiti gosp. Janežič ne more za veslo poprijeti, naj poskušati. Cena lista naj bi na leto ne hodila čez 3 bili časi, da so bili narodi, kteri stojé zdaj najvišji stop bi se vsaj kdo dru«- © tega lotil; saj jih imamo, hvala Bogu, nji izobraženja, unim divjakom v neumnosti in nevednosti precej za to pripravnih mož! Le začnite,- bode se vže dalo! podobni. Sej so ti izobraženi narodi se pred 200 leti v co- To so moje nježne misli; ako kdo boljše ima, naj jih pernice verovali in, Bogu bodi potoženo! marsikje še daues pa oznani. Prosim gosp. Ja nežica, naj po „Novicah* svoje Bog verujejo. Sej pred 450 leti še bukev Sej pred 1000 mnenje razodenejo. Menda bodo večidel mojih misel. leti še ni bilo povsod mest in vasi, kakor jih je zdaj daj, da bi tudi ta moj glas ne bil le „vanum desideriuma VI in da bi o uovem letu se vze veselili „Bčelnega vstajenja a Da je bilo pa že v starodavnih časih narodov, kteri s uméli pridelke matere zemlje izverstno rabiti in požlahno V Velenjskem gradu mesca avgusta 1857. Vijanski Janko vati. ktei so iméli ploh ze mnogo znanost, to se mora pač zlasti kakovosti njihne dežele pripisovati. Tako je v Indii zemlja sila rodovitna in bogata obrodkov vsake verste kor n. pr. kožuhovine, bombaževine, rastlj Potni listi. ka barve. dišav ? III. žlahnih in nežlahnih rudnin, žlahnih kamničev, biserov itd Tako je zidarstvo v Indii že zgodej visoko stopnjo dospélo 'V ^ A « A .1 •> Am AA J at.^ Preljubi moj i r Že v starodovnosti so imeli tu krasnih umetnijskih izdelkov, dragocenih olepšij itd. . Enako so se stari Egipćani z veiičanskimi zidarijami obnašali, kakor tudi v zemljornerstvu, zvezdoznanstvu in zdravilstvu. Z iznajdbami in obertnijami so še posebno Feničani sloveli, in med druzimi se pripisuje njim iznajdba Glej me med visokimi planinami Iz solćavskih planin. V v slovenski Svajci Ko stopim v to prijetno dolino, mi pridejo Jean Paulové be sede na misel: „In diesen Gegenden ist allés still, erhabenen Menschen". dolino in sicer skoz vesi wie in Potoval sem skoz prijetno saviosko L e v e c.Plet Z stekla in barvanja. Uměli so tudi tkati, lepotije in lišparije, zlatenine, srebernine in blago iz kositarja, slonokosti, go-ravca (Bernstein) itd. izdelovati. Tudi izverstni mornarji so bili. Tudi Babilončanje so bili umni tkavci. Izdelovali so dragoceno svilinino, vsaktere lepotije in lišparije, pečatne perstane, lepo dišeče vode in mazila. Kaldejci so bili izur-jeni zvezdogledi, malarji itd. (Dal. sl.) V Pletrovščah je preki asna cerkev D. M. lepo okin čana in ima narimenitniše orgie na Slovenskem. Pridi en krat sem v to cerkvo iu nadahnila Te bode goreča pobož nost pozabil bodeš muke in težave sveta V Z n V najdeš, kar bi si ne bil misiil, že dosti celó v comforta". Žavčani imajo kavarnico, biljard igrajo casih nemsk teater, čeravno so čisti Slovenci. Tako po hlevna slovenščina še kteri košata nemščina zmiraj ne smé pri oni mizi jesti, pri Vendar tudi v Zavci ima sloven- Odperto písmo o zadevah lepoznanskega časnika sčina svoje verle prijatelje. Ti veš, ljubček moj, da „tourist" poveršno piše, in se ne spusa v firloboke pretresovanja učenih reči t9 1 ali vendar. ker je starinoslovje moja nesrecna „pasion naj ti priobcim, Mnogokrat ljube „Novice" preblago željo naznanujejo, da sem na severni strani farně žavske cerkve vidil kamnato da bi se kde beletristicen (lepoznansk) list rodil, pa žensko podobo prav koštravo in kerkasto. vse ostane tiho in brez vspeha, ravno ko da bi se bob v steno metal! \SL - ________;ji Iz Zavca se pride k sv. Petru. Tù sem Ti našel Tebi gosp. Matija Majar in dobro znanega sošolca, kteri je po doveršenih juridiških štu-gosp. Zavčauin so vže govorili o tej reči in še več drugih dijah domů šel, in sadaj sluje daleč okrog za narizverstnej- Vrednistvo „Novic", slavnih mož je to željo razodelo. Govori • v in pise se, se ve sega kuharja. „De gustibus non est disputandumu al da lehko o tem, pa poprijeti se te reci si le nikdo ne upa! veruj mi, v nobenem hotelu parižkem ue bodeš tako dobro Tudi smo vze v „Slov. Prij. u odperto pisemce gosp dr. Razlaga čitali nekaj jednakega našim željam, al tudi na ono obědoval, kakor pri „Saulu" šenpeterskem. V Mozirji sem našel verlega prijatelja najnega sose nihče ni oglasil. Že samo na tihem se zdihuje in bese- solca farmeštra Ignacija Orožena, spisatelja celjske duje od beletrističnika, pa blaga želja se vendar ne spre- kronike, in v njegovi družbi in v družbi njegovih bratov meni v djanje. Tu veljá začeti, in, kakor je Bog v nebesih, bode početje dobro šio od rok. „Nisam Bog ni prerok sem se podal v Solčavo. Prekrasna je gornjosavinska dolina. Na prijetnem griču ma če to tako biti!" Naše drage „Novice" ne morejo vse- stoji lepi frančiškanski samostan Nazaret. Na desni strani ga tiskati, kajti znano ; njih namen in pravilo ni samo za slovstvo. Rečica, v kteri je dosti let živel znani slovenski pevec farm. Rekel bode morebiti kdo, kaj to berbram, to je vže tako Lipoid. Njegov vnuk v Mozirji ima debel rokopis Lipol- al namen teh verstic je le, še jedenkrát to važno dovih pesem. Prebral sem nekoliko listov, in veruj mi, mar- siktera bi zaslužila pogledati beli svet. Naj Lip old o vira pesmam služijo „Novice" in „Drobtinice" za oglasnice ! Veje v teh pesmah zdrav duh in večidel imajo značaj, da ga prav poznamljam z nemško besedo „naturwuchsig". Nekterim ne rajna „Bćela" iz rec sproziti. Veste kaj ! Ali bi se ne dala temnega groba v nekoliko drugej obliki zopet obuditi in oživiti? Jeli bi se ne podstopil sopet častiti gosp. Anton Janežič vredništva? Založnika (morebiti g. Leona vCe- lovcu) bode vže mili Bog dal. za pisatelje pa skerbeti ni manjka tudi estetične vrednosti. treba. Od začetka bode se vé da težko delo, ker vsak za četek je težak, in pomanjkovalo bode morebiti dnarja, pa se pač kaka blaga Ker so moje noge preslabe za visoke planine bile, se nisem podal na ojstro Desko in stermoglado Ojstrico, ampak sem pustil to veselje svojim spremljevavcem. Do Lub na smo se peljali. Lub no stoji med samimi s časom, kaj velja, da bode? Oh, ko bi duša našla in vsaj nekaj za ta namen darovala! Beletri stičnik naj bi od kraja samo dvakrat na mesec izhajal, vse lej na celej poli in naj bi se mu pridevala „literarna do- sem mogel za eno posterv toliko, kolikor v Beču v Mača lubi (bregi); odtod ime; je lep pa tudi drag terg. Plaćati 283 kerhofu Fortschritt 20 kr. srebra Vi Lubničani! to je prenagel Rim k ali Řinka, D A Po A i dragi pesek kraj naših potokov ~ J ----------- " i i------is-- m > >u » u uii i» i li r. u, u i i ivu, n now»«, i u n. u o u vi ov J kteri v Lubaici posterve lovite, kakor mi nekoliko dní prej medved skical in oves poceptal. Jaz ni V • • 4 I • 1 • < A A /V . ... _____ _ __ je kr. plaćati čah. Luč o ti nadloga ti! Toliko falejse so bile v Lu prijetna ves z lepo famo cerkvo stoji ua luk si dajate za posterv 20 sem ga vidil, kakor tudi ne belk »./«■•V 1 •« w . v teh planinah se nahajaj (belka Schneehuhn), ktere Ne daleč od L (wâssriger Wíesengrund), odtod njeno imé. Daleko poznana te) ali „p gostoljubnost lučkega g. farmestra je storila, da smo na Lu-boo celó pozabili. sem vidil precej globoko spiljo (Grot V Lučah sem prenočil. Moji tovarši paso šli na p V P1 amo" kakor ljudi tukaj takšno votlino imenujejo. logarovem dolu izvira 8 a vi na tako močna, da ne daleč Dino h kmetu Planinseku, in sadaj naj sledi, kaj so m o :r 1 i pisati Sol mi oni od svoje gorske poti povedali. £[ j * Í ic ze zene mliu. V tem dolu je tudi kisla voda ali so-ti na, zato nemško ime „Sulzbach". Po slovenskem bi Sol ker k d pravimo Solat Kdor hoče ua Ojsti Lovec Krašovec ico, mora v Lučah si vzeti vodite je izveden in zvest voditelj. Pri Pianinšeku lehko se přenocuje. Ta prostodusni planinski kmet dobro oskerbi svoje postelji za gorske potnike. goste, ia ima d snažni Drugi dan zgodaj se gré dalej naprej na goro Desk * s ktere se pride k jasnému jezerčku, najmanje sto stopinj dolgemu in 50 stopinj širokému. Res čudna reč na tako visoki planini najti jezerce! Od ondod se gré na K prijetno goro in iz te se Oist je 8000 solnjev gré na velicansko Oj str ico. visoka ojstra gora, ktera ima samo na narvišjem hribu do naj većega 6 sežnjev planjave. Vidi se z verhunca bela Ljubljana, veličanski Véliki zvon (Véliki GlocknerJ vendar ne plača izgled iz te gore težavnega truda iu mno- y gih nevaršin. Najni prijatelj farm. 0 je ravno pol Prinesel je prijatel 0. seboj lepo dišeče mahe dne stal na najvišjem verhuncu. Imenitno je cvetličje (flora) teh planiu. (Mooee) in cvetlice, za ktere vse je voditelj Krašovec vedel slovenske izraze. Še le zvečer ob šestih so prišli naši pot- niki v Soičavo. ' '. Jaz sem drugi dan šel peš skoz nevarno n Iglo U v Solča^o. Pet etopinj od v Iffle CC sem srečal dva gradčka profe sorja: dr. Weinholda in Ilwofa. Weinholda poznaš iz njegovih bukev: „Nordisches Frauenleben" in druzih sta-rinoslovskih člankov v raznih časopisih. Je to mlad človek prav prijaznega obličja, rojen Nemec iz Šlezkega. ïlwof je Gradčan, in kakor ti je znano — moj nasprotnik „in re- bus literariis" vendar sva se prijazno pozdravila po sta rem načelu: „Amici personae, etiamsi inimici causae, mi je bilo, da nismo mogli dalje vkupej ostati. u Zal Kakošca je „Isrla" iu pot skoz njo — najmre skozi dve V » visoko moleći vina teče y pecím nad globokim brezdnom, v kterem Saši že bral v Seidelnovih in Weidmauovih po-topisnih knigah. Ad voćem We id m ann. Ta znani „tourist", pensioniran „Hofschauspieler" je prebivavcem tukajšnim hu- da so to: „ráuberidches v « do krivico storil, pisavši o njih y Volk. cc Nisem ti našel prijazniših in krotkejših ljudí, kakor so prebivavci teh planin. Ze od zdaleč vsakega nagovorijo, in mu povedajo, kje naj gré, ali odkod da je, in ne samo na čednem obličji, te moč tudi po mehkem jeziku lehko spoznaš krotko dušo nji hovo. V S olčavi je farna cerkev, in za farmeštra služijo tukaj za svoje gostotjubnosti voljo daleč po svetu znani gosp. Ja Ne rojen Studenčan iz Dolenskega najdeni besed, e kterimi bi popisal njihovo ljubez-njivost, vsak! list spomenara pohvaluje z vso pravico nji« nemškem hovo prijazno obnašanje v latinském greškem y i angležkem, francozkem, talijanskem in slovenskem jeziku Spomenar za obiskovavce je osnoval nekdanji celjski ina. Ljudstvo imenuje po nemškem kraji ta kraj Zouca, Zoucbah, Zoucbaške planiue. Od težavnega pota truden nemorem Ti več kaj pisati Bodi s tim zadovoljen. Drugikrat več. Vés Tvoj Z Bog Vitomar Ozir po Krajnskem Jeršiceva prepad na Gojzdu. Naj učenim natoroznancom in radovednim, o šolskih praznikih potujočim dijakom, kteri želé svojo domovino o njenih posebnostih bolje poznati, naznanim važno in redko natorno prikazen, ki jo na Gojzdu nad Kamnikom, četert ure od podfarne cerkve, utegnejo viditi in opazovati. Je namreč okroglo brezdno, po svojem posestniku sploh „Jeršičeva prepad" imenovano, ki ima blizo 2 čevlja v premerniku (Durchmesser). Kamen, notri zagnani, se sliši 12 — 15 sekuud z ene skale na drugo padati in naposled v vodo šterbonkniti ; letos sem ga pa, menda zavoljo suše samo dvakrat v vodo pasti čul. Pri vezali so enkrat k neki 90 sežnjev dolgi vervi s vin čeno kroglo in vso notri spustili. Ko jo ven dijo y cah, na cesti, potegnejo, vida je je 30 sežnjev mokre, 60 pa suhe; toda krogia še ni bila na dnu. Govori se, da je enkrat par uklenjenih volov notri padlo, in čez leto in dan so eno uro pod Gojzdom, vTesni- ki v Tuhinjsko dolino pelje, dobili pri on-dotnem majhnem iztoku parklje enega vola ; toraj terdijo tukajšni prebivavci, da bi utegnil v Tesnicah iztok te prepadi biti, kar pa je, po okolici soditi, malo verjetno. Bil je enkrat neki knap iz Idrije na Gojzdu iu spustili so ga po vervi v prepad. Sabo je vzel luč in zvonček. Ko nekaj čez 30 sežnjev globoko pride, mu luč ugasne; on pozvončká iu berž ga potegnejo gori. Vidil je skalo ua skali in strašne, za lučaj dolge in široke stranske prostore in černe podobe, ktere so se kakor une bele v Postojnski jami pod zemljo nakapale. Veliko prostora je še, ki ga letáknap ogledal ni. Kaj je šelenižjeod 30 sežnjev? Kjer pa se knap bil ni. ni znano ; sporočila pa imamo le od tega. Naj bi pač blagi rodoljubi take in enake znamenitosti naše domovine opazovali in jih po „Novicah" uaznanovali, da bi radovedni dijaki, ki o šolskih praznikih želé se po domovini kaj ogledati, imeli veliko lepega in znamenitega že ustmeno ali pismeno povedati po „Novicah" ali v od več strani željno pričakovanem lepoznanskem (beletrističnem) listu! BI. Sušnik y učenec ljublj. nadgimnazije. Novičar iz avstrijanskih krajev lz Reke. Tudi tukaj smo, hvala Bogu, srečno dokon gimnaz. prefekt H. Dorfmann in ga odperl z gerškimi in čali šolsko leto. Sklep letošnjega šolskega leta je bil res uemškimi distikami. Našel sem tudi slovenske verstice in zlo slovesen. Po dokončaui službi božji v akademijski cer-eicer pervi, kteri je v ta spomenar slovenske verstice na- kvi sv. Vida smo šli ucenci in učeniki v veliko praznično pisal, so naš preslavni rojak Anton Martin Slom šek, ozalšano sobo mestne šole za godbo in petje. Pavke in kteri so, ko spiritual celovškega semenišča pervokrat obi- trombe so naznanile prihod verhovnega župana prečast. gosp. grofa Hohenwarth-a. Ko sta se grof in mestni gosp. prost Cimiotti vsedla, je stopil neki učenec sedmošolec na uzvi skali to tesno divjo-romantisko dolino. Naj še Ti povem nekoliko imen gor solčavskih imenitniše so: Škarje, Deska, Oj strica, Nar Ded. Baba y ' - — JV -v^f,.. ------ --------------- v---- šeno mesto in je prav gladko latinsko govoril. Micno je 284 tekel tudi nemški govor iz nst petosolca. Občno hvala zasluži pa gospod Jože Geržetič, ki nam je v hervatskem ma-terinskem jeziku posebno dobro, krepko in giuljivo imenitne delà naših prednikov in posebno dobrovniške pesoike preste). Milo se je prijel serca vsakega poslušavca hvale vredni govor. — Serčno nas je veselilo slišati od slovenskih govorov v Celji in v Novem mestu, ktere so imeli za domovino vneti učenci. Pa zvedi, častiti bravec, da tudi mi nismo v tem obziru zadnji. — Po dokončanih govorih v treh jezikih so razdelili gosp. grof darila marljivim učencom. Slovesnost so dokončali gosp. Mihić, katehet nižje gimnazije; zahvalili so se namreč v laškem jeziku milostljivemu Cesarju, da tako modro skerbijo za povzdigo sol in omiko naroda. Tri-kratni „živio-klici" in cesarska pesem so sklenili slovesnost. Bile. Iz Zgonika na Krasu 30. avg. M. M. Velika suša tudi nas že več časa hudo tare. Grozdje je ostalo drobno, jagode so ko grah, otave ni še nič, suhi travniki nam ter-de rebra kažejo. Včeraj smo, Bogu hvala, dobili enmalo dežja, pa le toliko, da se je zrak nekoliko ohladil in tudi zemlja poverhi. Zadnja fruga nam slabo kaže ; ajde je le polovica ocvelo; od repe ni še znamenja zapaziti; zelja je polovica ostalo in še to červi spodjedajo; sirka in fižola ne bomo še semena dobili, ker je velika suša vsega posušila; — da ob kratkem rečem, nič druzega se tukaj ne sliši kakor zdihovanje: kako bomo živeli to leto! !z Ljubljane. 4. septembra. — Nj. c. k. Veličanstvo, Cesar, so blagovolili gosp. Fr a n cuMetelko-tu, prcfesorju slovenščine v Ljubljani o prestopu v zasluženi pokoj zlati križec s krono podeliti. No\ičar iz raznih krajev. Dunajeki časnik „Wien. Zeit." naznanja, da na predlog ministerstva za bogočastje in nauk so presv. Cesar za popravljanje dunajské velike cerkve sv. Štefana skozi 5 let, vsako leto 50.000 gold., dovolili, kteri se imajo iz deržavnega dnarja plačevati; zraven pa so tudi dovolili, da se smé družba osuovati po deželah našega cesarstva, ktera bo nabírala dobrovoljne doneske za gori omenjeni namen. — Železnice res krajšajo svet. Ze beremo v dunajskih časni-kih oznanila, da ribe, ki so včeraj še plavale v morji, so danes iz Tersta že na Dunaji na prodaj. — Govori se, da je avstrijanska vlada bratom Rothschild-om dovolila, železnico iz Benetk naravnost v Terst napraviti. — Na Dunaji se, kakor časnik B. B. Z. piše, snuje družba, ktera misli s šoto (Torf) na debelo kupčevati. Posestniki šotnih zemljiš bojo zamogli kot deležniki ti družbi pri-stopiti in svojo šoto prodajati; pravijo, da bojo v ta namen velike zaloge šote in premoga na Dunaji napravili. — Ze tolikrát oklicani pa zopet preklicani shod cesarja rusovskega in pa cesarja francozkega bo vendarle, kakor se sedaj za gotovo pripoveduje, 18. dan t. m. v Dar ništa dt-u. — Zakaj se je punt v Indii začel zoper An-gleže, se vidi iz sledečega razglasa, ki so ga puntarji iz Delhi-a razposlali vsem Hindom in Muhamedaccom. Razglas se glasi takole: „Znano je, da že več časa imajo Angleži hudobni namen, najpoprej vćro cele hiudostanske armade zatreti in ljudstvo po sili v kristjane spreoberniti. Zato smo se, samo zavolj svoje vére, z ljudstvom zedinili pokončati od konca do kraja vse neverne (kristjane) in Delhiane zopet posaditi na stol vladařstva. Sto in sto kanon in mnogo bogastva je že našega. Zatega voljo se spodobi, da vsi, ki nočejo biti kristjani, si roke podajo in se zavežejo, podaviti vse, kar ni naše prave vére". — Omenili smo zadojič, da se je knez Gregor Ghika na svojem gradu, ki ga je še le kupil, vstřelil; dostavljamo danes le to, da knez Gregor Ghika je bil poprej „hospodař Moldavski", in da ni še prav znano, zakaj se je vstřelil. — Iz Rima se piše, da po ukazu Njih Vel. cesarja avstrijanskega od tistega dné, ko bojo sv. Oče p«pež Bolonjo zapustili, je papeževa vlada od-vezana od plačila, ki ga mora avstrijanski vladi zatood-rajtevati, da avstrijanska armada posedá in varuje pape-ževe kraje: Bolonjo in Jankin. — Iz Jeruzalema ee slišijo žalostné reči. Prebivavci turške in neturške vére so ločeni v dve sovražne stranki, huje kot pčs in mačka, ktere ste vsaki hip pripravljene, si v lase skočiti ; za vsako malo stvarco se stepejo, in ceravno hodijo patrole zmiraj semtertjè, se vedno sliši, da so zdaj tù zdaj tam enega ranili ali ubili; še ženske proti ženskam so kakor hudi pe-telini. — Cesar Napoleon je 26. dan p. m. obiskal v Parizu delavšnico gosp. Grevet-a, kteri je znajdel mašino, ktere namen je, z električno močjó namesto so para goniti vozove ua železnici, barke na morji itd. Cesarju je zeló mar za to znajdbo, ktera, če se poterdi, bo prihranila veliko stroškov, ker ne bo potřebovala kurjave, pa tudi manj prostora bo za to mašino treba kakor sedaj za mašine, v kterih se kuri. — V Erlavi na Ogerskem je bila 24. dan t. m. prečudna poroka: ženin je bil 25 let star, čedne postave, dobrih staršev, nevesta pa — 75 let stara vdova, ki je 50 let s svojim pervim možera živela in ima le okoli 4000 gold, premoženja. Silna množica ljudí je přivřela že ob 6. uri zjutraj v škofijsko cerkev, da je slišala, kako je 25 let stari mládenec svoji 75 let stari ženki zvestobo do smerti prisega!. • Vk Vinski brat. Povsod me poznajo, Da vinski sem brat, Me birtje štimajo, Ker pijem ga rad. Za mizo pri kaplji Norćujem s prijatli, Se rad veselim ín žejo gasim. Naj svet se podavi, Bojuje, mori, Cez prag me ne spravi Ak' streha gori. Kdor rad se bojuje, Se tud' obezuje, Kdor z mečem vihrá, é Z življenjem igrá. Tri vedno še vžugam, Ak' pride na to, Jim péra porukam. Jih zmanem s petó. Kdor mene ongavlja. Veliko zabavlja, Ce v pest ga dobim, Mu rebra zdrobim. Napolnjeni flaši Se smejem glasno, Le to me prestraši, Ko vidi se dnó. Serce mi upada, Globoko me zbada, Ker žćja me spet Se bolj ko popred. Kaj hočem početi? Če žejen grem spat, Utegnem umreti — Življenja sem tat! Na mizo še vina! Da vtoni speklina, Ki dušo mori, Da se pogasi. Prijatli! le pite, Ponudite se! Vi nič ne skerbite, Jez plaćam za vsel Nikar ne hodite, Le se ostanite : Kdor žejo terpi. Kar hoče, popi! Je prazna mošnjica, Saj upanje 'mam, Naj boljega pivca Birt dene na tram. On lahko zapiše, Al téžko se zbriše, Ker e n a je pet, ln štiri devet! Glej! komaj se vležem, Že Karlove gori, Si čelo prevežem, Kri grozno nori. Sta žnabla ko skorje, Poserkal bi morje; Ce v verču bi b'lo, Do kaplje bi šio. Ko zjutraj ustanem, Potehtam mošnjo, Si sam ne verjamem, Jo gledam plašno. Se tresem ko veja, Ko ribo me žeja, Zalijem z vodó Si gerlo pusto. Jez moram plaćati, Kar vem in ne vém, tf * Ce kaj pričakvati Na brado še smem. Kako se vračuje, Popito plačuje. Ve, kdor je dolžan — Nakredan na tram! Vojteh Komik. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznifc.