Uto VIII. štev. 46 PoStnlna plačana v gotovini. V Krškem, v torek 20. maja 1924. Današnja Štev. 1—- Din. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le štirikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dOplse: »Naprej«, Krško. Ček. rač. začasno št. 13.321. Stane mesečno 25 Din, začasno 20 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 25 D. (dokler ne zaCne zopet redno izhajati') Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj0. Reklamacije za list so poštn. proste Socialistične stranke Jugoslavije. Delavci, združimo se! [Iz nSocialista".] Jaz nisem politik, vendar sem prišel na raznih sejah in shodih do prepričanja, da se tako ne more iti več naprej. Mi se trudimo, da bi složno delali, a še v enem mestu se nam to ne posreči. Tako tavamo okrog razcepljeni in zaslepljeni, ne vidimo niti koraka naprej, ne vemo kaj se bo z nami jutri zgodilo, še manj pa. kaj nam prinesejo leta ki prihajajo. g Marsikdo je zgubil že vse veselje do organizacije in stoji danes sam, zapuščen in pozabljen od celega sveta. Ob enem pa tudi sam zabavlja črez organizacijo, čeprav ni več organiziran. Vse to je pa zelo napačno. Res je. da organizacije danes ne delajo, kakor bi morale. A kako pa bodo. ko ima zlasti pri nas v Ju* goslaviji skoro že vsak svojo organizacijo, ki razdirajo. kakor, da bi bi bile zato postavljene. Kdaj se bo naš delavec zavedel, da je več organizacij strup za delavstvo?? In kdaj se bomo zavedli, kam nas je ta strup že spravil. Ali ne vidite izmozganih, suhih in bledih obrazov, bi hodijo kakor sence okrog vas in kakor živi dokazi pomanjkanja in bede. Poglej svoje otroke, na katere si bil ponosen ti in tvoja žena! Ko zjutraj vstaneš in vidiš svojega otroka, se ti v srce zasmili. Ne moreš mu dati tiste hrane, ki mu je potrebna in tiste obleke, ki mu je potrebna, da bi ne bilo sram tebe in tvojega otroka. Na hlačkah in krilcu se drži krpa krpe in še oprati ni mogoče te obleke! Tako ne sme iti več naprej. In če bi šlo. nas bodo kleli še otroci, da smo jim dali življenje. Mislim pa, da bo vsak rekel: Kako se naj tu pomaga? In če bi mu jaz odgovoril, da bi bilo že pol storjenega, če bi se prepiri med nami nehali in bi bili vsi v skupnih organizacijah, mi bo vsak dalje rekel: Kako naj se to zgodi? Jaz mislim, da mora vedeti vsak» delavec, da je delavec in da za njega in njegovo družino ni prostora v drugi organizaciji, kakor v delavski. A če to povem, bo pa zopet vsak vprašal: Katera pa je prava delavska organizacija, kako jo naj spoznam, ko ima vsaka toliko sladkih besed za delavce, posebno ob času volitev? Tu bo težka odločitev, posebno/ker ne bo hotel nobeden odnehati. Ta bo rekel moja je prava, oni bo rekel: moja je prava. Vsak zaveden delavec naj se spomni na predvojno dobo pa mu ne bo težko spoznati, kako se mora delati v prid delavstvu. Našel se bo tu eden ali drugi, ki bo rekel: Ko smo imeli pa take voditelje: Res se je zgodilo marsikaj, kar bi se ne bilo smelo zgoditi. A mesto, da bi vsi v organizaciji delali in prisiliti vse, ki so na vodilnih mestih, da bi prav delali ali pa šli, — smo se razkropili mi na vse strani. To je bila največja napaka. Radi enega človeka jih je šlo Bog ve koliko, razkropili smo se na vse strani, eni aem, drugi tja. največ pa nikamor. Tako stojimo danes brez moči, brez opore izpostavljeni divjanju ljudi, ki mislijo, da so Bog delavstva v resnici pa so pravi bič delavstva. Kaj nam je storiti? Mislim, da ne bo pomišljal nobeden, temveč bo s takimi voditelji pošteno obračunal. Ven s takimi ljudmi, pa naj si bodo to tudi mogočneži kakor C. B. in A. L. Že danes mislim, da se sramujejo vsi pošteni sodrugi, da so se dali voditi od ljudi, ki razbijajo v svojo zabavo našo slogo, liberalcem in klerikalcem in vsemu kapitalizmu v veselje. Težko je čuti poštenemu sodrugu, da so sklepali na sejah pod vodstvom naših tajnikov, da ne marajo skupnosti z drugimi delavci ia da nas hočejo razcepiti. Taki ljudje si upajo potem Še po časopisih in plakatih napadati, za vse to pa jim služi pi* salni stroj, kupljen z delavskimi žulji, Mi hočemo, da ostanemo združeni. Mi smo organizacija, ne posamezne osebe. S škodljivci delavstva pa pometimo enkrat za vselej! Le tako si bomo zboljšali naš položaj, drugače pa nikdar na! A. D. O g. A. D. ne vemo prav ničesar dragega, razen kar nam je tu sam povedal: »namesto da bi vsi v organizaciji delali in prisilili vse, ki so na vodilnih mestih, da bi prav delali ali pa šli — smo se razkropili na vse strani.4* Tako pravi sam. Morebiti je to g. Adam Digola, o katerem čitamo v .Uradnem listu', da je vstopil v vodstvo mariborske »Delavske pekarne* ? Morebiti se je v ta namen po »razkropitvi* zopet »prikropil“, da v družbi s Kristanom in Korunom pile lepe članke proti takim voditeljem, ki bi jih bilo treba prisiliti itd., ki pa potem v istem članku govori, da sta taka voditelja ss. Ciril BOhm in Al. Leskošek. Ljudi, ki so kaj dosegli, je treba spoštovati, tiste pa, ki nimajo nič uspeha pokazati, je treba spoditi. Natanko tako. Slava Kristanu, ki je dosegel milijone, smrt tistim, ki niso dosegli milijonov! In s takimi članki hočejo ti gospodje spraviti delavstvo v pobratimijo z milijonarji? Razno. PRAZNI NAPORI Revše .Volksstimma* je začela kakor »Socialist" in »Delavec- na povelje korunovskih generalov z vso paro goniti tisto o »rdečem veletoku" in »pobratimijo delavskega razreda* — proti organizacijam. Skoro smo že mislili, da je dobila kurjo piko na jezik, ker se ni tako dolgo oglasila na nobeno leskovko. s katerimi smo mazali mastno rejene plemenitosti gg. upravnih svetnikov. Bližajoče se volitve so te gospode prignale iz temnih kotov zopet na solnce in tja se mora hočeš nočeš pokazati seveda tudi .Volksstimma*. Gospodje pa naj bodo prepričani, da se bodo tam raztopili, in če ne verjamejo, naj nekoliko preštudirajo organizacije, ki so se v zadnjih mesecih, site korunovskih intrig in go-louhovskih kruhoborstev, priključile zopet k našemu gibanju. Na te organizacije ne bodo stare laži niti v novih oblikah nič več vplivale. Gospodje, ne bodite vendar tako naivni in ne smatrajte delavstva za tako neumnega, da vam bo še kaj dolgo verjelo, če nas boste obrekovali s kričaško pavšalnostjo, da ži- vi naša stranka od tajnih fondov, dokler si ne upate objaviti naših bilanc in iz teh dokazati, katere postavke se vam zde sumljive, zlasti pa dokler ne boste začeli vi objavljati svoje bilance in organi* zacijske obračune, da bomo vsi videli, odkod dobivate vi krmo za vzdrževanje svojega korumpira-nega življenja; gospodje ne mislite, da boste s tem kaj dosegli, če pravite, da napadamo Internacionalo, dokler ne zapišete dan, mesto, kolono in vrstico, ki vsebuje tak napad, zlasti pa dokler se boste ženi-rali dati nam odgovor na naše dokaze, da ste hote* li vi na strokovnem shodu 24. IV, izrabiti delegata strokovne Internacionale s. Sassenbacha za svoje umazane politične Špekulacije I Kakšen pošten odgovor pa boste dajali delavstvu za svojo brezpri-merno izdajstvo nad obč. volitvami v celjski okolici, ko ste zavrnili skupno listo strokovno in politično organiziranega proletariata proti kopici meščanskih list in ste rajši postavili svojo listo, na kateri paradirajo poleg izrazitih kapitalistov, skakovcev od stranke v stranko in nikjer organiziranih backov tudi notorični mojstri-pretepači vajencev [o tem bomo še govorili!] itd. Nosilec vaše liste g. Hrastnik, neorganiziran delavec iz Westnove tovarne, je znan po svoji ljubezni do alkohola in vojaikih parad. Do-zdaj je vaš zagovor obstajal samo v tem, da ste očitali razbijanje skupnega nastopa nam, ko ste bili vendar vi tisti, ki ste pozneje nastopili s separatistično listo! In kaj pomeni to, ljuba „Volksstimma", ko pravite, da sami priznavamo, da uganjamo demagogijo? Prijatelji, če bi bilo to res, zakaj ra ne ponatisnete tistega našega priznanja? In če bi bilo res. da svojo demagogijo javno priznavamo — ali bi potem bila to še demagogija? Kje je vaša logi* ka? Ljuba »Volksstimma". res ne vemo. na čem baziraš še svojo pravico do življenja tukaj na soln-cu, namesto, da bi se skrila v zemljo, kakor se spodobi za vse iz tajnih skladov vzdrževane reptile. Prišel je pa čas, ko ne zaleže v marksističnem gibanju na Slovenskem nobena laž,' sleparija, demagogija, procesija, parada, obrekovanje in pavšalno sumničenje prav nič več, le načelo javnosti zmaguje. Tudi za Maribor velja to, tudi tam so vas že do grla siti in se oglašajo pri stranki, ki objav, lja avoje organizacije. »Volksstimma-, pokliči du- hovnika, saj daleč ti ne bo treba iskati. Tisti popje s katerimi ate v mariborski občini sklepali režimske kompromise kakor vaši bratje Kocmurjevci v Ljubljani, vam bodo prav radi z zadnjo popotnico postregli, da boate mogli mirno zlesti v zemljo. Koritarji na eno. socialisti na drugo stran! Tako je pisal g. Svetek takrat ko je pri socialistih iskal zaupanja, da je bil izvoljen in da je potem nesel sebe in hotel odnesti tudi svoje volilce k dr. Korunu in Kristanu. Takrat je imel prav, prva delitev je to, drugače ni razrednega boja. Mi se še danes držimo njegovih takratnih besed. Če se je on izpremenil, naj nikar ne misli, da se bodo tudi delavci, Niso vsi značaji tako poceni, in tudi če bi bili — Kristan nima toliko mest v načelstvu Konsum-nega društva za Slov.! Kdor misli, da »Slovenski narod* ni star tepec, naj si prebere naslednjo notico v njegovi 113, štev.: Boljševiki odpirajo na steiaj vrata germanizaciji. Po poročilih iz Moskve je uvedla sovjetska učna uprava v vseh ruskih ljudskih šolah nemščino kot obvezen učni predmet. To je pač jasen dokaz rdeče boljševiške internacionale. Sveta Rusija, nekdanji ponos vseh slovanskih narodov [namreč tista Rusija, ki ie bila v sorodstvu z nemškimi Hohenzollernci, op. ur.) kam si zabredla ?! — Ljudje, ki se puste krmiti s takšno gorostasno borniranostjo. kakor je v tej »Narodovi* notici, bi ne bili seveda nič več zmožni občutiti, kakšna sramota bi bila to za vse slovanstvo, če bi sovjetska vlada uvedla v ljudske šole namesto nemščine obligatni pouk tiste slovenščine, ki se je »Narodovo*1 in »Jutrovo* nacionalistično petelinstvo poslužuje v svojih glasilih. Davldovlč vlade še ni sestavil. Teren sondira. Najbolj pa si ne upa z vso opozicijo vred zato takoj sestaviti vlado, ker voditelji ne zaupajo vsem svojim poslancem in se boje. da so nekateri med njimi po Pašiču in Pribičeviču podkupljeni. Paši-čevci vsaj trdijo, da imajo večino na svoji strani in se nič n6 ženirajo imenovati tudi imena. Lepa družba, kjer drug drugemu ne zaupa radi podkupovanja I Občinske volitve v Sloveniji so bile tako nesrečno določene na delavnike, da je videti, kako se buržoazija z vsemi sredstvi trudi ubežati obračunu pred delavnimi masami Tako se bodo vršile v celjskem in vranskem okraju 16. jun., v šmarskem 20. in v laškem 21. junija. Če bi buržoaziji ne bilo do zmede, bi določila volitve vsaj vse na en dan. Pa mislimo, da ji vsa goljufija vendarle ne bo nič pomagala. Naši proletarski mlini sicer počasi meljejo, ker se delavstvo le polagoma sprijaznjujejo s prvim pogojem vsakega družabnega uspeha: z organizacijsko disciplino, meljejo pa in ko pridejo bur-žujske kosti med kamne, takrat bo neizbeien joj. Danes ali jutri Na postaji Prestranku pri Postojni se je zgodila v noči od 16. na 17. tm, velika železniška nesreča. Radi napačno postavljene kretnice je pridrvel ekspresni vlak iz Beograda s hitrostjo 30 km v zadnjo lokomotivo nekega tovornega vlaka. Obe lokomotivi sta močno poškodovani, mrtva sta neki karabinier in pa kondukter prtljažnega vagona. Težko ranjene so bile štiri osebe, Postajni uradnik, ki je zakrivil vso nesrečo se je ustrelil. Brez komentarja, samo v informacijo javnosti. Pred tedni je nekemu delavcu umrla žena. Zapustila je tri otroke, v starosti od 8 mesecev do 8 let. Mož je dal ženo cerkveno pokopati in je pla-čal tudi mašo in križev pot zanjo. Cerkev, ki je po-kop, mašo in križev pot izvršila ter zvonenje odredila, je zaslužila tritiaoč kron v dveh urah. — Do-tični delavec dela do 60 šihtov vsak mesec in torej res ni mogoče, da bi se mu odprle oči. . Miroljubne duše. V rimski »Tribuni* je objavil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš članek, ki govori o prijateljskih odnošajih med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Italijo. Zveza med temi tremi državami ima namen ohraniti v Srednji Evropi mir. Zanimivo, da govorijo o miru tiste države, ki imajo v sebi največje pretepače (samo Rumunsko in Ma-djarska, pa eventualno Rusija manjka v tej čedni družbi). Gotovo se jih polašča slutnja, da se pripravljajo ljudstva tudi v teh državah na eksemplaričen obračun ravno znjimi, nakar bo tudi v tej večno .ogroženi" Srednji Evropi zavladal mir. Čitajte naš tisk! Kongres nemške socialne demokracije se bo vr&l 11. junija. Stavka oz. lzprtlje pčruhrskih rudarjev traja dalje, ker jim je vladno razsodišče sicer priznalo vse sedanje zahteve, celo 7urnik namesto 8urnika, toda obvezuje jih do konca marca 1925. in tega delavstvo ne more sprejeti. Berlinski stavbinci razen nekega komunistično orientiranega dela so svojo »stavko končali, ker so se jim podjetniki tako glede mezd kakor glede 8urnika udali. Nočno delo v pekarnah. Mednarodni urad za delo se bo na svoji letošnji konferenci bavil tudi z načrtom o nočnem delu v pekovski obrti. Pred krat* kim pa se je vršil v Bernu mednarodni kongres pekovskega proletariata in je ta načrt zavrgel, ker ustavlja nočni obrat samo za 7 ur namesto najmanj za osem in ker vsebuje toliko izjemnih določb, da bi ogrožale varstvo pekovskega delavstva. Kongres je ta načrt tudi zato zavrgel, ker so marsikatere države s svojimi zakoni dale pekovskemu proletariatu več pravic, nego so v načrtu samem. Če bi se ta sprejel bi morale iti te države nazaj namesto naprej. Kako se bo odločila konferenca Mednarodnega urada, v kateri je doslej prevladoval kapitalistični duh [saj je mednarodni urad samo posebna filiala Poincarčjeve Zveze narodov), še ni znano. Gotovo pa bodo morali tudi tukaj kapitalisti svoja reakcionarna poželenja omejiti, ker v obeh glavnih državah Zveze narodov, na Angleškem in sedaj tudi na Francoskem, so izgubili polovico svojega vpliva. Delavstvo se bo moralo seveda še mnogo boriti za svoje pravice, kapitalist jim ne bo zlepa nikoli priznal niti najmanjše. Kar se nas v Jugoslaviji tiče, moramo le to ugotoviti, da po zaslugi našega proletariata proletarska misel ne zmsgiTje, Mi tvorimo v svetovnem proletarskem gibanju po večini tisto nečastno izjemo, ki živi kot parasit na račun inostranih proletarskih uspehov. Tudi v pekovski obrti nimamo še nič preveč zavednih mož. Francoska socialistična stranka je dosegla pri teh volitvah uspeh čez 100 mandatov in vendar bo prisiljena, da ustavi s prvim junijem izdajanje svojega glavnega glasila »Populaire"! To vse zaradi finančnih težkoč. Skoro bi se zdelo to človeku neumljivo, pa je vendar tako preprosto? tudi na Francoskem izhaja preveč lokalnih strankinih listov, zato se glavni ne more razviti, Mi iz lastne prakse vemo. kako je to: Saj so svoj čas razni Koctnur-jevci, Kristanovci, Golouhovci, Korunovci s tem 'Hoteli ubiti »Naprej*, da so ustanavljali lokalne lističe, to seveda pod prfetvezo, da hočejo stranki in še celo .Napreju* pomagati. Pravi namen tega .pomaganja* bi se jim že od vsega začetka posrečil, da si ni stranka proti veliki gardi lokalnih patriotov in razdiračev že bila vzgojila majhen toda nezmag-Ijiv kader organizirane zavesti, ki vzdržuje poleg ostalega strankinega aparata tudi ŠVoj list brez vsake podpore iz črnih fondov. Hudič je odnesel vse liste, ki so bili ustanovljeni proti .Napreju*, kar jih še ni odnesel, jih odnaša in jih bo kmalu konec, .Naprej** pa stoji, odbil je vse mogoče napade proti sebi in postaja ravnokar spet dnevnik — če ga bodo znali delavci v tem času ceniti, bo prav kmalu izhajal redno vsak dan in večji in cenejši bo, nego je sedaj, Če z drugim ne. z .Naprejem" smo doslej dokazali, da ni treba prav nobeni stranki in strankini ustanovi živeti iz zasebnih fondov in iz korupcije, temveč da je treba le organizacije in zavesti. Francoska stranka je dobila čez sto mandatov in bo prisiljena svoje glavno glasilo ustaviti, če ne bo našla v tem