List 48.
Politiški oddelek.
Po volitvah.
Končane so volitve, ki pa za narodno stranko niso bile posebno ugodne. Kakšne posledice bodo inaele, to bode pač še le pokazala prihodnjost. V noveni deželnem zboru bode mnogo novih moči j in videli bodemo, če bodo te moči zares kaj poživele deželnozborsko delovanje. Pričakujemo, da bode deželni zbor v narodnem oziru kazal svojo odločnost, vsaj se govori, da hočejo nekateri novi poslanci prejšnje učiti narodnega radikalizma. Veselilo bode nas, če iz njih besed tudi dejanja postanejo.
Dela novemu deželnemu zboru ne bode manjkalo in že danes rečemo, da bode v vsem moral jako varčno postopati in bode smel denar trositi samo za neobhodno potrebne stvari. Treba bode pozidati deželna poslopja, ko jih je porušil potres, treba bode pa tudi gledati, kje se dobi nadomestilo za odpadek državnega prinosa za deželnoodvezni zaklad.
Tako pa tudi mnogo druzih potrebnih gospodarskih del. Treba bode urejati reke, skrbeti za osuševanje barja, da ne govorimo o druzih sedaj že navadnih potrebah. Naši poslanci morali bodo torej dobro ogledati vsak deželni groš, predno ga izdajo.
Mej deželnimi poslanci je tudi nekaj kmetov, ki bodo lahko dajali pojasnila drugim poslancem o potrebah našega kmeta. Na njih je, da pokažejo svetu, da je kmet tudi sposoben za narodnega zastopnika. Že dolgo se po drugih deželah razlega glas, da naj kmet voli kmeta in polagoma tudi pri nas utegne obveljati to geslo. Da je kmet sposoben za deželnozborskega zastopnika, to se je pokazalo baš na Danskem, kjer so baš kmetje bili boj za ustavne pravice ne le z vlado, temveč celo s krono, in to z vspehom.
Seveda je treba, če hoče kmet vspešno skrbeti za svoje koristi, da ima potrebno izobrazbo. Zato pa kmetski zastopniki morajo obračati vso pozornost narodni izobrazbij
ako se zavedajo svoje dolžnosti, če bi morda to tud* kakemu starokopitnežu ne bilo ljubo.
Če se tako dovolj razširi izobraženost, utegne priti čas, da kmetu sploh ne bode treba iskati poslancev mej drugimi stanovi, temveč bode vedno imel sam dovolj sposobnih mož, in to mož, ki ne bodo za drugimi capljali, temveč bodo imeli svojo glavo in bodo znali svoji besedi pridobiti tudi veljavo.
Hude borbe so bile ob volitvah in te borbe mora obžalovati vsak slovenski rodoljub. S takim postopanjem se le smešimo pred svetom. Vse, kar si po volitvah drug drugim očitamo, izvedo Nemci in potem poznajo naše slabe strani, katere znajo potem izkoristiti. Take borbe zapuste za seboj vselej žalostne sledove, složno delovanje ovirajo. Ne segajo le na politično, temveč tudi na narodnogospodarsko in literarno polje. Če tako dalje pojde, se ne bode nobena stvar več presojevala po njeni vrednosti, temveč se bode le vprašalo po političnem prepričanji do-tičnika. Prepir se po tem takem zanaša celo v rodbine, kar škoduje vsakemu rednemu življenju.
Politični boji bude duševne sile naroda, ako ostanejo v pravih mejah; ako strasti prestopijo meje, pa taki boji le razrušujejo. Zaradi mejsebojnih političnih bojev so že poginile celo države. Taki boji so vselej škodljivi, kadar se strankarski interesi stavijo nad narodne. Tudi je obžalovati, da se pri izbiranju kandidatov v taci h hudih borbah nič ne gleda na sposobnosti dotičnika, da se le ukloni vodstvu stranke. Tako se prav lahko pripeti, da pridejo v zbor ljudje, ki niso sposobni za poslanstvo, kateri vzlic temu, da potem več let sede v zboru, vendar o vsem delovanji nobenega pravega pojma ne dobe.
Pri volitvi je palo vsied hude volilne borbe več zaslužnih mož. Tako ni več voljen g. Luka Svetec. Ta mož je kremenit naroden značaj in ima mnogo skušenj. Tudi v prejšnjih letih je mnogo pretrpel zaradi narodnega prepričanja. Njegovi sedanji nasprotniki ne poznajo žalostnih časov, ko je še bilo treba poguma, ako je kdo hotel biti Slovenec. Posebno se je izkoriščalo proti njemu to, da je notar in je ugovarjajoč odpravi legalizacije go-
476
voril za lastno korist. Tu ne bodemo razpravljali o tem, je li legalizacija potrebna ali ne. O tem vladajo lahko različna mnenja, ki se dajo dostojno zagovarjati. Toda reči moramo, to ni nič tacega, če je notar stvar zagovarjal ; če bi to že bilo tak greh, potem bi tudi ne smel kmet zagovarjati kmetskih koristij, obrtnik ne obrtnijskih, duhovnik ne duhovskih, vsakemu bi se lahko očitalo, lejte ga požeruha, nič druzega mu ni mari, kakor žep njegov. S takim hujskanjem proti stanovom se pač dru-zemu ne koristi, kakor nasprotnikom sedanjega društvenega reda. Anarhisti in drugi podobni ljudje se nikdar bolj ne vesele, ako se kmet in obrtnik hujskati proti uradnikom, odvetnikom, notarjem in duhovnikom. Čim bolj se zaseje mej razne slovenske družbe sovraštvo, tem bolj se je bati tacih nasilstev.
Politični agitatorji večkrat ne pomislijo, kako z nevarnim orožjem da igrajo. Mi zatorej želimo, da se pomirijo strasti, ki so se razburile pri volitvah in da se vsi slovenski poslanci kmalu zjedinijo pod staro narodno zastavo. Če se to ne zgodi, bodo pa v naši deželi gospodovali Nemci. Ker nobena stranka ne bode v večini, bodo odločevali nemški glasovi in to pač ne Slovencem na korist. Čim bolj se bodeta obe stranki poganjali za njih prijateljstvo, tem bolj prevzetni bodo, in uresničevale se bodo pesnikove besede: „Le tujcem svit se v Kranji žari".