O E A » I I, O HVBUAN§bIH STVOEMTO W Lipužič: Pred Univerzitetno skupscino Zveza studentov Ijubljanske Univerze in Visokih šol bo 22. no-vembra na letni univerzitetni skup-sčini pregledala svoje delo v pre-teklem itudijskem letu. V času od | Leto II. / St. 1 1 jubljana, 13. novembra 1952 Uspeh brigadirjev na letošnjih delovnih akcijah: r\ tt\ j- 0 ustanovne skupsčine ZŠJ v apri- Cena 10 din | Na letošnjih delovnih akcijah je sodelovalo mnogo ljubljanskih študentov. Naše brigade so de-lale pri gradnji velikih objek-tov naše izgradtije v Bosni in Hercegovini in pomagale pri urejevanju mesta. Pri delu v. Ljubljani je sodelovalo 175 štu- skih študentskih brigad. Kultur- noproijvetno delo je LiIlo dobro arganizirano. Skromno smo proslavili dan 'Vstaje 22. julij z lepim kulturnoumetniškim progratnom. Organizirali smo tu-di tri skupne kulturne večere s sarajevskimi in zagrebškimi Pet brigad trikrai udarnih, dve biigadi dvakrat udarnl in dve po enkrat. 78 bii-gadirjev )e bllo proglašenih za udarnike Našli brigadirji v Jablanici vsem, ki so ostali doma v dolgo-časni Ljubljani. V Zenici so naše brigade po-stale dvakrat udarne. Tudi ta uspeh priča, da tudi v Zenici niso počdvali in so ohraniH ugled Ijubljanskih študentov. Tudi pri njih so bili pogoji po-dobni kot v Jablanici. Nihče se ni pritožil, da je bilo slabo, ra-zen očitkov na račun intendan-ture gradilišča, ki ni v zadostni meri poskrbela za zadostno prehrano brigadirjev. V Jablanici je 36 brigadirjev dobilo naslov udarnika in mno-go je bilo pohvaljenih; v Zenici je bilo 15 udarnikov in v Ljub-Ijani 27. To potrjuje visoko za-vest brigadirjev v izvrševanju svojih nalog pri gradnji socia-lizma. Zanimivo je pregledati podat-ke o prijavah študentov za de-lovne akcije. Za delo so se skup-no prijavili 1203 študentje, od tega bi moralo pri delu sodelo-vati 811 študentov; 226 jih je oprostila zdravniška komisija, 169 naj bi se udeležilo lažjega dela v Ljubljani. O zgoraj ome- njenih 811 se je dela res udele-žilo 717 (skupno z brigadirji, ki so delali v Ljubljani!). Tudi strokovnih deiovnih ak-cij se je udeležilo precej štu-dentov. Petnajst medicincev je bilo v Bosni in Makedoniji; 20 arheologov in zgodovinarjev, 12 etnologov, 25 agronomov in go-zdarjev pa na Koroškem. Studenti, ki so se udeležili de-lovnih akcij, so upravičeno Jah-ko ponosni, sram pa naj bo vse tiste, ki ao se neupravičeno iz-ognili delu in se danes celo nor-čujejo iz brigadirjev. Vsi briga-dirji so zato mnenja^ da bi bilo najbolje kaznovati vse tiste, ki so se delu neupravičeno izogntli. Brigadirji seveda pričakujejo, da jim bo organizacija poma-ga;ia pri njihovih težavah, pred-vsem kar se tiče stanovanja v domovih in podobno. Mnogi niso mogli pravočasno oddati prošnje za stanovanje v domovih zaradi udeležbe na delovni ak-ciji in so sedaj brez strehe. Or-ganizacija bi morala potrebe bri-gadirjev bolj upoštevati. Vlajkd Krivokapič lu 1951 do I. kongresa v letosnjem marcu smo ustanovili na vseh fa-kultetah "studentska združenja kot osnovne organizacije Zvcze. To obdobje pomem organizacijsko utrditev ZSJ, kajti na osnovi iz-kušenj iz preteklib let v organiza-ciji Ljitdske mladine in ob ugotav-Ijanju specifičnih razmer na posa-meznih fakultetah, so se izobliko-vala združenja kot kolektivi hu-dentov določene stroke, ki razvi-jajo svuje politično-ideološko, stro-kovno in druiabno aktivnost v skladti z značajem stroke ter po-trebami in možnostmi, ki so v okviru posameznih fakultet. • Ob HStanovitvi ZŠJ je bilo mar-sikje napačno pojmovanje vloge in programa "studentske organiza-cije. Nekateri poedinci in to zla-sti tisti, ki pasivno spremljajo naš druzbcni razvo), so smatrali, da bo Zveza studentov nekaka stro-kovna organizacija, ki bo prireja-la le različna strokovna predava-nja in oskrbovala članstvo z raz-licnimi popusti pri objavah, v tu-rizmu itd. Večina "studentov se je vključila v združenja na fakultetah v času pred 7. kongresom ZŠJ. Ti-sti posamezniki, ki se za novousta-novljeno organizacijo dotlej niso zanimali, so se ob vesti, da bo Zve za nudila svojemu članstvu različ-ne ugodnosti, priceli prijavljati v zdruzenja z izgovorom, da prej za Z%] sploh niso vedeli, da so bi-h odsotni iz Ljubljane in podob-no. Taksni hudentje so podcenje-vali tudi pomen demonstracij pro-ti izgredom italijanskih sovinistov in proti mešetarjenju na londonski konferenci zaradi Trsta. Raje so dentov v dveh brigidah. V Bos-ni je delalo 176 pri gradnji me-talurškega kombinata v Zenici, v Hercegovini pa 366 študentov pri gradnji ceste in proge Ko-njic—Jablanica. Največ udeležencev je bilo v Jablanici, in sicer 5 brigad, ki so v delovnem mesecu vse po-staJe po trikrat udarne. To ve-iiko priznanje nam priča, da so naše brigade v Jablanici resnič-no pokazale veliko samopožr-tvovalnost in niso delale sramo-te naši orgflnieaciji in Univerzi. Te brigade so delale na sedmi dionici v Lisičičih. Pogoji za delo so bili dobri. Ta letošnja delovha akeija se je razlikova-la od prejšnjih ravno po dobrih delovnih pogojih. Tudi discipJina je bila z.adovoljiva. Ni bilo stro-gih predpisov, ki bi kvarili lepe spomine brigadirjev, temveč je vladala zavestna disciplina, ki je omogočila brigadirjem^ da so prosti čas preživeli tako in tam, ¦kjer so' sami želeli. Tafco je okr.,g 200 brigadirjev obiskalo Borač-ko jezero, ©nega najzanimiv^jših in najbolj romantičnih krajev v Hercegovini. Okrog 50 briga-dirjev-planincev pa se je med drugim povzpelo na znameniti vrh Prenj. Vsak dan so se bri-gndirji kopali na Neretvi, orga-niziran je bil tečaj za neplaval-ce in tekmovanie med brigada-mf, Deloval je tudi tečaj jiu-jitse. Fizkulturno delo v brigadah jp bilo zelo živahno. Rrigade in čete so tekmovale med seboj v odbojki, nogometu, streljanju; in tahki atletiki. Razen tega so se naši brigadirji nekajkrat po-ineri.i z hTigadirji sarajev- Obvestilo Univerzi-tetnega odbora ZŠJ Univerzitetni odbor ZSJ sklicuje na osnovi čl. 15 in 16 Statuta Zveze študentov Jugo-slavije II. letno univerzitetno skupščino Zveze študeintov Univerze, Vi-sokih šol in. Akademij v Ljub-ljani v soboto, 22. novembra 1952, s pričetkom ob 8. uri zju-traj v veliki Unionski dvorani. Dnevni red: 1. Volitve delovnega predsed- stva. 1 Volitve verifikacijski?, kandi- dacijske in volilne komisije. 3. Poročilo o delu in nalogah Zveze študentov — refefent tov. Zorko Sčuka, predsednik UO ZSJ. -4. Disku^ija. 5. Volitve Univerzitetnega od- bora? Nadzorne komisije in delegatov za V. kongres LMJ. *. Zaključki. Na Univerzitetno skupščino so poleg delegatov, izvoljenih na skupščinah združenj po fakul-tetah, vabljeni tudi vsi ostali ZSJ. Univerzitetni odbor ZšJ Ljubljana 10. mcvemora študenti. Brigadirji so rednopre-jemali vse časopise in. so poseb-no navdušeno zasledovali potek olimipijade v Helsinkih. V vsaki baraki smo imeli po en radijski sprejemnik, ki je v prostem ča-su največ pripomogel za dobro voljo. Naše brigade so se tudi udeležiie prosLave dneva vstaje narodov Bosne in Hercegovine dne 27. julija v Konjicu. Zato danes vsak brigadir, ki ¦ se je udeležil dela v Jablanici, nosi lepe spomine na to akcijo in vsi so si edmi, da je lahko žal Kakršno jutro — tak dan Delo združenj po fakultefaK Kako so pričeli strojniki in melalurgi Obiskali smo nekaj fakul-tet, da bi videli, kakšno je življenje in delo združenj, kako se pripravljajo za letne skupščine in kakšne perspek-live so pred njimi. Bili smo prijetno presenečeni z neka-terimi novostmi, ki nam obe-tajo, da bo delo fakultet in Sestanek Centralnega odbora ZŠJ 6. oktobra sa je vršil v Beo-gradu sestanek Centralnega od-bora Zveze študentov Jugosla-vije, ki mu je poleg zastopni-kov iz posameznih univerzitet-nih središč prisostvoval tudi se-kretar CK LMJ Milijan Neori-čič. Predsednik CO Milorad Pe-šič je poročal o delu Zveze štu-dentov v razdobju od I. kongre-sa do danes. V poročilu je nave-del, da se je organizacija v tem času utrdila in razširila. V mno-gih mestih izven univerzitetnih središč so bila ustanovljena združenja študentov, ki zlasti v semestralnih počitnicah aktivno sodelujejo pri političnem, pro-svetnem in športnem življenju na podeželju. V Makedoniji in v B.osni pa so študentje sodelo-vali v različnih predavateljskih in sanitetnih ekipah, ki so obi-skovale vasi in delovne zadru-ge. Centralni odbor je nadalje razpravljal o letošnji udeležbi študentov na delovnih akcijah ter o študijskih uspehih, ki se pogosto obravnavajo ločeno od politično-ideološkega dela. Iz-menjali so tudi misli o predlogu novega univerzitetnega zakona, k1. je sedaj v razpravi po naših univerzah. Poudarjeno je bilo, da se vsa študentska združenja temeljito seznanijo z njegovo vsebino ter predlagajo eventu-alne spremembe. Ta zakon bo potrdil demokratični in sociali-stični razvoj naših visokošolskih ustanov ter podčrtal vlogo Zve-ze študentov, kot politične ma-sovne organizacije akademske mladine. Ob koncu je poročal sekretar mednarodnega oddelka CO ZSJ Jakša Bučevič. Navedel je, da se je v letošnjem letu izvršila zamenjava študentov na tehnič-nih praksah. V okviru progra-ma IAESTE je bilo v inozem-stvu 182 naših študentov, naj-več v Avstriji, Nemčiji in v Belgiji. Jugoslavijo pa je obi-skalo 1300 tujih študentov iz 12 držav, predvsem iz Srednje Evrope, Skandinavskih držav in iz ZDA. ZSJ je vzpostavila zve-zo z IAESEC (mednarodna zve-za študentov ekonomistov), utr-jujejo pa se tudi stiki s podob-no strokovno organizacijo štu-dentov farmacije in veterine. Jugoslovanska sekcija WUS (World University Service) je dobila zdravila in rentgenski aparat v vredno&ti 18.000 švicar-skih frankov. Zveza študentov bo sodelovala s 50 delegati tudi na V. kongre-su LMJ, od teh bo 8 zastopni-kov Zveze študentov ljubljanske Univerze. L. B. Predlog univerzifef-nemu odboru ZŠJ Kljub vsem naporam aaše organizacije in oblaistnih orga-nov je med naini še vedno pre-cej tavarišev, ki s€ zelo težko preživljajo in so potrebmi naše pomoči. Kakor smo izvedeli, pripravlja Univerzitetni odbor Zveze za saboto 22. novetnbra Unlverziitetno skupščino. Pred-lagam, da ta teden, v katerem se bo vršila Univerzitetna rkupščina, ozmačimo kot nekaik-šen Studentski teden in da v tem tednu organiziramo veijo akcijo za pomoč tem našiim dainom. Stvar flTio &i zamislili takole: V tem tedinu bodo prav gotovo tudi kakšne prireditve za štu-dente, vsaj takšen je običaj. Na teh prireditvah bi poleg ce-ne za redno vstopnino pobirali tudi manjše prispevke za skiad Studentske samopomoči. V tem tednu bi tudi povečali akcijo za naš biro za zaposlitve, ki zelo dabo ali skoraj nič ne de-la. Skusajmo čim več naših to-vanišev, ki so potrebmi pomoči, zaposliti po raznih službah, ker bo to najbolj izdatna pomoč. Morda bi nam tudi finančno ministrstvo odobrilo, da izdela-mo za teden kakšne znake in jih prodajamo po ulicah. Mor-da pa bi to akcijo izvedli samo med študenti, ako bi jo nam bilo nemogoče izyesti v javno-sti. Mislim, da bi bilo prav, ako bi povabili svoje tovariše, dia bi mesečno prispevali majh-ne zneske po 5 ali 10 dinarjev na svojih združenjih za Stu-dentsiko samopomoč. Prepričan sem, da bi tudi na ta način mogli priti do nekaterih nujmih sredstev. Morda bi bilo umest-no, ako bi o tem predlogu raz-pravljala tudi Univerzitetna skupščiaa. B^—r posameznih letuikov vsebiii-sko bolj bogato. Čeprav se je študijsko leto šele začelo, je povsod že mnogo novega v delu posa-meznih združenj. Res, da je vsaj začetek težak, toda uspe-hi so več ali manj zadovoljivi. Združenjem po fakultetah in letnikib. je do sedaj jjredvsem manjkal tempo dela, toda po letošnjih začetkih vidimo, da \o, tudi ta težava odpravljena. I ak tempo dela bo omogočil našim združenjem vsekakor l>olj plodonosna in živahno d(llo. Člani bodo bliže svoje-imi združenju in tesneje so-delovali pri delu. Če pri tem upoštevamo novo partijsko politiko in način dela osnov-nih organizacij na univerzi, laliko z optimizmom nričaku-jcmo dobrih rezultatov. Pred-vsem bodo mnogo koristile odprte partijske konference, ki bodo nekaka tribuna za pospeševanje dela in opozar-janja na nekatere napake ter za usmerjanje in ideološko vodstvo celotne Zveze. Da bi se dosegel v celoti ta namen, je nujno potrebno, da se odprtih partijskih konfe-renc udeleži tudi čim večje strojnikov ter so jim jbraz-ložili statut. V posebnem re-feratu so seznanili novince s problemi načina in kriterija študija, z disciplinskira pra-vilnikom in z raznimi stro-kovnimi vprašanji. Taka ini-ciativa je vsekakor pohvale vredna in kolegora strojnikom lahko eestitamo. Razen tega je odbor zdru-ženja strojnikov uvedel še nekatere novosti v svoje delo. Odbor odločno zahteva. da se izključijo vsi člani združeiija, ki že štiri mesece niso plačali članarine. Odbor je za briga-dirje postavil daljši rok za plačanje članarine. Pregledali bodo tudi delo tistih članov združenja, ki dobivajo social-no in materialno poraoč; ali so jo upravičeni dobivati še nadalje in v koliki meri. Tu bodo prizadeti predvsem tisti, ki so neupravičeno izost^li od delovnih akcij. Odbor je tudi poudaril v razgovoru z novimi člani, ki se niso letos prvič vpisali na univerzo, da imajo ti vse članske pravice šele po treh mesecih in ne takoj, kot so to nekateri menili. Novi člani so mislili, da lahko takoj, ko so postali člani, iz-koristijo ugoden popust na Naša delegata na VI. kongresu KPJ Tov. Rcde Vitja, sekretor parfijske organizacije Ijubljanske uni-verze in visokih šol — Tov. HoČevar Savica, član biroja pertij-skega Komitefa število nepartijccv. Da bi to dokazali, vzemimo samo pri-mer združenja strojnikov. To /druženje se je letos lotilo dela na povsem drug načln. Okvirni plan, ki so ga sesta-vili, se ukvarja z vsakim de-tajlom dela združenja. Stroj-niki so na zelo pohvale vre-den način rešili vprašanje novincev. Dne 28. oktobra so jih sklicali in jim v prvi vrsti obrazložili vse o delu ZŠJ in posebej 'še o delu združenja želcznicah. [ ako so bili vsi novi člani seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. — Strojniki so dali še eno ini-ciativo, ki je važna za dela celotne zveze ljubljanske uni-verze. Študentom je treba omogočiti strokovni študij s skriptami in knjigami. Stroj-niki so sklenili pogodbo z »Litostrojem«, ki bo tiskal »Litostrojske norme« za po-trebe š'«Hnii*nv. (Nadaljevanje na 2. strani) se sprehajali po promenadi in po-sedali po kavarnah v času, ko se je dvigmla vecina hudentov, ter je z osialim ijudstvom dokazova-ia naso enotnost v borbi za pravič-no resitev tržaškega vprasanja. tzognili so sc tudi tecošnji počitni-ski delovm akciji in izgradnji nljnčnih objektov v Jablumci in v Zenici, pri čemer je sodelovalo nad 800 studentov iz Ljufrljane. Pa tudi nekatera vodstva zdru-ženj na jakultetah so podccnjeva-ta politično-vzgojno nalogo stu-dentov, zlasti na nekatenb nmet-7U$kih akademijah, na Agronom-sko-gozdarski fakulteti ter bakul-teti za arhitekturo TVS. Ne bi imelo nikateega smisla, da bi dra-goceni itndijifci čas zapravljali na dostikrat brezsmiselmb sestankib, na katerih bi se vrsile brezpLodne diskusije, tcmvec je smisel tn cilj vzgojnega dela ZSj, kot pravi to-varis Kodoljnb CoLakovic, v tem, da studenti razumejo ias, v kate-rem žive, nase posebnosti in tez-nje, da razumejo položaj nase dr-žave, smisel m značaj tega, kar se pri nas gradi in ustvarja, njen po-ložaj v svetu in mednarodne od-nose ter vse napore, ki )ih nase državno vodstvo ima v tem ob-dob)u zgodovme, da ohram nasim narodom s težleimi žrtvami izvo-jevano svobodo. Poleg veiike enotnosti in tnoči, ki jo je Zveza studentov pokazala ob večtedenskih demonstracijah in v delovmb brigadab, ;e organi-zacija veliko stonla tudi na eko-nomsko-soaainem podrotpi pri or-gamziranjn. siudenisRe samopomo-ci, pn usiariovitvi žiuraionja stu-dmiskib domov in menz ter v jLdravstvenem fondu. Zivahno se ude]stvu)c pn ot?ravnavan]n osnut-tea novega zateona o univerzab, o otroskilo dokladab in stipenaijah, pn sestavijanju osnutka uiedbe o zdravstvem zasčiti študentov itd. Zdruzenja razpravtjajo in daje-jo predloge za sprememfo student-skib nacnov, tejer ti ne odgovarja-jo, da se oapravi razcepljenost predmetov, baiast v programih m poneKod krut režim sindija, ki predstavlja na em stram resno motnjo za dvig ravni predavanj na fateuUetab, na drugi siram pa one-mogoča studentom, da se v neketn doiocenem roteu solidno utrde v osnovab svoje strotee. O teb pro-bLetnib je dalo doiočene predtoge fakultetmmn svetn zaruzenje gradbemkov, a tudi Združenje ke-miRov na 1 VS je na zaanji skup-ičmt sklemlo, da prediaga proje-sorjem dolocene sprememoe v stu-dijsieem programu. Ze iz teh skopih navedb je vi-dno, da obravnavajo studentska zaruženja zivljenjsne probieme slnsatetjev. hiad >UUO ilanov ZSJ v 16 združenjib v Ljubljani in v Manboru, v Lruitanju, v Brežicah, v ttu]u ter v Novem mestu aktiv-no spremija in deta v Zvczt stu-dentov. Lato predstavlja danes studentska orgamzacija vaien po-Imčen faktor v nasem druzbenem zivL)en]n, saj ubajajo iz njenih vrst visokotzvaiijicirani kadn, ki bodo tvonLi jedro nase delovne in-teUgence. Usianoviti m utrditi mo-ramo hudentske klube in zdruie-nja tudi izven Ljubljane v vseb večjib krajih, kjer živi veb izred-mb pa tudi rednih študemov, ki niso stalno nastanjeni v umverzi-tetnem sredisču, Ta združenja bo-do labko mnogo konstila delov-nim kolektivom, družbenim in kutturno-prosvetnim ter sportnim orgamzacijam na podezelju ter tako Htrjevala vez med studenti m Ijudstvom. Tudi mednarodni stiki naše or-ganizacije so plodni, kar nam do-/eazujejo izmenjave na strokovnih praksab, različna sportna tekmo-vanja in spomladanski mednarod-ni kulturm festival v Ljubljani. Univerzitetna skupsčina bo pre-gled dejavnosti Zveze studentov v letu in pol njenega obstoja. Smer-rtice in zaključki VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije pa ji bodo kuiipot za bodoče delo, ki se mora razvijati v borbi za pravi ideoloski lik studenta proti klerikalni reakciji, misticizmu in malomesčanski miselnosti, čemur smo doslej posvečali vse premalo pažnje. V današnji številki objavljamo: Uredbo o otroskih dokla- dah je treba izpopolniti Usipeii brigad IJubljanskih študentov O delu oddelka za med- narodne z^eze Osnutek zakona o uni- verzah Akademska strel&a dru- žina se je uveljavila Konferenca študentov esperamtistov Tredlog undverzitetnemu odboru ZSJ Tovariši, odgovorite! UREDBO 0 OTROSKIH DOKLADAH JE TREBfl IZPOPOINITI Skupnost ni dolžna podpirati lenuhov Otroske dokladc na splošno de-lujejo na univerzi nevzgojno. Z dopolnitvami uredbe je trcba pre-prečiti zlorabo pravic do dokla-de. Številne debatc med "studenti so dale nekatere zanimive prcdlo-ge! Odbori združenj so premulo aktivni v resevanju tega vprašanja. Kaj smo opazili? Mcd studenti je mnogo raz-pravljanja, odkar so študcntski za-stopmki izncsli na mestni partij-ski konfercnci v Ljiibljani mne-nje, da je Uredba o otroskih do-kladah pomanjkl]iva in du jo je truba izpopotnili. O otroskih do-kladah zu stndcnte je razpravljal tudi Centralni odbor ZSj m zad-nji Plenum U nivcrzitetnega odbo-ra ZSJ na nasi univerzi. Vsi stu-dmtski forumi so si edmi v tern, da jc trcba Urcdbo o otroskih do-kladah za sttidcntc izpopolniti in prcprečiti sedaj "siroke možnosti za izrabljanjc tc pravicc z razni-mi dodainimi odiočbami. Pri sedanjem sistemu utroškib doklad gre pravzaprav za dva. prot?Wina. Otroske doKlade, ki so ;ia koncu koncev za univerzo lc ncka oblika drzavnc podpore, kl omogoca studij, nc detujejo kot stuaijski stimmans tcmvec v mno-gih pnmenb ravno nasprotho, poleg u-ga pa ne morejo mti naj-manj aetovati na soaalni sestav omb, ki studirajo na umverzi. Otroska doielada ]e tudi v znatni men iziocUa iz studentskih vrst otroke drobnih posestnifeov, ki imajo do 2 ha zeml)e. Ačo bi boteli urediti vprasa-nje poluicnega vpliva otrosiee do-ktaae, bi na vsak nacin morali po-seči mocno v sedaj veljavno ured-bo. Atr je za iaw>no uvar poire-ben temeljit prejmsieK, ureaoo p<* je tretpa aoputmu čirnprej, sc bo-mo zadrzuu samo na vprasanjih, ki tajajo manjse spremembe uredbt, m bi se jih daio sprejeti brez vccjih težav. beduj itna pravico do otroske dofclaat vsatz siudent, ki je redno vpisan na univerzi ali na katen izmdU nasib visomh soL l.a dosc-go te pravice m potrebno izkaza-u niKuKrsnilo siuaijSKito uspetoov, ker )c pravica ao aoielade omeje-na le z gornjo starosmo mejo, to je 24. iti.om. 1 o omogoca celo vrsto zlorao, ki grcao na racun skupnoiti t?rez njenega privoljenja. Stuaaiu sc prepisujejo in ponav-ijajo leimtee in mso redtei pnmeri, ko po treb letib siudija na umver-zi sc vttdno o&iskuiejo prvi letnik. Dosedunji nacm upiacevanja otfo-skih dokLad tudi omogoča, da ne-kateri tovarisi vpisejo se drugo jakulteto, samo da ]im ni treba. nasiopui sluzfre izven umverzitct-nega centra ali oditi k vojakom na odsluzenje kadrovskega roka. Znam so tudi pnmen, ko so se nekacert vpisali na umverzo, ker kratkomalo mso vedeli kaj bi po-čeli in seaaj na umverzi čakajo kaksmb bistvenih sprememb v nji-hovem osebnem življenju. Mnogi (Nadaljevanje s 1. strani.) nuu/.uuje iuutujev iii me-talurgov je tudi closeglo do-bre rezuhatc pri svojem do-sedaujem delu. — iNjihove smerince se v rniiogočem raz-likujejo od dela strojnikov. le/is^e deJa je biio tu na pri-pravah za prvi odprti partijski sestanek, ki je bil b. novem-bra. Jftazen tega je iz razgovo-ra s člani odbora razvidno, da tudi oni deiajo po dubrein planu m da se uče na dobrili zgledih. Knialu bodo imeli se-stauek združenja za novince, kjer bo o nacinu študija ver-jetiio govorii eden izined pro-tesorjev. 'ludi v drugih združenjih se čuti uovo vzdušje iu prizade-vaiije za uspešuejše delo v tem letu. Elektrotekiiikom la-hko tudi tu očitaino, zakaj niso preprečili vpis beujve \ojvodič na njihovo fakul-teto, saj vecina študentov do-bro pozna njo in njena nepo-šteiiu dejanja. So pa šu nekatera vpraša-nja, o katerih se na sestankih posameznili združenj ni do-volj govorilo in diskutiralo. To je vprašanje uredbe o otroških dokladah, o univer-zitetneui zakouu in o mate-rialnih vprašanjih študentov. Predvsem je važuo, kaj naši člani menijo o osnutku nove-ga univerzitetnega zakona, ker je dolžnost nas vseh, da so-delujemo pri tem. V ta> namen je današnji številki priiožen osnutek univerzitetnega za-kona, o katerein naj se disku-tira. Vse ' pomisleke in pred-loge nam takoj pošljite. To bo dober uvod v letošnje deln združenj, kajti kakršen je za-četek, tako bo naše celotno delo. V, Krivokapič tcb slabih studentov nam jemlje-jo s svojim ponočevanjem in sla-bim obnašanjcm največ ugleda in mi ne moremo več dopustiti, da vse to počenjajo se naprej na ra-čun skupnosti! Ker poitavlja Uredba o dokla-dah kot mejo starost 24 let, pa so ostali brez pravice do dokladc mnogi dobri, pošteni in marljivi štndenti, ki niso po lastni krlvdi prisli bolj pozno na hudij. Tako ob cnakih socialnih pogojib in enakem študijskem uspehu na cni in isti fakulteti ne moreta uiivati dva student,a, od katerih je cden začel s sthdijem nekoliko pozneje, cnake podpore od države, samo zaradi tega, ker s 24. lctom sta-rosti ugasne pravica do otroškc doklade. Morda to vprašanje čez par let ne bo več tako ostro, ka-kor je dancs, vendar ga je prav tako treba resiti! Kaj torej predlagamo? Urcdba bi morala kot osnovno pri/.nati pravico do otroškc do- klade za toliko let, kolikor nor-malno traja hudij na fakulteti, na katero se je studcnt vpisal. Vsako ponavljanje letnikov ali semest-rov bi moralo iti na račun tch priznanih let. Zaradi tega pa se-veda Uredba ne bi smela več po~ stavljati starostno mejo kot gor-njo mejo, pri kateri ugasne pravi-ca do doklade, pač pa bi rnorala določiti starostno mejo, do katere se nekdo sc lahko vpiše na uni-vcrzo in mu je potem priznana pravica do otroške doklade do do-končanega studija. Sedanja ured-ba je vzclu mnogim pravico do drzavnc pomoci, čeprsv tudi rav-no-v sredi studija. Pravica do otroske doklade mora, ugamiti z diplomo na eni fakulteti, ako le smatramo dokla-do kot pomoc države staršem, da usposobijo svojcga otroka za delo in poklic. To bi tudi onemogočilu prepisovanjc z ene fakultete n.i drugo, zadrževanje v univerzitet- ncm centru in zbegavanjc služenja vojaškega roka na racun skupno-sti. Uredba bi morala tudi določiti, da se sme stndent, ki se želi pre-jemati otroško doklado, prepisati lc enkrat. Slabim studentom bi bilo treba odvzeti otroško dokla-do takoj, kar bi morali napraviti odbori zdruzen) v sporazumu s profesorji tcr to predlagati Zavo-dom za socialno zavarovanjc. Združenja premalo obravnavajo ta vprašanja Čeprav danes studenti ic na si~ roko obravnavajo to vprašanjc, moramo vendarle ugotoviti, da so le redka zdruienja kot studentske organizacije dodobra pretrcsla problem in tudi dala kakrmekoli predlogc, Navadno te predlogc dajejo le pocdinci. Tudi univer-zitetni Odbor Zveze bi tnoral ob-javtti svoje stalisče glede vpraša-nja stipendi). Potrebno bi bilo tu-di ugotoviti mnoge posameznosti in statističnc podatke o delovanju otroske doklade na studij in za-držanje hudentov. O delu oddelka za mednarodne zveze 50 naših študentov na praksi v tujini. 17 štu-dentov iz 5 dižav na praksi pii nas. 400 tujih študentov je otriskalo Ljubljano. Kako bo drugo ielo? Spoznali smo nove prijatelje Spomini iz življenja študentskega pevskega zbora na Koroškem Pravikar siboi z veliikim. te-kom pospravijali zadinje ostanike skTomnega kosila. Najhitrejši jedci so bili že spet v vrsti predl velikkn loncem, kjer so deiili rdeckasto teucočino, ki naj toi bila maldnovec. »Oho, kdo pa so ti?« je zakli-cai ntuijao iii podca^ai na cuin, ki se je hitr0) blizal bregu. Brez dtvoma so tujci. In že je bii Janito, ki prav dotoro go-vori angleško, na pomolu, da čimprej zaaosti nasi radoved1-nos.u, Z.grruli smo se na lese-nem mosuoKu in zacudeno opa-zovali posiave v coanu. iJve dekieti in trije iantje; temno-lastb in poševnih oci. lNihce ni veidel, kam naj jih uvrsti. Jan. ko jm je naigovorii v angie-šcini in po> nejtaj minutah sino &i Ze siiaiKah roice iin se pogo-varjali, kot da se že dolgo po- ZllL^niO. JDlU SO i.ll'QOIlt!^lJv.i, SUU^ ctenti* raziiitiniin stroit; na Nizo^etnisKern'. Med carni p-a potujejo po ker je aiomovma predalec, uili so resnicno veseii, aa so se srecan z juiguisiovaiii, &iofvenci. 'vprasanja so kar aezevaia z obeh strani. »|Kako pa kaj va-ša univerzitetnai mesta,« iwon, štutdent ruoarstva, nas je ne-maio presenetil, ko je dejal, du bi šel rad nai prak&o v Vaireš. »Glej ga, cero to ve,« rne je soseda. Ked &o nas zaoolele, neKatere neumestne opaake na racun In-doinezijcev: »Ah, diese Neger sind so unsympatiscl!« Vpra&u-jemo se, aii res še niso magli spremeniti miišljenja o pxedi-stavnikih drugih ras? Drugi daa s^no se spet sešli. Naši pxijatelji so se odpravlj.ali> napreji piroti Velikemu Kleku. ski študenti. 'Verri!, da se mora-moi še videti.« In tatooiie piše medicinec Jo-an: »jtziK, pa naj uo angleski ali 'iieimšiki, ne sme biti ovira za inas. Poved'ali si bomo, kar si imamo povedati in ne bomo si beliili glave< zaradi slovničnih napaJc. Kaiko kaji živite, ali gre vse po sreci? Z velikim zani-manjem zasledujemo razvoj va-š-e dežele m vašo borbo za višji zivlje.nj.skii standard. Vae to nam ni tuje, kajti s podobnimii tezavami se bori tudi naša do-rnovina. V nesli iz Etv-rope tudi spomin na Jugoslova-ne, ki so jih srečali ob Vrb-&kem jezie.ru, 'in da znajo tudi piesa;ti jugoislovainsko kolo. Jožica Podgornik Večini naših študentov je zna-no, da ima UO ZSJ tudi od-dlelek za mednarodne zveze, ki skrbi predvsamj za izmenjavo študentov v študijske svrhe, riz-kulturne in kulturne ter poli-tične akcije mednarodnega zna-čaja. Oddelek dela v sklopu Univerze, TVS, MVS, VPS ter sploh vseh visjih šol ter v te-snem sodelovanju s CK LMS. Ni naš namen, da se že v prvem prispevku razpišemo o tem, kak-šne so dolžnosti oddelka ter s tem študentov, članov ZSJ, ki jih predstavlja preko UO ZSJ. O tem bomo govorili drugie, Ko bo več časa in prostora. Zelimo le, da v skopih besedah nana-žemo, kaj je oddelek. tekom leta napravil in pa, kako naj se glede podobnih proDiemov razvija naše dtelo v prihodmjem šolskem letu. Na stroKovni praxsi v mo-zemstvu je bilo letos več štu-dentov. Skupno število znasa okoli 50; vecina se jih je s' prakse že vrnila, nekateri pa pridejo šele v prihodnjih tednm. Tudi iz inozemstva je bilo po nasih ustanovah 17 štadentov iz Anglije, JNlemicije, Izraela, Holan-dije m Francije. Naši tovarisi so nadalje v ekskurzijah obiskali Svico, av-strijo pa manjša grupa umet-nostnih zgoclovinarjev. Precejš-nja je bila aktivnost na kul-turno-politicnem poprišču. Stu-dentje Akademije za igraisrco umetnost so želi mnogo uspeaov v brlangen-u, Nemcija, prisrcno pozdravljeni so bili SKUD-ovci na turneji po Avstriji, miedicmci so si ogledali Anglijo, Nemcijo ter kos afriske obale. Nekaj to-varišev je bilo na politficnih seminarjih v Memčiji, iiolanuiji in Avstriji, eden se je ud^ležil kongresa esperantistov v Nenv čiji. Pozabiti ne smemo tudi na-ših smučarjev in njih uspenov ter lepo uspelega Festivaia v marcu, ki se je vršil v Ljub-ljani. Seveda je bilo mnogo srečanj z inozemci na domacih tleh, za kar je oddelek poskrbel preKo svojega sprejemnega centra za inozemske mladince in študente, ki je bil v Ljubljani. Tovariši so razkazali nase mesto in ob-razlozili razna vprašanja iz naše stvarnosti 398 tujim študentom. N'edivomno je to velik uoprinos k popularizaciji nase drzave, pomeni pa tudi mnogo truda in vloženega dela ter gre s tega mesta vsem sodelujočim vse priznanje. Kakor seim omenil že na za-četku, mi danes pomanjkanje prostora ne daje možnosti, da bi zajel vsa ontenjena vprašanja bolj na široko. U tem bomo go-vorili v naslednjih številkah našega lista. Nasa današnja želja je, da so vsi študentje seznanjeni z raznimi ukrepi in sploh z de-javnostjo odldelka, da satni k njej prispevajo in da ne pride do podobnih primerov, kot je bil spomladi OKocuvan s svojim »skrivnostnim ključem razdclje-vanja praks«. Letošnje leto je bilo prav težko za člane oddlelka, saj je bilo prvo, ko so naši študentje odsli na prakse v inozemstvo. Težko je bilo predvsem zato, ker je to diejstvo postalo stvar-nost šele v aprilu, ko je bilo že težko najti prave prijeme za de-mokratično in pravilno izbiro kandidatov. Zato je bilo marsi-kaj narobe, mnogo jez in raz-očaranj, zelo malo sodelovanja članov ZSJ in predvsem skoro nobene predpriprave posameznih Tovarisi, odgovoritei t Navadno nas Tribuna sproti obvesča o vseh aktualnostih in problemih na fakultetah. Včasih pa tudi marsikaj zamolči. Znan nam jc primer, ko je Senka Vojvo-dič, studentka elektrotchnike, na Šludentskem naselju okradla svo-je kolegice, proti njej pa ni bil uveden nikak disciplinski posto-pek. Študentski disciplinski list bi nas o tem pač moral obvestiti. Jasno je, da javnost ne more vsega takoj izvedeti, vcndar je scdaj že čas za to. Omcnjcna to-varišica je svojc delo izvrsila na zelo zvit in prebrisan način. Če-prav je tatvino zakrivila sama, je bila enkrat celo ona sama v ko-misiji za raziskavo primera. Ta-ko je izkoristila zaupanje vsegu kolektiva, kar kot član Partijc in članica Zveze ne bi smela. Študentska in partijska organiza-cija na elcktrofakulteti nista prav ničesar storili. Še več! S svojim molkorn ji je "studentska organi-zacija dajala celo podporo in po-tttho. Ali se je potem treba (naiti, čc pade na organizacijo slaba Ihc? Kot clanico bi jo morali se vse ostreje kaznovati! Kaj mislite, ako dobijo takšni Ijudje vodilne položaje v industri-ji, da upravljajo naso imovino? Ali jim labko to zaupamo? Ali ne bodo napravili isto kakor v času svojega hudija? Insceniran »samomor« vendar ni dovolj, da na vse pozabimo! Taksna tatvina oblek je morda v pravnem pogle-du milejša, kakor jo smatramo mi studentje! Večina nas je slabo si-tuiranih, obleka nam pomeni sko-raj vse premoženje; in ravno tu pokaze takšno dejanje popolno moralno pokvarjenost. Zahtevamo, da dasta hudentska in partijska organizacija jasen od-govor, zakaj ni bil uveden discl-plinski postopek! Vedno govori-mo in pišemo: kritizirajtc, svetuj-te, govorite o uspehih in napakab nasc organizacije in njenib članov. Tu je vprašanjc, odgovorite nanj! članov, ki so odišli v inozemstvo. Letos so nam razimere že toliko poznane in izkušenj imamo že dovolj, da se lahko pravo^asno P'ripxavimo na bodoče obdoDje praks. V soglasju z UO Z&J od-vešča odldelek vsa fakultetna združenja o naslednjem: 1. Za prakso v inozemstvu se lahko prijavi vsak član ZSJ na sestanku svojega združenja. Po-goj je, da ima za seboj vsaj eno, doma opravljeno prakso, do'oer študijski uspeh in da obvlada ustrtzni jezik. 2. Odibor Združenja predvidi enega od svojih izvoljenih čla-nov, ki bo te-kom leta voddl evi-denco o pripravljenih in izbra-nih kandidatih. Ta član ima tucii nalogo, da listo prijavijenih kandidatov, študentov najmanj četrtega letnika, postavi na diskusijo med člane Zdruzenja. 3. Do konca tega leta naj vsaKo . Zclruženje na javnem sestanku pregleda prijavljene kandulate ter vsakemu poda svoje mnenje, priporocilo in zadržke. Na poo lagi siprejetih sklepov sesiavi vodstvo Združenja »rang liste« kandidatov, s . katere se Docio potem črpali kadri za odhod na prakso, po razpoložljivih mestih seveda. 4. Opozarjamo vsa Združenja, naj ne zapadejo spričo gornjih predlogov v neko divjo, »ino-zemsko psihozo«. Res je, «a nna vsak naš državljan in študent enake pravice do potovanja v inozemstvo, vendar pa je stevilo omejeno že z enostavnim pogo-jem — številom razpolo-žljivih mest. Ta mesta pa ne pripaaajo ljudem, ki nimajo potreone srro-kovne in moralne kvalifikacije. Zavedajmo se, da je organizaior izmen. ZSJ in da bo zato skroel le za svoje člane. Dolznosti člana ZSJ so tako malenkosme in tako slicne dolžnostim s>e-hernega poštenega državljana, da se clanstvu izmikajo le naj-bolj zakrknjeni sovrazniki naše stvarnosti, katerih pa ni niti naš namen, še manj pa dolžnost podpirati. Predlogi naj bodo torej stvar-ni, brez nadaljnega pa mora vsak kandidat dobro obvlaaati tudi jezik države, kamor bo šel. 5. .frijava v kandidaturo naj bo za vsakega neoovezna. V ko likor ne bo na razpoiago mest, kandidat ne bo mogel na prakso. Vsak prijavljenec pa bo na oc:-delku moral dokazati znanje jeziKa in poctatiprijjorocilo Zdru-ženja, kjer bo upostevana rudi njcgova strokovna razgieaanost. V kolikor kdo še ni bil na praksi pri domačih podjetjih, oziroma ni prakticno delai, avto-matsko izpade. 6. Kandidati, ki ne obvladajo jezika, morajo obvezno na ta ali drug naein, potreono jezi-kovno znanje osvojiti. V ta na-men naj posečajo tečaje pri Ljudski univerzi, ali drugje. Od-delek pa bo vsak mesec organi-ziral predavanja tovarišev, ki so bili letos v inozemstvu in bodo vtise podali v tujih jezikih. To bodo nekaki diskusijski krožki, ki naj se jih udcieze vsi kandi-dati, saj bodo obravnavali tudi socialna in politicna vprašanja posameznih drzav. 7. Gornji nasveti veljajo tudi za tovarise, ki žele sodelovati kot prevajalci pri sprejemnem centru v casu pocitnic. Kriterij zanje je isti. 8. Na podoben način naj vsa-ko Zdiruženje v sodelovanju s šolskimi oblastmi predvidi tudi razne ekskurzije in druga po-ucna potovanja v inozemstvo. Casa je dovolj, s tem pa odpa-dejo mnoge nevšecnosti za prt-mer hitre odločitve sredi po-čitnic, ko ni prisotnih merodaj-nih ljudi iz Združenja in šolskih forumov. Odidelek smatra, da je p-opol-noma realna zahteva, dia se vsi kandidati prijavijo do zaključka meseca novembra. Skupno s predstavništvi Združenj naj se do konca tega koledarskega leta sestavi lista. Naknadnih prijav, uradnih in privatnih, oddelek ne bo upošteval in tudi ne bo dajal priporočil. Na ta način prevzemajo štu-denti izbiro kandidatov popol-noma v svoje roke ter se od-delek s temi vprašanji ne do bavil direktno s iposameznifci, razen v izjemnih primerih ter tedaj, kadar bo izdajal priporo-čila. Zato bodo uradne ure za tovariše in tovarišice, ki lmajo kakšna važna vprašanja v zvezi s tem, tekom letoš-njega leta samo enkrat tedensko. Vse informacije boste reano dobivali v »Tribuni«, nasetm glasilu. Zato pridno posegajte po njej, da ne bo nejasnosti. Akademska strelska družina se je uveljavila MED STUDENTI PO SVETU Zmaga nad Švlcarji in zlate medalje na državnem prvensfvu Strelci ljttbljanske univerze Ln. visokih šol, člani Akademske strelske družine, med počitnica-mi nismo mirovali. Marljivo smo se pripravljali na dvoboj s strelci ziiriške univerze. Po raznih športnih poročilih iz švi-carskih časopisih in po medse-bojni izmenjavi pisein smo iz-vedeli, da so naši nasprotniki Med bivanjem pri nas so si Svicarji ogledali univerzo in akademijo ter razne zanimivo-sti Ljubljane. Skupno smo po-častili spomin. študentov padlih v NOB. Bili smo tudi v Opatiji in Postojnski jami. V Lovranu smo imeli zaključno veeerjo in podelitev spominskih nagrad. Akademska strelska družina Rems Fedor, član ASD, mladinski državni prvak 1952 ekipni prvaki švicarskih uni-verz. V svoja ekipi so imeli tri študentske prvaice v letih 1950 do liK>2. V njihovi ekipi so na-stopili učenci svetovnih prva-kov — Svicarjev Zainmermanna, •burchlerja in drugin. Dvoooj je bil 27. VII. na stre-lišču v L.juDijani in je potekal v najlepsem redu. To je bil tu-di prvi mednarodni dvoooj strel-cev v Jugoslaviji. Skoda je le, da je bil v casu, ko je Dilo v Ljubijani zelo maio studentov in je bil zato obisk slab. Tekmovali smo z jugoslovansko dalgo vojasko pusKo na 300 m z vsaKega polozaja po 20 strelov. 2e na tremngu pred tekmova-njem amo videii, da so med švicarskimi gosti pravi mojstri, saj je bpinman napravii 4/3 krogov, kar je 4 kroge manj od jugoslovanskega drzavnega re-korda. Ker pa v Svici ne tek-mujejo študentje v stojecem poiozaju, jim je to pri nas de-lalo precejsnje težave in se bo to verjetno tudi nam poznalo pri dvoooju v Zurichu pomia-di 1953. Dvoooj je bil ob lepem vre-menu in je trajal tri ure. Zrna-gala je ekipa ljubljanske uni-verze v postavi: Mihorko, Rems, Sliligoj, Letonja in ^ersič. He-zultat je bil 20o9 krogov proti 19oy krogom, kolikor so jih do-segli Svicarji. Posamezni plasman je sledeč: 1. Spillman 455 krogov pa je nastopila samostojno tudi na republiškem prvenstvu Slo-venije. Dosegli smo ekipno dru-go mesto z vojaško puško, prvo in tretje pa med posamezniki, prvo mesto v hitrem streijanju i.eKipnoy, prvo mesco z vojasico pistoio i.eKipno>, tretje mesto ekipno med cianicami. iNa drzavnem prvenstvu;- ki je bilo v Zagrebu od prvega do sedmega Oitioura, je soaeiovalo osem cianov m ena clanica. i>o-segli smo doure rezunate, saj smo osvojili sest ziann, pet sre-brnih in sedem bronas.uh me-daij. V počastitev VI. Kongresa je AkademsKa strelsKa driuan.1 or-ganiziraia odprto prvenstvo za streljanje za vse studente. bode-lovaio je 80 studentov in 10 štu-dentK. udelezoa oi bila vecja, aKo ne bi bilo siabo vreme. istreljaii so iz vsaicega polo-žaja po pet strelov na 3irtJ m. Siudentke so streljale po 10 strelov iz ležecega polozaja, s pistolo pa po ^t> streiov na av m. To je bila nova discipiina in so se uveijavili samo starejši strelci. Ce pregledamo udeležbo na zadnjem studentskem prvenstvu, vidimo precejsnjo moznost raz-voja, i»aj so sodeiovali studentje z vseh takuitet. 'ireba bi bilo omogociti vec treninga in do-Diti cenejšo municijo oziroma tarče. Movi oabor druzines ki bo izvoljen na oibicneim zuoru, se bo moral pozanimati za te pro-bleme. Zveza borcev n.am je že podarila tri zracne puske, 20i>0 kosov municije in, tarce. Vzgo-jiti morarao cim več novih strel-cev. L«. L. Takšno poslovanje ni pošteno! Kdo je kriv, da so ostali študenti brez kart za kurivo Vsak dan prihajajo na Uni-verzitetni odbor študenti in vprašujejo z,aradi kuriva, kate-rega jim terenski odbori nočejo priznati. Odbor se je pozanimal za to vprašanje in ugotovil na-slednjie: Karte za kurivo so pre-jele družine ljuoljanskih študen-tov, medtem ko jih študenti, ki stanujejo v Ljubljani kot pod-najemniki — torej privatno — niso prejeli, čeprav so domovi prejeii kurivo po znizanih ce-nah. Kako je inoglo priti do ta-ko neregularnega stanja? Preglejmo torej okrožnice, ki jih je izdal Gospodarski svet Vlade Lttti vsem ijudsKim od-borom! 1. Akt III. 3/534 z dne 19. V. 1952., tocka »e« pravi: Dijakom in študentom, ki pre-jemajo otroske dokiade, žive pa loceno od starsev, toda ne v internatu oz. šolskemu domu, izdajte K-l nakaznico šele ob pripetku šolskega leta 52/03. 2. Akt III. 3/567 z dne 4. VI. 1952. Ta a'kt opozarja ljudske od-bore, da naj se točno ravnajo po zgoraj navedeni okroznici. Razen tega pa še dodatno na-vaja: Upraviceni so tudi študen- Č R NO NA BELEM Junaki' Da vam povemo nekaj o štu-dentih Stevi Vukotiču, Zarku Žariču in še o enem, katerega vam bosta onadva predstaviia. Desetega oktobra je vsa trojica sedela v kavarni in lumpala, da je.bilo veselje; se razume, dasa bili posteno pijani. In koncno so skleniii, da odidejo domov. Sli so po cesti, kot se spodobi pi-jancem, ustavljali so se in se norcevali iz mirnih državlja-nov, kjerkoli so katerega sre-čali. TaKo so naleteli tudi na dve uslužbenki gostiine »Se-stica«, ki sta se ot> pol dveh vračali domov z dela. Stevo Vu-kotič jih je ustavil in prijel eno izmed njih. Zenski sta hoteli pobegniti, a so jih študentje trdo prijeli ter jih zmerjali s »prasicami« itd. Mimoidoči, ki so nekaj časa opazovali grabo sceno na ulici in so videli, da vrla trojica le ne namerava izpustiti obeh ženskr so priskočili napadenima na pomoč in jih tudi rešili ne-sramnih napadalcev. Na vpraša-šainje, kdo ,so, seveda niso od-govorili in so se podali v divji beg. Eden izmecl mimoidočih pa za njimi, da bi izvedel, kdo so ti nesramneži. Sled je vodila v Akademski kolegij. Tov. Cuden( ki se je požrtvovalno zavzel za obe ženski, je odšel drugi dan k upravniku doma in je potem v menzi spoznal Vukotiča. Grešnik je vse priznal in je bil takoj izključen iz kolegija. Oipisani primer skoraj ni po-trebno komentirati; jasno je, da takim ljudem ni mesta med, ljubljanskimi študenti in da je treba kaznovati in izključiti iz naših vrst vse, ki počenjajo ta-ke in podobne nesramnosti. Od-bori Združenj naj se pozanimajo za ta primer in. sprožijo disci-plinski postopek proti obema. Vj. Kh. PREDVOJASKA VZGOJA Vsako leto so dekanati ali re-ferenti za predvojaško vzgojo ob začetkn predavanj obvestili slusa-telje o začetku predavanj, o dne-vu, uri in kraju. Letos tega — vsaj na večini fakultet Univerze — iz nerazumljivih razlogov ni bilo. Kdo je potem kriv, če je slu-šatelj izostal od predavanj pred-vojaške vzgoje? Seveda slusatelj! In če slitčajno ni imel te sreče, da mu je kdo — ki je tudi izvedel iz tretjih ust — povedal, kdaj in kje se začno predavanja, bo zdaj ob-čutno kaznovan. Razumemo di-sciplino, ki }e pri predavanjib predvojaske vzgoje potrebna, to-da to ne sodi več v disciplino. Še zdaleč ne, ampak je malomarnost univerzitetnih oblasti, dekanatov ali referentov za predvojasko vzgojo, katero bodo morali pla-Čevati slusatelji, ti, ki ne prejeniajo otroških do-kladj ampak štipendije. 3. Akt II 3/luO z ane 11. av-gusta 1952 navaja: Upraviceni potrošniki v me-stih in vecjih industrijskih sre-dišcih, ki se niso sprejeii nakaz-nic za kurivo za 1. lyo2 bodo prejeli te nakaznice do 18. av-gusta t. 1. Akt, ki ga mi navajamo pod štev. 3, ni preklical prvlft: dveh in zaradi tega se je dogajalo, da so zaraai o&jave tega apo-ročila prihajali sredi poietja v Ljutoljano studenti zaman, da bi uredili vprasanje svojih kart za kurivo. iz lstega razioga jim, tudi sedaj terenski odbori noce-jo priznati pravice do kart za kurivo. Zaradi takih odločb so v prvi vrsti prizadeti tovariši, ki mo~ rajo stanovati privatno, ker je kapaciteta študentskih domov premajhna. Ti imajo že zaradi tega tezje pogoje za študij in delo in nikaKor ni mogoce opra-viciti s cimer koii taKega po-siovanja. Kes ne moremo razu-meti, da so tuKaj iz neznamh razlogov imeli prednost Ijud-ljansKi študenti, ki živijo pri svojih starsih. Zaradi tega zahtevamo^ da merodajni odJastni organi po-pravijo to napako in priznajo pravico do regresa v bonih tudi tem tovarišem, ki jim ta pra-vica do sedaj ni bila iz neupra-vičenih razlogov priznana! Univerzitetni odbor Obvestilo Tovariše, ki se zanimajo za predlog Univerzitetnega zakona, opozarjamo, da je v »Ljudski pravici« oojavljen članek tov. prof. Uorazda JS.ušeja, v »Raz-gleduh« pa clanek tov. prof. Go-ričarja Jožeta. Kratko inlorma-tivno porocilo o novem zakonu je objavil tudi Stov. poročevalec dne 8. X. 1952. OGLASUJTE! S prihodnjo številko bomo za-čeli priobčevati tudi oglase, ka-terih se bo lahko poslužil vsak študent, ki je član Zveze. Cena oglasu bo najmanj 3ff dinarjev, odnosno 3 dinarje od besede. Vplačani zneski bodo služili kot prispevek Studentski samopo-moči. SLUSATELJI PRVEGA LET-NIKA NIMAJO PRAVICE DO ZELEZNISKIH OBJAV! Ker priznava železniška upra-va pravico do popusta za letni odlmor Ie tistim študentom, ka-terim so pretekle počitnice bile res letni odmor po enoletnem študiju na LJniverzi, ne morejo dobiti objave za 92«/^ popust tovariši, ki se komaj sedaj vpi-sujejo v prvi letnik. Prav tako nimajo pravice do te objave to-variši, ki imajo to pravico po starših. DANSKA »Profesorsike koinzetrve« se Lmenujejo pri danskih študentilh akripta predavamj. Kakor po-ročajo »Ne^^vs from Kopenha-g©n«, zahtevajo študentje 'ko-peiihagensJce univerze, da se iz predavaaij pomembnejših gostu-jocih docentoiv napravi več »konzerv«, da bi biii dragioceni referati piristoiprLi širšemu kro-gu študentov tudi pozneje. (Unesco, Features, Paris) NEMCIJA Stevilme eksmatrikulacije vsded »poliit:i(cne nezanesljivosti« so izviršene nai vseih unnverzah in viscikih šolah sovjetsike cone ob koaicu letnega semestra 1951-52. Z eksmaitriiculacijo niso bili priizadeti samio pouitično diruga-č© misleči študem-tje, ampaik tudii štuidentje tistih stairšev, ki žiive v zanodni Memciji, za-p&dnem deliu berlina, ozaroma fcitstih, ki pripadajo »kaipitaiistič-nemu razireou«. Samo na uini-verzi v Halle je bilo ekamatri-kulirano 80 študentov, k temu pristejemo lajhkoi &e 120 iziki-ju-citev na deiavsski in kmečki la-kuiteti. Celotna akcija je izšla iz državinega sekretariata za visoko šoistvo in je izvršena brez veidinosti dekanatov. (AGSF, Berii/n) Pri držarvnena izpitu na lilo-zofiSiloi faikiulteti utniverze v Leipzigu so bile postavljen^ tri kiiaivzurne teme: 1. Stališče gle-de »ljudi&ke vojske«, 2. O pra-vičoiih in nepiravicnih. vojnah, 3. Poimein Staliinovega članka o marksizimu in jezitoovinLh ve-dah. Zaniinivo je, da je vseh 28 prijiavljencev izbralo tretjo temo- (AGSF, Berlin) Akademski jiu-jitsu klub ob-vešča, da se tecaj za zacetnike prične dne 10. 11. ob 20. uri, nadaljevalni tečaj pa se pricne 6.11. ob 21.uri. Oba tečaja bosta ob ponedeljkih in četrtkih na Taboru, soba 6, desno. Vpisnina je 100 din za začetnike, za na-daljevalni tečaj pa 50 din • tne- Dobili smo klubske prostore! Mestni Ijudski odbor glavne-ga mesta Ljubljane je uslišal davno željo vseh študentov in nam dodielil na Miklošicevi uli-ci poleg hotela Union žgradbo nekdanjega Akademskega doma v uporabo. V lepih prostarih bo našlo zatočišče naše kultur-no-umetniško društvo »Tone Tomjfič«, Ljubljanski univerzi-tetni šahovski klub, uredništvo našega lista in prireditelji raz-nih večerov in zabav. V pro-storih kluba bodo tudi razna predavanja in debatni veteri. Dom bo dobil upravnika, ki bo oskrbel kurjavo in pazil na red in točno poslovanje kluba, ki se bo moral materialno sam vzdr-ževati. RAZNO Oddelek za mednarodne zve-ze uraduje vsak torek od 12. do 13. ure v svojih prostorih na Cainjtarjtwi cesu o-n. Univerzitetni. esperantski klub bo priredil začetniški tfcčaj med)-nairodincga jezika — esperanto. Za tečaj se lahko prijavite v torek, četrtek in petek od 11.30 do 12 v uredništvu »Tribune«. NORVESKA Med' »najsiračnejše« na Norvešikem lahko prišteva*-mo 350 študeaitorv, ki so se pred kratkim vselili v študentsko mesto štud/e—16.30 sportno popoldne v telovadnici n.a Taooru. i\a sporedu kosarka, odbojka, atietika itd. Studentje, udelezite se aktiv-no dela»telovadnih društev »far-tizan« ln udelezite se polnoste-vilno športmh popoidnevov Uni-verze! Fizkulturni odbor Univerze Združenje študentov filozofske fakultcte razpisujc nat«caj za osnuiefc znaka zaruženja studen-tov iiiozolsKe fakultete. Avtor najboljsega osnutka bo nagrajen s 500 din, drugi in tret-ji osnutek pa z 2o0 din. Natečaj traja do 1. decembra 1. 1952. Osnutke pošljite na Od-bor Združenja študentov filozof-ske fakultete — Realka, Vegova ulica 9, I. nadstropje. Jezero Schluch- see (Nemčija), ob katerem se je vršila konfe- renca študentov esperantistov. (Cilanek o konfe- renci bomo pri- občili v prihod- nji številki.) PODJETJE ZA PROMET Z ODPaDKI ODPAD LJUBLJANA P^VRMOVA UL. 38 OSNUTEK ZAKONA O UNIVERZAH Clen 1 Univerze so najvišje" uene — znanstvene in vzgojne ustanove v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, katenim je družbena Bkupnost zaupala, da potom po-uka in znanstveno-raziskovalne-ga dela usposabljajo študente za visokokvalificirane strokovnjake in da jih pripravljajo za samo-etojno delo v stroki s tem, da jim dajo potrebne teoretičme in praktične izikušnje; dvigajo znanstveni naraščaj in navajajo študente v metodologi-jo znanstvenega dela; vzgajajo študente v duhu lju-bezni in predanosti do svoje so-cialistične domovine in v aktiv-ne delavce in boree za izgradnjo socializma; pospešujejo znanost in dopri-našajo k razvoju znanstvene misli; sodčlujejo pri kultunnem, go-spodarskem in tehničnem raz-voju ter graditvi dežele. Clen 2 Univerze in fakultete samostoj-no odločajo o vprašanjih, ki ob-ravnavajo njih življenje in delo, a so pod splošnim nadzorstvom organov ljudskih republik za vprašanja prosvete iin znanosti. Clen 3 Kot ustanove, katerih naloge in delovanje je velikega pome-na in interesa za vso družbeno skupnost, univerze in fakultete obveščajo javnost o svojem de-lu. Olen 4 Univerze in fakultete se usta-navljajo z zakonam ljudske re-publike. S statuti univerz in fakultet se bodo uravnavala vprašanja organizacije univerz in fakultet in vprašanja ustanavljanja ter organizacije pomožnih učnih, znanstvenih in znanstveno-raz-iskovalnih ustanov. II. Organi univerz in fakultet Clen 5 Univerze in fakultete ujprav-Ijajo organi, ki si jih saine iz-volijo in razrešujejo. Grgani univerz so: univerzi-tetna skupščina, univerzitetni svet in rektor. Organi fakultet so: fakultetni svet in dekan. Univerzitetni svet in fakultet-ni sveti lahko formirajo za vod-stvo določenih poslov posebne komisije, sestavljene iz predava-teljev, učnega, pomožnega in drugega osebja, Za proučevanje določenih vprašanj dmajo lahko tudi poseb-ne svetovalne, stalne ali začasne komisiie, v katerih lahko sode-lujejo tudi znanstveni delavci in strchkovnjaiki izven univerze. A. Univerzitetna skupščina Clen 6 Univerzitetna skuipščina je naj-višji organ undverze. Univerzi-tetno skuipščino sestavljajo: rek-tar, prorektor, dekan, prodekani in delegati fakultet voljeni za dve leti iz vrst predavateljev in pomožnega učnega osebja. S statutom univerze se bo odločilo število delegatov posameznih fa-kultet in način njihovih volitev. Clen 7 Univerzitetna skupščina raz-pravlja in rešuje vsa osnovna vprašanja univerze, a posebno: 1. splošna vprašanja o učnem in znanstvemem delu univerze; 2. izdela statut univerze, ka-terega potrdi nadrejen organ za prosveto in znanost; 3. voli in razrešuje rektorja ter prorektorje; 4. odpokliče rektorja in prorek-torje; 5. voli prvostcnpno disciplinsko sodišče za predavatelje in po-možno učino osebje; 6. voli člane drugostopnega dd-6CiLplinskega sodišča za predava-telje in pomožno učno osebje; 7. predpisuje pravila o disci-plinski odgovornosti študentov in voli člane disciplinskih orga-nov v smislu teh pravil; 8. razpravlja o iproračtmu uni-verze in daje predlog proračuna nadrejeneimu organu v potrdi-tev; 9. razpravlja o dfelu univerze, univerzitetnega sveta in rekto-rata; 10. potrjige statute posarneznih fakultet; 11. prinaša odlok o ustanavlja-nju, oziroma ukinitvi učnih in manstvenih zavodov,, lmstitutov in podobno, pri iposamezmilh fa-kultetah; 12. odloča o dodelitvi znan-stvene stopnje častnega doktor-ja znanosti. Clen 8 Univerzitetna skupščina se se-staja po potrebi, vendar obvez-no enkrat letno, in to na koncu vsakega šolskega leta. Univerzi-tetno skupščino sklicuje rektor. Rektor je dolžan sklicati skup-ščino tudi na zahtevo univerzi-tetnega ali fakultetnega sveta ali pa na zahtevo najmanj ene četrtine članov skupščine, in to najkasneje v roku 15 dni po pre-jemu zahteve. B. Univerzitetni svet Clen 9 Univerzitetni svet sestavljajo rektor kot predsednik, prorek-torji, dekani in prodekani vseh fakultet. Clen 10 Univerzitetni svet razpravlja in rešuje vsa skupna vprašanja univerz, a posebno: 1. Razpravlja o vprašanjih uč-nega in znanstvenega dela vseh fakultet. 2. Izraža mnenja o učnih na-črtih in režimu študija na po-sameznih fakultetah. 3. Predlaga izvolitev in od-vzem funkcije predavatelja in pomožnega učnega osebja. 4. Razpravlja in odloča o po-ročilu rektorja, katerega daje rektor skupščini. 5. Sestavlja proračun univerze na osnovi predloga fakultetndh svetov im ga predloži univerzi-tetni skupščini. 6. Odloča o org"anizaciji dela univerze kot celote. 7. Voli upravnika poslov uni-verze. 8. Razpravlja načelno o pova-bilu znanstvenih delavcev iz ino-zemstva, da predavajo na faikul-tetah. 9. Odreja komisije za zagovor doktorske disertacije. 10. Upravlja univerzitetno imo-vino, fonde in darila. C. Rektor Clen 11 Rektor predstavlja univerzo in upravlja njeno posiovamje v skla-du z oaioid in sklepi univerzi-tetne situpscine ter univerzitet-nega sveta. Jtektorju pomagajo pri delu proreiktorji, ad katerih eden na-domestuje rektorja, kadar je le-ta oasoten ali zadržan. Kektorja in proreKtorji se vo-lijo za dve šolski leti, in sicer reittorji iz vrst redruh, prorek-torji pa iz, vrst rednih in izred-nih profesorjev. O izvohtvi rektorja in prorek-torja obvešča univerzitetna skup-ščina nadrejen organ za prosve-to in znanost. V primeru, da ta organ ne izrazi nesoglasja v roKU petnajstih dni od diieva, ko je bil oovescen o izvolitvi, se izvolitev smatra za veljavno. Clen 12 Na koncu vsakega šolskega le-ta poroca raktor univerzatetni skiipscini o delu, stanju in pro-blematiid imiverze. To porocdlo se oojavi najmanj dvajset dni pred zasedamjem skupšcine. Da se omogoci in krepd kon-struktivno sodelovanje za na-predek organizacije dela in de-lovanja univerze, za njeno po-vezavo s širokim krogom stro-kovnjakov in znanstvenih de-lavcev izven univerze, kot tudi zato, da se krepi družbeni zna-čaj univerze, lahko dajejo stro-kovna in' druga zainteresirana združenja, organizacije in usta-nove, studentske organizacije, kakor tudi poedinci pripom.be in sugestije v zvezi z rektorjevim poročilom, o katerih rektor ob-vešča akupščino. D. Fakultetni sver Clen 13 Fakultetni svet je najvišji or-gan fakultete. Fakultetni svet sestavljajo red-ni in izredni profesorji, docenti, predavatelji, honorarni predava-telji in predstavnik pomožnega učnega osebja. S statuti univerz in statuti fa-kultet se bo odredilo število predstavnikov in način njihove , izvolitve, upoštevajoč število po-možnega učnega osebja in struk-turo posameznih fakultet. Clen 14 Fakultetni svet rešuje vsa važ-nejša vprašanja faikultet, zlasti pa: 1. Statut odloča o organizaciji in delu fakultete v skladu s sjplosnim statutom univerze. ¦ 2. Določa učne načrte in utr-juje študijski režim, ki ga potrdi nadrejeni organ za prosveto in znanost. 3. Pregleduje in sprejema uč-ne programe posameznih pred-metov. 4. Predlaga ustanovitev in pre-nehanje posameznih ustanov fa-kultete. 5. Voli in razrešuje defcama in prodekane. 6. Odpokliče dekana in prode-kane. 7. Voli Ln razrešuje vodje fa-kultetnih učnih in znanstveno-razjiskovalnih ustanov. 8. Razpisuje natečaje in oprav-lja volitve predavateljev ter po-možnega učnega osebja. 9. Skrbi za organizacijo in znanstveno raven pouka. 10. Zanima se za življenje, delo in vzgojo študentov. 11. Skrbi za sistematično dvi ganje predavateljskega in znan-stvenega naraščaja. 12. Sestavlja proračum fakul-tet in ga predloži univerzitet-nemu svetu. 13. Pregleduje delo fakultete v celoti. 14. Vabi znanstvene in stro-kovne delavce, tako iz domovine kakor iz zamejstva, da predava-jo na fakulteti. 15. Voli upravnika poslov na fakulteti. 16. Skrbi za znanstvene publi-kacije in izdaje na fakultetah. 17. Skrbi za potrebe fakultet, učila in priročnike. 18. Odloča o nostrifikaciji di-plom in akademskih, znanstvenih stopenj, kakor tudi o priznava-nju izpitov in semestrov, pri-znanih na domačih in tujih fa-kultetah. Cleaa 15 Da bi razprava splošnih vpra-šanj fakultet, predvsem pa izva-janje in napredovanje pouka, kakor tudi povezava dela fakul-tet z našo družbeno in gospo-darsko problematiko ter prakso, skličejo fakultete emkrat letno konference, na katerih sodeluje-jo poleg članov fakultetnega sveta; vse pomožno učno osebje, sodelavci fakultetnih ustanov, predstavniki Zveze študentov in predstavniki družbenih organi-zacij odgovarjajočih strok. E. Dekan Clen 16 Dekam predstavlja fakulteto in vodi njeno delo v skladu s slkle-pi fakultetnega sveta. Dekanu pomaga pri delu pro-dekan, le-ta ga nadomešča, ka-dar je odsoten ali zadržan. Dekan in prodekan se volita ob konOu letnega semestra vsa-kega šolskega leta; dekan iz vrst rednih in izrednih profesorjev, prodekan pa iz vrst rednih in izrednih profesorjev ter docen-tov. O izvolitvi dekana in prode-kana se obvešča nadrejen organ za prosveto in znanost. Ce ta organ ne izrazi nesoglasja v roku petnajstih ami od aneva oove-stitve o izvrsetnih voiitvah, so volitve pravomocne. Clen 17 Kolegij alni organi univerze in fakultet sklepajo z javniin gla-sovanjem. Volitve sekretarjev, prordktor-torjev, dekanov in prodekanov so tajne. III. Vzgojno-znanstveno delo Clen 18 Pouk na univerzi poteka po-tom predavanj predavateljev v obliki osnovnih in posebnih te-čaiev, kakor tudi samostojnega dela študentov, vaj, semLnairjev, prakticnih del, terenske prakse in drugih oblik dela. Clen 19 Da bi se vzgojili mladi znan-stveni kadri pri posameznih ustanovah fakultete ali pri po-sameznih vianejsih znanstvenih deiavcin na faicuitetah, se laiiKo organizirajo poseood tečaji za speciaiizacijo strokovnjakov iz prakse in diploiniranih študen-tov ali se dodeli njim na delo. Prirejanje tabih tečajev za specializacijo ali dodeljevanje na delo opravlja fakultetni svet v soglasju z univeirzitetnim sve-tom, predpisujoč pogoje in šte-vilo kandidatov, ki bi bili lahko sprejeti. r Clen 20 Da bi se obveščalo o doseda-njiih rezultatih, bodo univerze in fakultete izdajale zbornike zjian-stvenih del, znanstvene časopise, biltene znanstvenih objav, kakor tudi druge posebne publikacije. IV. Učno in pomožno — učno osebje Clen 21 Univerzitetni predavatelji so osebe, kateiim je zaupano oprav- ljanje določene družbene funik-cije, da bi se izpolnjevale na-loge, ki so s tem zakonom postavljene unaverzam. PTi izvolitvi oseb, ki se jim zaupa ta dolžnost, se bo npošte vala njihova strokovna in znan-stvena sposobnost, kakor tudi ustrezna pedagoško-vzgojna kva-liteta. Zaupanje družbene funkcije predavateljem univerz se vrši na določen čas tako, da bi bilo opravljajije te funkcije vedmo zaupano osebam, ki jo lahko naj-bolje izpolnjujejo. Clen 22 Univerzitetni p>redavatelji so redni profesorji, izredni profe-sorji, docenti in predavatelji. Pomožno učno osebje sestav-ljajo: asistenti, vodje praktičnih. del in lektorjd. S predpisi ljudsikih republik se lahko določajo tudi drugi na-zivi. Cle« 23 Za rednega profesorja je lah-ko izvoljena samo tista oseba, ki se je izkazala s svojim znan-stvenim dn strokovnim delom in katere delo predstavlja doprinos k znanosti. Za izrednega profesorja je lah-ko izvoljena tista oseba, ki ima več priznanih znanstvenih in strokovnih del. Za d¢a je lahko izvoljena oseba, ki je pokazala sposobnost za sarnostojno strokovno in znan-stveno delo ln ima strokovna in znanstvena dela. Za predavatelja je lahko dzvo-ljejia oseoa, ki se je izkazala, da pozna znanstveno in strokovno pourocje, za katero se voli. Za asistenta je lahko izvolje-na oseoa s fakuitetno izobrazDo, katera je nudila dokaze o svoji sposobnosti za strokovno ln znanstveno delo. Po pravilih raora imeti kandidat za asisten-ta predhodno prakso v ogovar-jajoci stroki. S statuti posamez-nih fakultet se lahko predvide-vajo tudi pos&bni pogoji za iz-volitev asistentov. Za vodjo praKtičnih del je lah-ko izvoljena oseba s posebno strakovno izobrazbo in pedago-šk sposoonostjo. Za lektorja je lahio izvoljena oseba s popoinim znanjem in popolnim ot>vladanjem tujega jezika in pedagošikimi izkušnja-m-i. Z zakonom ljudske republike in umverzitetnim statutom se lahko diolaci, na kateri fakulte-tah ali predmetih se bo zahtevala za posamezne naslove znaoistve-na stopnja. Clen 24 Honorarni predavatelji so lah-ko izvoljeni v vse nazive, ako izpolnjujejo pogoje, ki se zahte-vajo za staAne predavatelje. Honorarni predavatelji imajo vse pravace in dolznosti stainih predavateJjev, razen pravice, da sodelujejo pri volitvah organov univerze in fakultete in da bodo izvoijeni v organe univerže ali fakultete. Clen 25 Izrov jugo^laivije. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Boris Mikoš. Naslov uredništva in uprave: Ljubijana, Trg revolu-cije štev. 11-1. Tekoči račun KB 601-90332-24. Cena za izvod 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev. Rokopisov ne vračamo, Izhaja drvaKrolj plodonosna in živahno d(llo. Člani bodo bliže svoje-imi združenju in tesneje so-delovali pri delu. Če pri tem upoštevamo novo partijsko politiko in način dela osnov-nih organizacij na univerzi, laliko z optimizmom nričaku-jcmo dobrih rezultatov. Pred-vsem bodo mnogo koristile odprte partijske konference, ki bodo nekaka tribuna za pospeševanje dela in opozar-janja na nekatere napake ter za usmerjanje in ideološko vodstvo celotne Zveze. Da bi se dosegel v celoti ta namen, je nujno potrebno, da se odprtih partijskih konfe-renc udeleži tudi čim večje strojnikov ter so jim jbraz-ložili statut. V posebnem re-feratu so seznanili novince s problemi načina in kriterija študija, z disciplinskira pra-vilnikom in z raznimi stro-kovnimi vprašanji. Taka ini-ciativa je vsekakor pohvale vredna in kolegora strojnikom lahko eestitamo. Razen tega je odbor zdru-ženja strojnikov uvedel še nekatere novosti v svoje delo. Odbor odločno zahteva. da se izključijo vsi člani združeiija, ki že štiri mesece niso plačali članarine. Odbor je za briga-dirje postavil daljši rok za plačanje članarine. Pregledali bodo tudi delo tistih članov združenja, ki dobivajo social-no in materialno poraoč; ali so jo upravičeni dobivati še nadalje in v koliki meri. Tu bodo prizadeti predvsem tisti, ki so neupravičeno izost^li od delovnih akcij. Odbor je tudi poudaril v razgovoru z novimi člani, ki se niso letos prvič vpisali na univerzo, da imajo ti vse članske pravice šele po treh mesecih in ne takoj, kot so to nekateri menili. Novi člani so mislili, da lahko takoj, ko so postali člani, iz-koristijo ugoden popust na Naša delegata na VI. kongresu KPJ Tov. Rcde Vitja, sekretor parfijske organizacije Ijubljanske uni-verze in visokih šol — Tov. HoČevar Savica, član biroja pertij-skega Komitefa število nepartijccv. Da bi to dokazali, vzemimo samo pri-mer združenja strojnikov. To /druženje se je letos lotilo dela na povsem drug načln. Okvirni plan, ki so ga sesta-vili, se ukvarja z vsakim de-tajlom dela združenja. Stroj-niki so na zelo pohvale vre-den način rešili vprašanje novincev. Dne 28. oktobra so jih sklicali in jim v prvi vrsti obrazložili vse o delu ZŠJ in posebej 'še o delu združenja želcznicah. [ ako so bili vsi novi člani seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. — Strojniki so dali še eno ini-ciativo, ki je važna za dela celotne zveze ljubljanske uni-verze. Študentom je treba omogočiti strokovni študij s skriptami in knjigami. Stroj-niki so sklenili pogodbo z »Litostrojem«, ki bo tiskal »Litostrojske norme« za po-trebe š'«Hnii*nv. (Nadaljevanje na 2. strani) se sprehajali po promenadi in po-sedali po kavarnah v času, ko se je dvigmla vecina hudentov, ter je z osialim ijudstvom dokazova-ia naso enotnost v borbi za pravič-no resitev tržaškega vprasanja. tzognili so sc tudi tecošnji počitni-ski delovm akciji in izgradnji nljnčnih objektov v Jablumci in v Zenici, pri čemer je sodelovalo nad 800 studentov iz Ljufrljane. Pa tudi nekatera vodstva zdru-ženj na jakultetah so podccnjeva-ta politično-vzgojno nalogo stu-dentov, zlasti na nekatenb nmet-7U$kih akademijah, na Agronom-sko-gozdarski fakulteti ter bakul-teti za arhitekturo TVS. Ne bi imelo nikateega smisla, da bi dra-goceni itndijifci čas zapravljali na dostikrat brezsmiselmb sestankib, na katerih bi se vrsile brezpLodne diskusije, tcmvec je smisel tn cilj vzgojnega dela ZSj, kot pravi to-varis Kodoljnb CoLakovic, v tem, da studenti razumejo ias, v kate-rem žive, nase posebnosti in tez-nje, da razumejo položaj nase dr-žave, smisel m značaj tega, kar se pri nas gradi in ustvarja, njen po-ložaj v svetu in mednarodne od-nose ter vse napore, ki )ih nase državno vodstvo ima v tem ob-dob)u zgodovme, da ohram nasim narodom s težleimi žrtvami izvo-jevano svobodo. Poleg veiike enotnosti in tnoči, ki jo je Zveza studentov pokazala ob večtedenskih demonstracijah in v delovmb brigadab, ;e organi-zacija veliko stonla tudi na eko-nomsko-soaainem podrotpi pri or-gamziranjn. siudenisRe samopomo-ci, pn usiariovitvi žiuraionja stu-dmiskib domov in menz ter v jLdravstvenem fondu. Zivahno se ude]stvu)c pn ot?ravnavan]n osnut-tea novega zateona o univerzab, o otroskilo dokladab in stipenaijah, pn sestavijanju osnutka uiedbe o zdravstvem zasčiti študentov itd. Zdruzenja razpravtjajo in daje-jo predloge za sprememfo student-skib nacnov, tejer ti ne odgovarja-jo, da se oapravi razcepljenost predmetov, baiast v programih m poneKod krut režim sindija, ki predstavlja na em stram resno motnjo za dvig ravni predavanj na fateuUetab, na drugi siram pa one-mogoča studentom, da se v neketn doiocenem roteu solidno utrde v osnovab svoje strotee. O teb pro-bLetnib je dalo doiočene predtoge fakultetmmn svetn zaruzenje gradbemkov, a tudi Združenje ke-miRov na 1 VS je na zaanji skup-ičmt sklemlo, da prediaga proje-sorjem dolocene sprememoe v stu-dijsieem programu. Ze iz teh skopih navedb je vi-dno, da obravnavajo studentska zaruženja zivljenjsne probieme slnsatetjev. hiad >UUO ilanov ZSJ v 16 združenjib v Ljubljani in v Manboru, v Lruitanju, v Brežicah, v ttu]u ter v Novem mestu aktiv-no spremija in deta v Zvczt stu-dentov. Lato predstavlja danes studentska orgamzacija vaien po-Imčen faktor v nasem druzbenem zivL)en]n, saj ubajajo iz njenih vrst visokotzvaiijicirani kadn, ki bodo tvonLi jedro nase delovne in-teUgence. Usianoviti m utrditi mo-ramo hudentske klube in zdruie-nja tudi izven Ljubljane v vseb večjib krajih, kjer živi veb izred-mb pa tudi rednih študemov, ki niso stalno nastanjeni v umverzi-tetnem sredisču, Ta združenja bo-do labko mnogo konstila delov-nim kolektivom, družbenim in kutturno-prosvetnim ter sportnim orgamzacijam na podezelju ter tako Htrjevala vez med studenti m Ijudstvom. Tudi mednarodni stiki naše or-ganizacije so plodni, kar nam do-/eazujejo izmenjave na strokovnih praksab, različna sportna tekmo-vanja in spomladanski mednarod-ni kulturm festival v Ljubljani. Univerzitetna skupsčina bo pre-gled dejavnosti Zveze studentov v letu in pol njenega obstoja. Smer-rtice in zaključki VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije pa ji bodo kuiipot za bodoče delo, ki se mora razvijati v borbi za pravi ideoloski lik studenta proti klerikalni reakciji, misticizmu in malomesčanski miselnosti, čemur smo doslej posvečali vse premalo pažnje. V današnji številki objavljamo: Uredbo o otroskih dokla- dah je treba izpopolniti Usipeii brigad IJubljanskih študentov O delu oddelka za med- narodne z^eze Osnutek zakona o uni- verzah Akademska strel&a dru- žina se je uveljavila Konferenca študentov esperamtistov Tredlog undverzitetnemu odboru ZSJ Tovariši, odgovorite! UREDBO 0 OTROSKIH DOKLADAH JE TREBfl IZPOPOINITI Skupnost ni dolžna podpirati lenuhov Otroske dokladc na splošno de-lujejo na univerzi nevzgojno. Z dopolnitvami uredbe je trcba pre-prečiti zlorabo pravic do dokla-de. Številne debatc med "studenti so dale nekatere zanimive prcdlo-ge! Odbori združenj so premulo aktivni v resevanju tega vprašanja. Kaj smo opazili? Mcd studenti je mnogo raz-pravljanja, odkar so študcntski za-stopmki izncsli na mestni partij-ski konfercnci v Ljiibljani mne-nje, da je Uredba o otroskih do-kladah pomanjkl]iva in du jo je truba izpopotnili. O otroskih do-kladah zu stndcnte je razpravljal tudi Centralni odbor ZSj m zad-nji Plenum U nivcrzitetnega odbo-ra ZSJ na nasi univerzi. Vsi stu-dmtski forumi so si edmi v tern, da jc trcba Urcdbo o otroskih do-kladah za sttidcntc izpopolniti in prcprečiti sedaj "siroke možnosti za izrabljanjc tc pravicc z razni-mi dodainimi odiočbami. Pri sedanjem sistemu utroškib doklad gre pravzaprav za dva. prot?Wina. Otroske doKlade, ki so ;ia koncu koncev za univerzo lc ncka oblika drzavnc podpore, kl omogoca studij, nc detujejo kot stuaijski stimmans tcmvec v mno-gih pnmenb ravno nasprotho, poleg u-ga pa ne morejo mti naj-manj aetovati na soaalni sestav omb, ki studirajo na umverzi. Otroska doielada ]e tudi v znatni men iziocUa iz studentskih vrst otroke drobnih posestnifeov, ki imajo do 2 ha zeml)e. Ačo bi boteli urediti vprasa-nje poluicnega vpliva otrosiee do-ktaae, bi na vsak nacin morali po-seči mocno v sedaj veljavno ured-bo. Atr je za iaw>no uvar poire-ben temeljit prejmsieK, ureaoo p<* je tretpa aoputmu čirnprej, sc bo-mo zadrzuu samo na vprasanjih, ki tajajo manjse spremembe uredbt, m bi se jih daio sprejeti brez vccjih težav. beduj itna pravico do otroske dofclaat vsatz siudent, ki je redno vpisan na univerzi ali na katen izmdU nasib visomh soL l.a dosc-go te pravice m potrebno izkaza-u niKuKrsnilo siuaijSKito uspetoov, ker )c pravica ao aoielade omeje-na le z gornjo starosmo mejo, to je 24. iti.om. 1 o omogoca celo vrsto zlorao, ki grcao na racun skupnoiti t?rez njenega privoljenja. Stuaaiu sc prepisujejo in ponav-ijajo leimtee in mso redtei pnmeri, ko po treb letib siudija na umver-zi sc vttdno o&iskuiejo prvi letnik. Dosedunji nacm upiacevanja otfo-skih dokLad tudi omogoča, da ne-kateri tovarisi vpisejo se drugo jakulteto, samo da ]im ni treba. nasiopui sluzfre izven umverzitct-nega centra ali oditi k vojakom na odsluzenje kadrovskega roka. Znam so tudi pnmen, ko so se nekacert vpisali na umverzo, ker kratkomalo mso vedeli kaj bi po-čeli in seaaj na umverzi čakajo kaksmb bistvenih sprememb v nji-hovem osebnem življenju. Mnogi (Nadaljevanje s 1. strani.) nuu/.uuje iuutujev iii me-talurgov je tudi closeglo do-bre rezuhatc pri svojem do-sedaujem delu. — iNjihove smerince se v rniiogočem raz-likujejo od dela strojnikov. le/is^e deJa je biio tu na pri-pravah za prvi odprti partijski sestanek, ki je bil b. novem-bra. Jftazen tega je iz razgovo-ra s člani odbora razvidno, da tudi oni deiajo po dubrein planu m da se uče na dobrili zgledih. Knialu bodo imeli se-stauek združenja za novince, kjer bo o nacinu študija ver-jetiio govorii eden izined pro-tesorjev. 'ludi v drugih združenjih se čuti uovo vzdušje iu prizade-vaiije za uspešuejše delo v tem letu. Elektrotekiiikom la-hko tudi tu očitaino, zakaj niso preprečili vpis beujve \ojvodič na njihovo fakul-teto, saj vecina študentov do-bro pozna njo in njena nepo-šteiiu dejanja. So pa šu nekatera vpraša-nja, o katerih se na sestankih posameznili združenj ni do-volj govorilo in diskutiralo. To je vprašanje uredbe o otroških dokladah, o univer-zitetneui zakouu in o mate-rialnih vprašanjih študentov. Predvsem je važuo, kaj naši člani menijo o osnutku nove-ga univerzitetnega zakona, ker je dolžnost nas vseh, da so-delujemo pri tem. V ta> namen je današnji številki priiožen osnutek univerzitetnega za-kona, o katerein naj se disku-tira. Vse ' pomisleke in pred-loge nam takoj pošljite. To bo dober uvod v letošnje deln združenj, kajti kakršen je za-četek, tako bo naše celotno delo. V, Krivokapič tcb slabih studentov nam jemlje-jo s svojim ponočevanjem in sla-bim obnašanjcm največ ugleda in mi ne moremo več dopustiti, da vse to počenjajo se naprej na ra-čun skupnosti! Ker poitavlja Uredba o dokla-dah kot mejo starost 24 let, pa so ostali brez pravice do dokladc mnogi dobri, pošteni in marljivi štndenti, ki niso po lastni krlvdi prisli bolj pozno na hudij. Tako ob cnakih socialnih pogojib in enakem študijskem uspehu na cni in isti fakulteti ne moreta uiivati dva student,a, od katerih je cden začel s sthdijem nekoliko pozneje, cnake podpore od države, samo zaradi tega, ker s 24. lctom sta-rosti ugasne pravica do otroškc doklade. Morda to vprašanje čez par let ne bo več tako ostro, ka-kor je dancs, vendar ga je prav tako treba resiti! Kaj torej predlagamo? Urcdba bi morala kot osnovno pri/.nati pravico do otroškc do- klade za toliko let, kolikor nor-malno traja hudij na fakulteti, na katero se je studcnt vpisal. Vsako ponavljanje letnikov ali semest-rov bi moralo iti na račun tch priznanih let. Zaradi tega pa se-veda Uredba ne bi smela več po~ stavljati starostno mejo kot gor-njo mejo, pri kateri ugasne pravi-ca do doklade, pač pa bi rnorala določiti starostno mejo, do katere se nekdo sc lahko vpiše na uni-vcrzo in mu je potem priznana pravica do otroške doklade do do-končanega studija. Sedanja ured-ba je vzclu mnogim pravico do drzavnc pomoci, čeprsv tudi rav-no-v sredi studija. Pravica do otroske doklade mora, ugamiti z diplomo na eni fakulteti, ako le smatramo dokla-do kot pomoc države staršem, da usposobijo svojcga otroka za delo in poklic. To bi tudi onemogočilu prepisovanjc z ene fakultete n.i drugo, zadrževanje v univerzitet- ncm centru in zbegavanjc služenja vojaškega roka na racun skupno-sti. Uredba bi morala tudi določiti, da se sme stndent, ki se želi pre-jemati otroško doklado, prepisati lc enkrat. Slabim studentom bi bilo treba odvzeti otroško dokla-do takoj, kar bi morali napraviti odbori zdruzen) v sporazumu s profesorji tcr to predlagati Zavo-dom za socialno zavarovanjc. Združenja premalo obravnavajo ta vprašanja Čeprav danes studenti ic na si~ roko obravnavajo to vprašanjc, moramo vendarle ugotoviti, da so le redka zdruienja kot studentske organizacije dodobra pretrcsla problem in tudi dala kakrmekoli predlogc, Navadno te predlogc dajejo le pocdinci. Tudi univer-zitetni Odbor Zveze bi tnoral ob-javtti svoje stalisče glede vpraša-nja stipendi). Potrebno bi bilo tu-di ugotoviti mnoge posameznosti in statističnc podatke o delovanju otroske doklade na studij in za-držanje hudentov. O delu oddelka za mednarodne zveze 50 naših študentov na praksi v tujini. 17 štu-dentov iz 5 dižav na praksi pii nas. 400 tujih študentov je otriskalo Ljubljano. Kako bo drugo ielo? Spoznali smo nove prijatelje Spomini iz življenja študentskega pevskega zbora na Koroškem Pravikar siboi z veliikim. te-kom pospravijali zadinje ostanike skTomnega kosila. Najhitrejši jedci so bili že spet v vrsti predl velikkn loncem, kjer so deiili rdeckasto teucočino, ki naj toi bila maldnovec. »Oho, kdo pa so ti?« je zakli-cai ntuijao iii podca^ai na cuin, ki se je hitr0) blizal bregu. Brez dtvoma so tujci. In že je bii Janito, ki prav dotoro go-vori angleško, na pomolu, da čimprej zaaosti nasi radoved1-nos.u, Z.grruli smo se na lese-nem mosuoKu in zacudeno opa-zovali posiave v coanu. iJve dekieti in trije iantje; temno-lastb in poševnih oci. lNihce ni veidel, kam naj jih uvrsti. Jan. ko jm je naigovorii v angie-šcini in po> nejtaj minutah sino &i Ze siiaiKah roice iin se pogo-varjali, kot da se že dolgo po- ZllL^niO. JDlU SO i.ll'QOIlt!^lJv.i, SUU^ ctenti* raziiitiniin stroit; na Nizo^etnisKern'. Med carni p-a potujejo po ker je aiomovma predalec, uili so resnicno veseii, aa so se srecan z juiguisiovaiii, &iofvenci. 'vprasanja so kar aezevaia z obeh strani. »|Kako pa kaj va-ša univerzitetnai mesta,« iwon, štutdent ruoarstva, nas je ne-maio presenetil, ko je dejal, du bi šel rad nai prak&o v Vaireš. »Glej ga, cero to ve,« rne je soseda. Ked &o nas zaoolele, neKatere neumestne opaake na racun In-doinezijcev: »Ah, diese Neger sind so unsympatiscl!« Vpra&u-jemo se, aii res še niso magli spremeniti miišljenja o pxedi-stavnikih drugih ras? Drugi daa s^no se spet sešli. Naši pxijatelji so se odpravlj.ali> napreji piroti Velikemu Kleku. ski študenti. 'Verri!, da se mora-moi še videti.« In tatooiie piše medicinec Jo-an: »jtziK, pa naj uo angleski ali 'iieimšiki, ne sme biti ovira za inas. Poved'ali si bomo, kar si imamo povedati in ne bomo si beliili glave< zaradi slovničnih napaJc. Kaiko kaji živite, ali gre vse po sreci? Z velikim zani-manjem zasledujemo razvoj va-š-e dežele m vašo borbo za višji zivlje.nj.skii standard. Vae to nam ni tuje, kajti s podobnimii tezavami se bori tudi naša do-rnovina. V nesli iz Etv-rope tudi spomin na Jugoslova-ne, ki so jih srečali ob Vrb-&kem jezie.ru, 'in da znajo tudi piesa;ti jugoislovainsko kolo. Jožica Podgornik Večini naših študentov je zna-no, da ima UO ZSJ tudi od-dlelek za mednarodne zveze, ki skrbi predvsamj za izmenjavo študentov v študijske svrhe, riz-kulturne in kulturne ter poli-tične akcije mednarodnega zna-čaja. Oddelek dela v sklopu Univerze, TVS, MVS, VPS ter sploh vseh visjih šol ter v te-snem sodelovanju s CK LMS. Ni naš namen, da se že v prvem prispevku razpišemo o tem, kak-šne so dolžnosti oddelka ter s tem študentov, članov ZSJ, ki jih predstavlja preko UO ZSJ. O tem bomo govorili drugie, Ko bo več časa in prostora. Zelimo le, da v skopih besedah nana-žemo, kaj je oddelek. tekom leta napravil in pa, kako naj se glede podobnih proDiemov razvija naše dtelo v prihodmjem šolskem letu. Na stroKovni praxsi v mo-zemstvu je bilo letos več štu-dentov. Skupno število znasa okoli 50; vecina se jih je s' prakse že vrnila, nekateri pa pridejo šele v prihodnjih tednm. Tudi iz inozemstva je bilo po nasih ustanovah 17 štadentov iz Anglije, JNlemicije, Izraela, Holan-dije m Francije. Naši tovarisi so nadalje v ekskurzijah obiskali Svico, av-strijo pa manjša grupa umet-nostnih zgoclovinarjev. Precejš-nja je bila aktivnost na kul-turno-politicnem poprišču. Stu-dentje Akademije za igraisrco umetnost so želi mnogo uspeaov v brlangen-u, Nemcija, prisrcno pozdravljeni so bili SKUD-ovci na turneji po Avstriji, miedicmci so si ogledali Anglijo, Nemcijo ter kos afriske obale. Nekaj to-varišev je bilo na politficnih seminarjih v Memčiji, iiolanuiji in Avstriji, eden se je ud^ležil kongresa esperantistov v Nenv čiji. Pozabiti ne smemo tudi na-ših smučarjev in njih uspenov ter lepo uspelega Festivaia v marcu, ki se je vršil v Ljub-ljani. Seveda je bilo mnogo srečanj z inozemci na domacih tleh, za kar je oddelek poskrbel preKo svojega sprejemnega centra za inozemske mladince in študente, ki je bil v Ljubljani. Tovariši so razkazali nase mesto in ob-razlozili razna vprašanja iz naše stvarnosti 398 tujim študentom. N'edivomno je to velik uoprinos k popularizaciji nase drzave, pomeni pa tudi mnogo truda in vloženega dela ter gre s tega mesta vsem sodelujočim vse priznanje. Kakor seim omenil že na za-četku, mi danes pomanjkanje prostora ne daje možnosti, da bi zajel vsa ontenjena vprašanja bolj na široko. U tem bomo go-vorili v naslednjih številkah našega lista. Nasa današnja želja je, da so vsi študentje seznanjeni z raznimi ukrepi in sploh z de-javnostjo odldelka, da satni k njej prispevajo in da ne pride do podobnih primerov, kot je bil spomladi OKocuvan s svojim »skrivnostnim ključem razdclje-vanja praks«. Letošnje leto je bilo prav težko za člane oddlelka, saj je bilo prvo, ko so naši študentje odsli na prakse v inozemstvo. Težko je bilo predvsem zato, ker je to diejstvo postalo stvar-nost šele v aprilu, ko je bilo že težko najti prave prijeme za de-mokratično in pravilno izbiro kandidatov. Zato je bilo marsi-kaj narobe, mnogo jez in raz-očaranj, zelo malo sodelovanja članov ZSJ in predvsem skoro nobene predpriprave posameznih Tovarisi, odgovoritei t Navadno nas Tribuna sproti obvesča o vseh aktualnostih in problemih na fakultetah. Včasih pa tudi marsikaj zamolči. Znan nam jc primer, ko je Senka Vojvo-dič, studentka elektrotchnike, na Šludentskem naselju okradla svo-je kolegice, proti njej pa ni bil uveden nikak disciplinski posto-pek. Študentski disciplinski list bi nas o tem pač moral obvestiti. Jasno je, da javnost ne more vsega takoj izvedeti, vcndar je scdaj že čas za to. Omcnjcna to-varišica je svojc delo izvrsila na zelo zvit in prebrisan način. Če-prav je tatvino zakrivila sama, je bila enkrat celo ona sama v ko-misiji za raziskavo primera. Ta-ko je izkoristila zaupanje vsegu kolektiva, kar kot član Partijc in članica Zveze ne bi smela. Študentska in partijska organiza-cija na elcktrofakulteti nista prav ničesar storili. Še več! S svojim molkorn ji je "studentska organi-zacija dajala celo podporo in po-tttho. Ali se je potem treba (naiti, čc pade na organizacijo slaba Ihc? Kot clanico bi jo morali se vse ostreje kaznovati! Kaj mislite, ako dobijo takšni Ijudje vodilne položaje v industri-ji, da upravljajo naso imovino? Ali jim labko to zaupamo? Ali ne bodo napravili isto kakor v času svojega hudija? Insceniran »samomor« vendar ni dovolj, da na vse pozabimo! Taksna tatvina oblek je morda v pravnem pogle-du milejša, kakor jo smatramo mi studentje! Večina nas je slabo si-tuiranih, obleka nam pomeni sko-raj vse premoženje; in ravno tu pokaze takšno dejanje popolno moralno pokvarjenost. Zahtevamo, da dasta hudentska in partijska organizacija jasen od-govor, zakaj ni bil uveden discl-plinski postopek! Vedno govori-mo in pišemo: kritizirajtc, svetuj-te, govorite o uspehih in napakab nasc organizacije in njenib članov. Tu je vprašanjc, odgovorite nanj! članov, ki so odišli v inozemstvo. Letos so nam razimere že toliko poznane in izkušenj imamo že dovolj, da se lahko pravo^asno P'ripxavimo na bodoče obdoDje praks. V soglasju z UO Z&J od-vešča odldelek vsa fakultetna združenja o naslednjem: 1. Za prakso v inozemstvu se lahko prijavi vsak član ZSJ na sestanku svojega združenja. Po-goj je, da ima za seboj vsaj eno, doma opravljeno prakso, do'oer študijski uspeh in da obvlada ustrtzni jezik. 2. Odibor Združenja predvidi enega od svojih izvoljenih čla-nov, ki bo te-kom leta voddl evi-denco o pripravljenih in izbra-nih kandidatih. Ta član ima tucii nalogo, da listo prijavijenih kandidatov, študentov najmanj četrtega letnika, postavi na diskusijo med člane Zdruzenja. 3. Do konca tega leta naj vsaKo . Zclruženje na javnem sestanku pregleda prijavljene kandulate ter vsakemu poda svoje mnenje, priporocilo in zadržke. Na poo lagi siprejetih sklepov sesiavi vodstvo Združenja »rang liste« kandidatov, s . katere se Docio potem črpali kadri za odhod na prakso, po razpoložljivih mestih seveda. 4. Opozarjamo vsa Združenja, naj ne zapadejo spričo gornjih predlogov v neko divjo, »ino-zemsko psihozo«. Res je, «a nna vsak naš državljan in študent enake pravice do potovanja v inozemstvo, vendar pa je stevilo omejeno že z enostavnim pogo-jem — številom razpolo-žljivih mest. Ta mesta pa ne pripaaajo ljudem, ki nimajo potreone srro-kovne in moralne kvalifikacije. Zavedajmo se, da je organizaior izmen. ZSJ in da bo zato skroel le za svoje člane. Dolznosti člana ZSJ so tako malenkosme in tako slicne dolžnostim s>e-hernega poštenega državljana, da se clanstvu izmikajo le naj-bolj zakrknjeni sovrazniki naše stvarnosti, katerih pa ni niti naš namen, še manj pa dolžnost podpirati. Predlogi naj bodo torej stvar-ni, brez nadaljnega pa mora vsak kandidat dobro obvlaaati tudi jezik države, kamor bo šel. 5. .frijava v kandidaturo naj bo za vsakega neoovezna. V ko likor ne bo na razpoiago mest, kandidat ne bo mogel na prakso. Vsak prijavljenec pa bo na oc:-delku moral dokazati znanje jeziKa in poctatiprijjorocilo Zdru-ženja, kjer bo upostevana rudi njcgova strokovna razgieaanost. V kolikor kdo še ni bil na praksi pri domačih podjetjih, oziroma ni prakticno delai, avto-matsko izpade. 6. Kandidati, ki ne obvladajo jezika, morajo obvezno na ta ali drug naein, potreono jezi-kovno znanje osvojiti. V ta na-men naj posečajo tečaje pri Ljudski univerzi, ali drugje. Od-delek pa bo vsak mesec organi-ziral predavanja tovarišev, ki so bili letos v inozemstvu in bodo vtise podali v tujih jezikih. To bodo nekaki diskusijski krožki, ki naj se jih udcieze vsi kandi-dati, saj bodo obravnavali tudi socialna in politicna vprašanja posameznih drzav. 7. Gornji nasveti veljajo tudi za tovarise, ki žele sodelovati kot prevajalci pri sprejemnem centru v casu pocitnic. Kriterij zanje je isti. 8. Na podoben način naj vsa-ko Zdiruženje v sodelovanju s šolskimi oblastmi predvidi tudi razne ekskurzije in druga po-ucna potovanja v inozemstvo. Casa je dovolj, s tem pa odpa-dejo mnoge nevšecnosti za prt-mer hitre odločitve sredi po-čitnic, ko ni prisotnih merodaj-nih ljudi iz Združenja in šolskih forumov. Odidelek smatra, da je p-opol-noma realna zahteva, dia se vsi kandidati prijavijo do zaključka meseca novembra. Skupno s predstavništvi Združenj naj se do konca tega koledarskega leta sestavi lista. Naknadnih prijav, uradnih in privatnih, oddelek ne bo upošteval in tudi ne bo dajal priporočil. Na ta način prevzemajo štu-denti izbiro kandidatov popol-noma v svoje roke ter se od-delek s temi vprašanji ne do bavil direktno s iposameznifci, razen v izjemnih primerih ter tedaj, kadar bo izdajal priporo-čila. Zato bodo uradne ure za tovariše in tovarišice, ki lmajo kakšna važna vprašanja v zvezi s tem, tekom letoš-njega leta samo enkrat tedensko. Vse informacije boste reano dobivali v »Tribuni«, nasetm glasilu. Zato pridno posegajte po njej, da ne bo nejasnosti. Akademska strelska družina se je uveljavila MED STUDENTI PO SVETU Zmaga nad Švlcarji in zlate medalje na državnem prvensfvu Strelci ljttbljanske univerze Ln. visokih šol, člani Akademske strelske družine, med počitnica-mi nismo mirovali. Marljivo smo se pripravljali na dvoboj s strelci ziiriške univerze. Po raznih športnih poročilih iz švi-carskih časopisih in po medse-bojni izmenjavi pisein smo iz-vedeli, da so naši nasprotniki Med bivanjem pri nas so si Svicarji ogledali univerzo in akademijo ter razne zanimivo-sti Ljubljane. Skupno smo po-častili spomin. študentov padlih v NOB. Bili smo tudi v Opatiji in Postojnski jami. V Lovranu smo imeli zaključno veeerjo in podelitev spominskih nagrad. Akademska strelska družina Rems Fedor, član ASD, mladinski državni prvak 1952 ekipni prvaki švicarskih uni-verz. V svoja ekipi so imeli tri študentske prvaice v letih 1950 do liK>2. V njihovi ekipi so na-stopili učenci svetovnih prva-kov — Svicarjev Zainmermanna, •burchlerja in drugin. Dvoooj je bil 27. VII. na stre-lišču v L.juDijani in je potekal v najlepsem redu. To je bil tu-di prvi mednarodni dvoooj strel-cev v Jugoslaviji. Skoda je le, da je bil v casu, ko je Dilo v Ljubijani zelo maio studentov in je bil zato obisk slab. Tekmovali smo z jugoslovansko dalgo vojasko pusKo na 300 m z vsaKega polozaja po 20 strelov. 2e na tremngu pred tekmova-njem amo videii, da so med švicarskimi gosti pravi mojstri, saj je bpinman napravii 4/3 krogov, kar je 4 kroge manj od jugoslovanskega drzavnega re-korda. Ker pa v Svici ne tek-mujejo študentje v stojecem poiozaju, jim je to pri nas de-lalo precejsnje težave in se bo to verjetno tudi nam poznalo pri dvoooju v Zurichu pomia-di 1953. Dvoooj je bil ob lepem vre-menu in je trajal tri ure. Zrna-gala je ekipa ljubljanske uni-verze v postavi: Mihorko, Rems, Sliligoj, Letonja in ^ersič. He-zultat je bil 20o9 krogov proti 19oy krogom, kolikor so jih do-segli Svicarji. Posamezni plasman je sledeč: 1. Spillman 455 krogov pa je nastopila samostojno tudi na republiškem prvenstvu Slo-venije. Dosegli smo ekipno dru-go mesto z vojaško puško, prvo in tretje pa med posamezniki, prvo mesto v hitrem streijanju i.eKipnoy, prvo mesco z vojasico pistoio i.eKipno>, tretje mesto ekipno med cianicami. iNa drzavnem prvenstvu;- ki je bilo v Zagrebu od prvega do sedmega Oitioura, je soaeiovalo osem cianov m ena clanica. i>o-segli smo doure rezunate, saj smo osvojili sest ziann, pet sre-brnih in sedem bronas.uh me-daij. V počastitev VI. Kongresa je AkademsKa strelsKa driuan.1 or-ganiziraia odprto prvenstvo za streljanje za vse studente. bode-lovaio je 80 studentov in 10 štu-dentK. udelezoa oi bila vecja, aKo ne bi bilo siabo vreme. istreljaii so iz vsaicega polo-žaja po pet strelov na 3irtJ m. Siudentke so streljale po 10 strelov iz ležecega polozaja, s pistolo pa po ^t> streiov na av m. To je bila nova discipiina in so se uveijavili samo starejši strelci. Ce pregledamo udeležbo na zadnjem studentskem prvenstvu, vidimo precejsnjo moznost raz-voja, i»aj so sodeiovali studentje z vseh takuitet. 'ireba bi bilo omogociti vec treninga in do-Diti cenejšo municijo oziroma tarče. Movi oabor druzines ki bo izvoljen na oibicneim zuoru, se bo moral pozanimati za te pro-bleme. Zveza borcev n.am je že podarila tri zracne puske, 20i>0 kosov municije in, tarce. Vzgo-jiti morarao cim več novih strel-cev. L«. L. Takšno poslovanje ni pošteno! Kdo je kriv, da so ostali študenti brez kart za kurivo Vsak dan prihajajo na Uni-verzitetni odbor študenti in vprašujejo z,aradi kuriva, kate-rega jim terenski odbori nočejo priznati. Odbor se je pozanimal za to vprašanje in ugotovil na-slednjie: Karte za kurivo so pre-jele družine ljuoljanskih študen-tov, medtem ko jih študenti, ki stanujejo v Ljubljani kot pod-najemniki — torej privatno — niso prejeli, čeprav so domovi prejeii kurivo po znizanih ce-nah. Kako je inoglo priti do ta-ko neregularnega stanja? Preglejmo torej okrožnice, ki jih je izdal Gospodarski svet Vlade Lttti vsem ijudsKim od-borom! 1. Akt III. 3/534 z dne 19. V. 1952., tocka »e« pravi: Dijakom in študentom, ki pre-jemajo otroske dokiade, žive pa loceno od starsev, toda ne v internatu oz. šolskemu domu, izdajte K-l nakaznico šele ob pripetku šolskega leta 52/03. 2. Akt III. 3/567 z dne 4. VI. 1952. Ta a'kt opozarja ljudske od-bore, da naj se točno ravnajo po zgoraj navedeni okroznici. Razen tega pa še dodatno na-vaja: Upraviceni so tudi študen- Č R NO NA BELEM Junaki' Da vam povemo nekaj o štu-dentih Stevi Vukotiču, Zarku Žariču in še o enem, katerega vam bosta onadva predstaviia. Desetega oktobra je vsa trojica sedela v kavarni in lumpala, da je.bilo veselje; se razume, dasa bili posteno pijani. In koncno so skleniii, da odidejo domov. Sli so po cesti, kot se spodobi pi-jancem, ustavljali so se in se norcevali iz mirnih državlja-nov, kjerkoli so katerega sre-čali. TaKo so naleteli tudi na dve uslužbenki gostiine »Se-stica«, ki sta se ot> pol dveh vračali domov z dela. Stevo Vu-kotič jih je ustavil in prijel eno izmed njih. Zenski sta hoteli pobegniti, a so jih študentje trdo prijeli ter jih zmerjali s »prasicami« itd. Mimoidoči, ki so nekaj časa opazovali grabo sceno na ulici in so videli, da vrla trojica le ne namerava izpustiti obeh ženskr so priskočili napadenima na pomoč in jih tudi rešili ne-sramnih napadalcev. Na vpraša-šainje, kdo ,so, seveda niso od-govorili in so se podali v divji beg. Eden izmecl mimoidočih pa za njimi, da bi izvedel, kdo so ti nesramneži. Sled je vodila v Akademski kolegij. Tov. Cuden( ki se je požrtvovalno zavzel za obe ženski, je odšel drugi dan k upravniku doma in je potem v menzi spoznal Vukotiča. Grešnik je vse priznal in je bil takoj izključen iz kolegija. Oipisani primer skoraj ni po-trebno komentirati; jasno je, da takim ljudem ni mesta med, ljubljanskimi študenti in da je treba kaznovati in izključiti iz naših vrst vse, ki počenjajo ta-ke in podobne nesramnosti. Od-bori Združenj naj se pozanimajo za ta primer in. sprožijo disci-plinski postopek proti obema. Vj. Kh. PREDVOJASKA VZGOJA Vsako leto so dekanati ali re-ferenti za predvojaško vzgojo ob začetkn predavanj obvestili slusa-telje o začetku predavanj, o dne-vu, uri in kraju. Letos tega — vsaj na večini fakultet Univerze — iz nerazumljivih razlogov ni bilo. Kdo je potem kriv, če je slu-šatelj izostal od predavanj pred-vojaške vzgoje? Seveda slusatelj! In če slitčajno ni imel te sreče, da mu je kdo — ki je tudi izvedel iz tretjih ust — povedal, kdaj in kje se začno predavanja, bo zdaj ob-čutno kaznovan. Razumemo di-sciplino, ki }e pri predavanjib predvojaske vzgoje potrebna, to-da to ne sodi več v disciplino. Še zdaleč ne, ampak je malomarnost univerzitetnih oblasti, dekanatov ali referentov za predvojasko vzgojo, katero bodo morali pla-Čevati slusatelji, ti, ki ne prejeniajo otroških do-kladj ampak štipendije. 3. Akt II 3/luO z ane 11. av-gusta 1952 navaja: Upraviceni potrošniki v me-stih in vecjih industrijskih sre-dišcih, ki se niso sprejeii nakaz-nic za kurivo za 1. lyo2 bodo prejeli te nakaznice do 18. av-gusta t. 1. Akt, ki ga mi navajamo pod štev. 3, ni preklical prvlft: dveh in zaradi tega se je dogajalo, da so zaraai o&jave tega apo-ročila prihajali sredi poietja v Ljutoljano studenti zaman, da bi uredili vprasanje svojih kart za kurivo. iz lstega razioga jim, tudi sedaj terenski odbori noce-jo priznati pravice do kart za kurivo. Zaradi takih odločb so v prvi vrsti prizadeti tovariši, ki mo~ rajo stanovati privatno, ker je kapaciteta študentskih domov premajhna. Ti imajo že zaradi tega tezje pogoje za študij in delo in nikaKor ni mogoce opra-viciti s cimer koii taKega po-siovanja. Kes ne moremo razu-meti, da so tuKaj iz neznamh razlogov imeli prednost Ijud-ljansKi študenti, ki živijo pri svojih starsih. Zaradi tega zahtevamo^ da merodajni odJastni organi po-pravijo to napako in priznajo pravico do regresa v bonih tudi tem tovarišem, ki jim ta pra-vica do sedaj ni bila iz neupra-vičenih razlogov priznana! Univerzitetni odbor Obvestilo Tovariše, ki se zanimajo za predlog Univerzitetnega zakona, opozarjamo, da je v »Ljudski pravici« oojavljen članek tov. prof. Uorazda JS.ušeja, v »Raz-gleduh« pa clanek tov. prof. Go-ričarja Jožeta. Kratko inlorma-tivno porocilo o novem zakonu je objavil tudi Stov. poročevalec dne 8. X. 1952. OGLASUJTE! S prihodnjo številko bomo za-čeli priobčevati tudi oglase, ka-terih se bo lahko poslužil vsak študent, ki je član Zveze. Cena oglasu bo najmanj 3ff dinarjev, odnosno 3 dinarje od besede. Vplačani zneski bodo služili kot prispevek Studentski samopo-moči. SLUSATELJI PRVEGA LET-NIKA NIMAJO PRAVICE DO ZELEZNISKIH OBJAV! Ker priznava železniška upra-va pravico do popusta za letni odlmor Ie tistim študentom, ka-terim so pretekle počitnice bile res letni odmor po enoletnem študiju na LJniverzi, ne morejo dobiti objave za 92«/^ popust tovariši, ki se komaj sedaj vpi-sujejo v prvi letnik. Prav tako nimajo pravice do te objave to-variši, ki imajo to pravico po starših. DANSKA »Profesorsike koinzetrve« se Lmenujejo pri danskih študentilh akripta predavamj. Kakor po-ročajo »Ne^^vs from Kopenha-g©n«, zahtevajo študentje 'ko-peiihagensJce univerze, da se iz predavaaij pomembnejših gostu-jocih docentoiv napravi več »konzerv«, da bi biii dragioceni referati piristoiprLi širšemu kro-gu študentov tudi pozneje. (Unesco, Features, Paris) NEMCIJA Stevilme eksmatrikulacije vsded »poliit:i(cne nezanesljivosti« so izviršene nai vseih unnverzah in viscikih šolah sovjetsike cone ob koaicu letnega semestra 1951-52. Z eksmaitriiculacijo niso bili priizadeti samio pouitično diruga-č© misleči študem-tje, ampaik tudii štuidentje tistih stairšev, ki žiive v zanodni Memciji, za-p&dnem deliu berlina, ozaroma fcitstih, ki pripadajo »kaipitaiistič-nemu razireou«. Samo na uini-verzi v Halle je bilo ekamatri-kulirano 80 študentov, k temu pristejemo lajhkoi &e 120 iziki-ju-citev na deiavsski in kmečki la-kuiteti. Celotna akcija je izšla iz državinega sekretariata za visoko šoistvo in je izvršena brez veidinosti dekanatov. (AGSF, Berii/n) Pri držarvnena izpitu na lilo-zofiSiloi faikiulteti utniverze v Leipzigu so bile postavljen^ tri kiiaivzurne teme: 1. Stališče gle-de »ljudi&ke vojske«, 2. O pra-vičoiih in nepiravicnih. vojnah, 3. Poimein Staliinovega članka o marksizimu in jezitoovinLh ve-dah. Zaniinivo je, da je vseh 28 prijiavljencev izbralo tretjo temo- (AGSF, Berlin) Akademski jiu-jitsu klub ob-vešča, da se tecaj za zacetnike prične dne 10. 11. ob 20. uri, nadaljevalni tečaj pa se pricne 6.11. ob 21.uri. Oba tečaja bosta ob ponedeljkih in četrtkih na Taboru, soba 6, desno. Vpisnina je 100 din za začetnike, za na-daljevalni tečaj pa 50 din • tne- Dobili smo klubske prostore! Mestni Ijudski odbor glavne-ga mesta Ljubljane je uslišal davno željo vseh študentov in nam dodielil na Miklošicevi uli-ci poleg hotela Union žgradbo nekdanjega Akademskega doma v uporabo. V lepih prostarih bo našlo zatočišče naše kultur-no-umetniško društvo »Tone Tomjfič«, Ljubljanski univerzi-tetni šahovski klub, uredništvo našega lista in prireditelji raz-nih večerov in zabav. V pro-storih kluba bodo tudi razna predavanja in debatni veteri. Dom bo dobil upravnika, ki bo oskrbel kurjavo in pazil na red in točno poslovanje kluba, ki se bo moral materialno sam vzdr-ževati. RAZNO Oddelek za mednarodne zve-ze uraduje vsak torek od 12. do 13. ure v svojih prostorih na Cainjtarjtwi cesu o-n. Univerzitetni. esperantski klub bo priredil začetniški tfcčaj med)-nairodincga jezika — esperanto. Za tečaj se lahko prijavite v torek, četrtek in petek od 11.30 do 12 v uredništvu »Tribune«. NORVESKA Med' »najsiračnejše« na Norvešikem lahko prišteva*-mo 350 študeaitorv, ki so se pred kratkim vselili v študentsko mesto štud/e—16.30 sportno popoldne v telovadnici n.a Taooru. i\a sporedu kosarka, odbojka, atietika itd. Studentje, udelezite se aktiv-no dela»telovadnih društev »far-tizan« ln udelezite se polnoste-vilno športmh popoidnevov Uni-verze! Fizkulturni odbor Univerze Združenje študentov filozofske fakultcte razpisujc nat«caj za osnuiefc znaka zaruženja studen-tov iiiozolsKe fakultete. Avtor najboljsega osnutka bo nagrajen s 500 din, drugi in tret-ji osnutek pa z 2o0 din. Natečaj traja do 1. decembra 1. 1952. Osnutke pošljite na Od-bor Združenja študentov filozof-ske fakultete — Realka, Vegova ulica 9, I. nadstropje. Jezero Schluch- see (Nemčija), ob katerem se je vršila konfe- renca študentov esperantistov. (Cilanek o konfe- renci bomo pri- občili v prihod- nji številki.) PODJETJE ZA PROMET Z ODPaDKI ODPAD LJUBLJANA P^VRMOVA UL. 38 OSNUTEK ZAKONA O UNIVERZAH Clen 1 Univerze so najvišje" uene — znanstvene in vzgojne ustanove v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, katenim je družbena Bkupnost zaupala, da potom po-uka in znanstveno-raziskovalne-ga dela usposabljajo študente za visokokvalificirane strokovnjake in da jih pripravljajo za samo-etojno delo v stroki s tem, da jim dajo potrebne teoretičme in praktične izikušnje; dvigajo znanstveni naraščaj in navajajo študente v metodologi-jo znanstvenega dela; vzgajajo študente v duhu lju-bezni in predanosti do svoje so-cialistične domovine in v aktiv-ne delavce in boree za izgradnjo socializma; pospešujejo znanost in dopri-našajo k razvoju znanstvene misli; sodčlujejo pri kultunnem, go-spodarskem in tehničnem raz-voju ter graditvi dežele. Clen 2 Univerze in fakultete samostoj-no odločajo o vprašanjih, ki ob-ravnavajo njih življenje in delo, a so pod splošnim nadzorstvom organov ljudskih republik za vprašanja prosvete iin znanosti. Clen 3 Kot ustanove, katerih naloge in delovanje je velikega pome-na in interesa za vso družbeno skupnost, univerze in fakultete obveščajo javnost o svojem de-lu. Olen 4 Univerze in fakultete se usta-navljajo z zakonam ljudske re-publike. S statuti univerz in fakultet se bodo uravnavala vprašanja organizacije univerz in fakultet in vprašanja ustanavljanja ter organizacije pomožnih učnih, znanstvenih in znanstveno-raz-iskovalnih ustanov. II. Organi univerz in fakultet Clen 5 Univerze in fakultete ujprav-Ijajo organi, ki si jih saine iz-volijo in razrešujejo. Grgani univerz so: univerzi-tetna skupščina, univerzitetni svet in rektor. Organi fakultet so: fakultetni svet in dekan. Univerzitetni svet in fakultet-ni sveti lahko formirajo za vod-stvo določenih poslov posebne komisije, sestavljene iz predava-teljev, učnega, pomožnega in drugega osebja, Za proučevanje določenih vprašanj dmajo lahko tudi poseb-ne svetovalne, stalne ali začasne komisiie, v katerih lahko sode-lujejo tudi znanstveni delavci in strchkovnjaiki izven univerze. A. Univerzitetna skupščina Clen 6 Univerzitetna skuipščina je naj-višji organ undverze. Univerzi-tetno skuipščino sestavljajo: rek-tar, prorektor, dekan, prodekani in delegati fakultet voljeni za dve leti iz vrst predavateljev in pomožnega učnega osebja. S statutom univerze se bo odločilo število delegatov posameznih fa-kultet in način njihovih volitev. Clen 7 Univerzitetna skupščina raz-pravlja in rešuje vsa osnovna vprašanja univerze, a posebno: 1. splošna vprašanja o učnem in znanstvemem delu univerze; 2. izdela statut univerze, ka-terega potrdi nadrejen organ za prosveto in znanost; 3. voli in razrešuje rektorja ter prorektorje; 4. odpokliče rektorja in prorek-torje; 5. voli prvostcnpno disciplinsko sodišče za predavatelje in po-možno učino osebje; 6. voli člane drugostopnega dd-6CiLplinskega sodišča za predava-telje in pomožno učno osebje; 7. predpisuje pravila o disci-plinski odgovornosti študentov in voli člane disciplinskih orga-nov v smislu teh pravil; 8. razpravlja o iproračtmu uni-verze in daje predlog proračuna nadrejeneimu organu v potrdi-tev; 9. razpravlja o dfelu univerze, univerzitetnega sveta in rekto-rata; 10. potrjige statute posarneznih fakultet; 11. prinaša odlok o ustanavlja-nju, oziroma ukinitvi učnih in manstvenih zavodov,, lmstitutov in podobno, pri iposamezmilh fa-kultetah; 12. odloča o dodelitvi znan-stvene stopnje častnega doktor-ja znanosti. Clen 8 Univerzitetna skupščina se se-staja po potrebi, vendar obvez-no enkrat letno, in to na koncu vsakega šolskega leta. Univerzi-tetno skupščino sklicuje rektor. Rektor je dolžan sklicati skup-ščino tudi na zahtevo univerzi-tetnega ali fakultetnega sveta ali pa na zahtevo najmanj ene četrtine članov skupščine, in to najkasneje v roku 15 dni po pre-jemu zahteve. B. Univerzitetni svet Clen 9 Univerzitetni svet sestavljajo rektor kot predsednik, prorek-torji, dekani in prodekani vseh fakultet. Clen 10 Univerzitetni svet razpravlja in rešuje vsa skupna vprašanja univerz, a posebno: 1. Razpravlja o vprašanjih uč-nega in znanstvenega dela vseh fakultet. 2. Izraža mnenja o učnih na-črtih in režimu študija na po-sameznih fakultetah. 3. Predlaga izvolitev in od-vzem funkcije predavatelja in pomožnega učnega osebja. 4. Razpravlja in odloča o po-ročilu rektorja, katerega daje rektor skupščini. 5. Sestavlja proračun univerze na osnovi predloga fakultetndh svetov im ga predloži univerzi-tetni skupščini. 6. Odloča o org"anizaciji dela univerze kot celote. 7. Voli upravnika poslov uni-verze. 8. Razpravlja načelno o pova-bilu znanstvenih delavcev iz ino-zemstva, da predavajo na faikul-tetah. 9. Odreja komisije za zagovor doktorske disertacije. 10. Upravlja univerzitetno imo-vino, fonde in darila. C. Rektor Clen 11 Rektor predstavlja univerzo in upravlja njeno posiovamje v skla-du z oaioid in sklepi univerzi-tetne situpscine ter univerzitet-nega sveta. Jtektorju pomagajo pri delu proreiktorji, ad katerih eden na-domestuje rektorja, kadar je le-ta oasoten ali zadržan. Kektorja in proreKtorji se vo-lijo za dve šolski leti, in sicer reittorji iz vrst redruh, prorek-torji pa iz, vrst rednih in izred-nih profesorjev. O izvohtvi rektorja in prorek-torja obvešča univerzitetna skup-ščina nadrejen organ za prosve-to in znanost. V primeru, da ta organ ne izrazi nesoglasja v roKU petnajstih dni od diieva, ko je bil oovescen o izvolitvi, se izvolitev smatra za veljavno. Clen 12 Na koncu vsakega šolskega le-ta poroca raktor univerzatetni skiipscini o delu, stanju in pro-blematiid imiverze. To porocdlo se oojavi najmanj dvajset dni pred zasedamjem skupšcine. Da se omogoci in krepd kon-struktivno sodelovanje za na-predek organizacije dela in de-lovanja univerze, za njeno po-vezavo s širokim krogom stro-kovnjakov in znanstvenih de-lavcev izven univerze, kot tudi zato, da se krepi družbeni zna-čaj univerze, lahko dajejo stro-kovna in' druga zainteresirana združenja, organizacije in usta-nove, studentske organizacije, kakor tudi poedinci pripom.be in sugestije v zvezi z rektorjevim poročilom, o katerih rektor ob-vešča akupščino. D. Fakultetni sver Clen 13 Fakultetni svet je najvišji or-gan fakultete. Fakultetni svet sestavljajo red-ni in izredni profesorji, docenti, predavatelji, honorarni predava-telji in predstavnik pomožnega učnega osebja. S statuti univerz in statuti fa-kultet se bo odredilo število predstavnikov in način njihove , izvolitve, upoštevajoč število po-možnega učnega osebja in struk-turo posameznih fakultet. Clen 14 Fakultetni svet rešuje vsa važ-nejša vprašanja faikultet, zlasti pa: 1. Statut odloča o organizaciji in delu fakultete v skladu s sjplosnim statutom univerze. ¦ 2. Določa učne načrte in utr-juje študijski režim, ki ga potrdi nadrejeni organ za prosveto in znanost. 3. Pregleduje in sprejema uč-ne programe posameznih pred-metov. 4. Predlaga ustanovitev in pre-nehanje posameznih ustanov fa-kultete. 5. Voli in razrešuje defcama in prodekane. 6. Odpokliče dekana in prode-kane. 7. Voli Ln razrešuje vodje fa-kultetnih učnih in znanstveno-razjiskovalnih ustanov. 8. Razpisuje natečaje in oprav-lja volitve predavateljev ter po-možnega učnega osebja. 9. Skrbi za organizacijo in znanstveno raven pouka. 10. Zanima se za življenje, delo in vzgojo študentov. 11. Skrbi za sistematično dvi ganje predavateljskega in znan-stvenega naraščaja. 12. Sestavlja proračum fakul-tet in ga predloži univerzitet-nemu svetu. 13. Pregleduje delo fakultete v celoti. 14. Vabi znanstvene in stro-kovne delavce, tako iz domovine kakor iz zamejstva, da predava-jo na fakulteti. 15. Voli upravnika poslov na fakulteti. 16. Skrbi za znanstvene publi-kacije in izdaje na fakultetah. 17. Skrbi za potrebe fakultet, učila in priročnike. 18. Odloča o nostrifikaciji di-plom in akademskih, znanstvenih stopenj, kakor tudi o priznava-nju izpitov in semestrov, pri-znanih na domačih in tujih fa-kultetah. Cleaa 15 Da bi razprava splošnih vpra-šanj fakultet, predvsem pa izva-janje in napredovanje pouka, kakor tudi povezava dela fakul-tet z našo družbeno in gospo-darsko problematiko ter prakso, skličejo fakultete emkrat letno konference, na katerih sodeluje-jo poleg članov fakultetnega sveta; vse pomožno učno osebje, sodelavci fakultetnih ustanov, predstavniki Zveze študentov in predstavniki družbenih organi-zacij odgovarjajočih strok. E. Dekan Clen 16 Dekam predstavlja fakulteto in vodi njeno delo v skladu s slkle-pi fakultetnega sveta. Dekanu pomaga pri delu pro-dekan, le-ta ga nadomešča, ka-dar je odsoten ali zadržan. Dekan in prodekan se volita ob konOu letnega semestra vsa-kega šolskega leta; dekan iz vrst rednih in izrednih profesorjev, prodekan pa iz vrst rednih in izrednih profesorjev ter docen-tov. O izvolitvi dekana in prode-kana se obvešča nadrejen organ za prosveto in znanost. Ce ta organ ne izrazi nesoglasja v roku petnajstih ami od aneva oove-stitve o izvrsetnih voiitvah, so volitve pravomocne. Clen 17 Kolegij alni organi univerze in fakultet sklepajo z javniin gla-sovanjem. Volitve sekretarjev, prordktor-torjev, dekanov in prodekanov so tajne. III. Vzgojno-znanstveno delo Clen 18 Pouk na univerzi poteka po-tom predavanj predavateljev v obliki osnovnih in posebnih te-čaiev, kakor tudi samostojnega dela študentov, vaj, semLnairjev, prakticnih del, terenske prakse in drugih oblik dela. Clen 19 Da bi se vzgojili mladi znan-stveni kadri pri posameznih ustanovah fakultete ali pri po-sameznih vianejsih znanstvenih deiavcin na faicuitetah, se laiiKo organizirajo poseood tečaji za speciaiizacijo strokovnjakov iz prakse in diploiniranih študen-tov ali se dodeli njim na delo. Prirejanje tabih tečajev za specializacijo ali dodeljevanje na delo opravlja fakultetni svet v soglasju z univeirzitetnim sve-tom, predpisujoč pogoje in šte-vilo kandidatov, ki bi bili lahko sprejeti. r Clen 20 Da bi se obveščalo o doseda-njiih rezultatih, bodo univerze in fakultete izdajale zbornike zjian-stvenih del, znanstvene časopise, biltene znanstvenih objav, kakor tudi druge posebne publikacije. IV. Učno in pomožno — učno osebje Clen 21 Univerzitetni predavatelji so osebe, kateiim je zaupano oprav- ljanje določene družbene funik-cije, da bi se izpolnjevale na-loge, ki so s tem zakonom postavljene unaverzam. PTi izvolitvi oseb, ki se jim zaupa ta dolžnost, se bo npošte vala njihova strokovna in znan-stvena sposobnost, kakor tudi ustrezna pedagoško-vzgojna kva-liteta. Zaupanje družbene funkcije predavateljem univerz se vrši na določen čas tako, da bi bilo opravljajije te funkcije vedmo zaupano osebam, ki jo lahko naj-bolje izpolnjujejo. Clen 22 Univerzitetni p>redavatelji so redni profesorji, izredni profe-sorji, docenti in predavatelji. Pomožno učno osebje sestav-ljajo: asistenti, vodje praktičnih. del in lektorjd. S predpisi ljudsikih republik se lahko določajo tudi drugi na-zivi. Cle« 23 Za rednega profesorja je lah-ko izvoljena samo tista oseba, ki se je izkazala s svojim znan-stvenim dn strokovnim delom in katere delo predstavlja doprinos k znanosti. Za izrednega profesorja je lah-ko izvoljena tista oseba, ki ima več priznanih znanstvenih in strokovnih del. Za d¢a je lahko izvoljena oseba, ki je pokazala sposobnost za sarnostojno strokovno in znan-stveno delo ln ima strokovna in znanstvena dela. Za predavatelja je lahko dzvo-ljejia oseoa, ki se je izkazala, da pozna znanstveno in strokovno pourocje, za katero se voli. Za asistenta je lahko izvolje-na oseoa s fakuitetno izobrazDo, katera je nudila dokaze o svoji sposobnosti za strokovno ln znanstveno delo. Po pravilih raora imeti kandidat za asisten-ta predhodno prakso v ogovar-jajoci stroki. S statuti posamez-nih fakultet se lahko predvide-vajo tudi pos&bni pogoji za iz-volitev asistentov. Za vodjo praKtičnih del je lah-ko izvoljena oseba s posebno strakovno izobrazbo in pedago-šk sposoonostjo. Za lektorja je lahio izvoljena oseba s popoinim znanjem in popolnim ot>vladanjem tujega jezika in pedagošikimi izkušnja-m-i. Z zakonom ljudske republike in umverzitetnim statutom se lahko diolaci, na kateri fakulte-tah ali predmetih se bo zahtevala za posamezne naslove znaoistve-na stopnja. Clen 24 Honorarni predavatelji so lah-ko izvoljeni v vse nazive, ako izpolnjujejo pogoje, ki se zahte-vajo za staAne predavatelje. Honorarni predavatelji imajo vse pravace in dolznosti stainih predavateJjev, razen pravice, da sodelujejo pri volitvah organov univerze in fakultete in da bodo izvoijeni v organe univerže ali fakultete. Clen 25 Izrov jugo^laivije. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Boris Mikoš. Naslov uredništva in uprave: Ljubijana, Trg revolu-cije štev. 11-1. Tekoči račun KB 601-90332-24. Cena za izvod 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev. Rokopisov ne vračamo, Izhaja drvaKr