Pogtnina plačana v gotovini.
Leto XXX.	Štev. 10. Oktober 1933.
......0SM...............................VtaSSih......'
f Odmev iz Afrike I
1
Misijonski list s prilogo »Klaverjev misijonski koledar". |T
.......................
Izdaja: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ul. 1.
Odmev iz Afrike
cts, 2-50 sil.; s prilogo „Klaverjev koledar" 15 Din, 7 lir, 80 am. cts., 3'10 šil. — Naročila in milodare, prosimo, naslavljajte na: Družbo sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ul. 1. (Ček. št. 10.887) — Za Jul. Benečijo: Rim (123), via dell'Olmata 16. — Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianum".
VSEBINA:
Vneti kristjani. — Mučenec naših dni. — Skrb za zidanje. Brat Poznič se zahvaljuje. — Slabi časi tudi pri nas. — Potrebujem najmanj enega učitelja. — Vso zadevo sem izročil naši dobri misijonski materi. — Za to, kar še manjka, bo skrbel Bog. — Kratka misijonska poročila. — Črni Samuel. — Kako si je priborila Angela svoj poklic. — Uslišane molitve. — Zopet nova afriška knjižica.
Za vse
naše ljube dobrotnike in naročnike se vsak dan mnogo moli ter se prosi zanje božjega varstva in blagoslova / Božje Srce Jezusovo naj tisočero povrne vsak dar!
500 svetih maš vsako leto opravijo afriški škofje in misijonarji za vse naročnike Odmeva iz Afrike" in „Zamorčka" ter za ljube dobrotnike afriških misijonov. Ta nebeška rosa se razliva tudi nad vse vaše drage.	Hvaležna Družba sv. Petra Klaverja.
i
Spomin na umrle.
Preč. g. Martin Meško župnik v Kapeli. — Preč. g. Franc Traven župnik v Sodražiei. — Preč. g. Josip Cegnar župnik v, Smledniku. — Frančiška Šlemberger, Sv. Križ pri Litiji. — Ana. Strgar, Nova gora. — Marija Žibert. — Usmiljeni Jezus, daj jimv večni mir!	(
Darovi, na željo objavljeni: Ivan Gmajnar, Zagreb, za mis.'.1 20 Din. — Neimenovana iz O. nabrala za najp. mis. 260 Din. —'' P. N. za misijone 5 lir. Na gostiji Šuinan - Putlič, sv. Jurij, sou nabrali blagi gostje za botrinski dar zamorčku „Jožek" 62 Din.—
Naj Bog povrne!	,(
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
ncif I CTA ki bi se rada popolnoma posvetila misijoive ski službi, naj prosijo sprejema pri vodstvi^ Družbe sv. Petra Klaverja. — Starost 16—24 let. »Pomožne inisi,, jonarke za Afriko imajo redovne obljube in žive po pravilih, k jih je papež Pij X. leta 1910 končnoveljavno odobril.	0
romašna cerkvica v misijonu Glen-Cowie. Zamorski kristjani se zbirajo k službi božji. )d-
Vrteli kristjani.
Apostolski vikarijat Buta.
v ; poroča p. Altman, iz misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-IIillu,
Tiko, Kamerun.
Ta mesec je število vernikov narastlo za nadaljnih ikjfjjO. Dne 3. in 10. septembra smo jih krstili. Ako hoče do vedeti, kako po otročje se zamorci krsla vesele, mora o sain videti in doživeti. Sicer je tudi v domovini na-ada, da se veselo pripravljajo na prvo sv. obhajilo in to mi8i-eselje tudi na zunaj kažejo. Vzrok veselja niso lepa obla-u. U'ila ali dobra jed, ki jih čaka, ampak Jezus, ki ga bodo ij, soirvič v življenju prejeli. Tako je bilo tudi pri naših krist-Mn.—anih na dan njihovega krsta in to velikih in malih. Blojoč in vriskajoč so hodili po cestah.
Novokrščeni so zelo vneti in je zato kar novo živ-sijonenje prišlo v faro. Tudi drugi sedaj še bolj vneto preje-)dstviiajo sv. zakramente. Tako sem preteklo nedeljo razdelil ®181i00 sv. obhajil. Tudi pogani se se čudili veliki vnemi no-"okrščencev in se je marsikdo prav zaradi tega zglasil
Ana jim
lih, ^
za nauk. Naj bi ta vnetost ne izginila in naj bi mnogo poganov prišlo v naročje sv. Cerkve.
Pa še nekaj posebnega je bilo. Zadnjič sem Vam poročal, da še nimam prostora za novo šolo; zdaj pa lahko povem, da je z božjo pomočjo prišlo vse drugače. Prejšnji teden sem dobil pravega učitelja. Zdaj bo treba zidati šolo in od vlade dobiti dovoljenje za to. V nedeljo sem oznanil, da bomo lahko zidali šolo in da naj drugi dan pripeljejo starši otroke k meni. Ta novica je bila z veseljem sprejeta, že ob 5. zjutraj je prišlo nekoliko otrok, po maši pa jih je bilo že 70. Mogel sem jih sprejeti le 50, ker imam le enega učitelja; druge sem moral odkloniti. Mogel bi dobiti do 200 učencev, ako bi imel potrebnega denarja. Toda Bog bo pomagal, malo bo treba potrpeti, pa bo šlo.
Mučenec naših dni.
Piše P. Lagel, misijonar v Zap. Afriki.
Danes sem šel skozi zamorsko vas Ndungulo. Ves žalosten sem stal pred pogorelo šolo, katero so mi pogani zažgali, le križ je štrlel še kvišku, ves črn in osmojen. Zažgali so pa šolo zato, ker nobene ne marajo; dobro namreč vedo, da se tam vzgajajo kristjani. Pa ne samo, da so zažgali šolo, tudi mojega pridnega katehista Marijana so mi zastrupili. V teh dneh je umrl kot žrtev gorečnosti za vero Jezusovo.
Marijan je svojo smrt že naprej slutil. Na večer preden sem se odpravil na vizitacisko potovanje, je prišel k meni in mi pripovedoval, kako so ga pogani pretepli. Obenem so mu zagrozili, da ga bodo v kratkem spravili s sveta, če ne neha učiti in pridigovati vero belih mož.
Pred kakimi tremi tedni se je Marijan po opravkih odpravil na pot. Vzel je s seboj svojo mlajšo sestro. Nenadoma pa je Marijana prevzela velika slabost. Neprestano je bljuval^kri in le s težavo se je privlekel do neke razpadle koče. Čutil je, da mu pojemajo moči, pa je rekel svoji sestrici: „Moliva še enkrat skupaj, da bom dobro pripravljen mogel stopiti pred ljubega Boga, zakaj umreti bom moral. Hiti, sestrica draga in reci mojim dragim staršem, naj pridejo in me pokopljejo. Jaz pa bom sam s svojim angelom varuhom, ker nikogar ni v bližini."
Sestrica je bila žalostna in ostala pri bratu. Kako naj bi vendar pustila brata samega, sedaj ko umira? Ob jutranji zarji je moj pridni katehist izdihnil svojo lepo
Št. 10
131
dušo. Nato je sestrica stekla domov in staršem sporočila prežalostno vest. Prišli so in hudo užaloščeni pokopali svojega sina.
Ko sem se danes mudil v vasi Ndungala, so me že vsi čakali: otroci, mladeniči in dekleta. Pa nobenega veselega razpoloženja ni bilo topot. Velika žalost je vsem govorila iz oči, ena izmed deklic pa je jokala.
„Ali si ti sestra mojega katehista Marijana?"
Ni odgovorila; še huje so se ji udrle solze.
Hotel sem jo tolažiti, pa silno ganotje me je vsega prevzelo — in končno smo vsi jokali . . .
Potem pa jim rečem: „Zaupajte otroci moji, Bog je velik! ^rtev življenja, ki jo je Marijan prinesel Bogu, vam bo izprosila milost stanovitnosti in vašim rojakom milost spreobrnenja."
V misijonski pokrajini, kjer deluje P. Lagel, je v kratkem času umrlo že kakih 20 katehistov na enak način, tj. po zastrupljenju. Čarovniki mislijo, da bodo na ta način zaprli pot razširjanju sv. vere. Pa tudi tukaj velja beseda Tertulijana: „Kri mučencev je seme novih kristijanov!" Kljub vsemu temu preganjanju sv. evangelij zmagovito napreduje po Portug. Kongu. P. Lagel je samo na enem vizitacijskem potovanju skozi pokrajine svojega misijona v teku treh mesecev krstil 1022 zamorcev, med tomi 484 odraslih.
Uspehi bi bili še večji, če bi imeli zadosti denarnih sredstev ter bi mogli zidati še več novih šol in nastaviti še več katehistov. Kdo bi hotel s svojim darom pripomoči k razširjanju svete vere v Afriki?
Skrb za zidanje.
Apostolski vikarijat Antsirabe (Madagaskar).
Prošnja p. Feurierja, misijonarja v La Salette v Fa-ratsiho: Gospodarska kriza, ki vsi trpimo zaradi nje, je velika ovira delovanju misijonarja in je tudi meni prizadela že mnogo sitnosti pri zidanju. Moji dragi Malgaši, ki so bili prejšnja leta tako postrežljivi do mene, mi ne morejo več pomagati, ker sami nič nimajo; pa tudi iz Evrope prihajajo podpore v manjšem obsegu in redkeje... Potreboval bi še mnogo podpore, da bi dovršil cerkev, ki sem jo začel zidati in ki mi je povročila že mnogo
skrbi. Ako bi ne bilo krize, bi jo bili to leto že posvetili, ko smo obhajali 30 letnico ustanovitve misijona v Faratsiho.
Mnogo protestantov — tudi premožnih — čaka le na to priliko, da bodo pristopili k nam, in nekateri so to željo naravnost izrazili. Naj omenim še pogane iz okolice, ki so nam večinoma v duhu naklonjeni in že zdaj tru-moma prihajajo k nam. Ali nam ni potrebna velika cerkev, da bi mogli vsi vanjo? Ali bo tudi v prihodnje prilika tako ugodna? Železo se mora kovati, dokler je vroče, pravi pregovor.
Le eno pomoč še vidim: Klaverjevo družbo, božjo Previdnost in mater afriških zamorcev... Družba, ki pomaga toliko revnim misijonarjem, upam, da tudi mojega klica ne bo preslišala. Božja Previdnost naj obudi mnogo blagih duš, ki mi bodo pomagale. Moji Malgaši, ki se bodo lahko v posvečeni cerkvi tako mnogoštevilno zbirali, bodo molili za vse tiste, ki jim bodo pomagali. Tudi jaz bom molil zanje in klical božjega blagoslova na njih delo.
Bra<; Poznič se zahvaljuje.
Misijon Glen Cowie, Južna Afrika.
Prejel sem vse zavoje, katere ste mi poslali iz Ljubljane. V imenu predstojnikovem in vseh ubogih zamor-čkov, ki so kaj dobili, se Vam tisočero zahvaljujem.
O, ko bi mogli biti Vi zraven, ko smo odpirali zaboje! To so se našim ljubim zamorčkom iskrile oči. Obleke sem porazdelil med najpotrebnejše, to je med take, ki nimajo ničesar, s čemur bi se pokrili, in prezebavajo. Nekaj jih niti v šolo ne more, ker nimajo obleke.
Neki ubogi zamorski deklici sem dal eno obleko, pa me je vsa ginjena vprašala: „Kdo pa je poslal tako lepe oblekce?" Odgovoril sem: „V Rimu je jako dobra mati, ki zamorčke tako zelo ljubi, zato jim pošilja te oblekce." Deklica, čeprav še ni bila krščena, je vzkliknila: „0, potem bom pa molila za tako dobro mamo." In takoj je začela moliti očenaš in zdravomarijo.
Pri nas imamo jako slabo letino. Nekateri otroci pridejo zjutraj v šolo, ne da bi bili prej kaj jedli, in jim moramo potem mi odstopiti del našega skromnega kosila.
Zelo bi prosil, če bi Vam bilo mogoče poslati še nekaj oblek, rutic za na glavo in čepice bi tudi prav prišle.
Naši kristjani me prosijo za križe, pa jih nimam, da bi jih jim dal. Zelo bi zato prosil za stenske križe, dolge kakih 40 cm.
Število katehumenov se vedno množi. Večinoma prestopijo iz protestantizma k naši pravi sveti veri. Zelo jih gane, ko vidijo veliko razliko med katoliškimi in prote-stantovskimi duhovni. Vidijo veliko požrtvovalnost in nesebičnost katoliških duhovnikov in to jih pridobi.
ALisljonski brat Valentin PozniC iz kongregacije sinov presv. Srca, Glen-Cowie, Južna Afrika. ^
Še enkrat se Vam najlepše zahvalim za poslane reči. Ne pozabite nas v bodoče. — Nekaj bi skoraj pozabil. Zadnjič ste mi poslali tudi nekaj bonbončkov in brošk. S temi rečmi sem napravil zainorčkom veliko veselje. Dam jim tu in tam ter jih s tem privabim v šolo in h
krščanskemu nauku in se tako končno spreobrnejo. Kajne, kako slabotno sredstvo, pa kako lep namen!
Pomagajte, dragi bravci Odmeva, z molitvijo in če mogoče s kakšnim prispevkom, da kmalu pride to ubogo ljudstvo do spoznanja sv. vere, ker tudi zanje je prelil naš Gospod Jezus Kristus svojo sveto Kri.
Slabi časi tudi pri nas.
Piše brat Val. Poznič F. S. C., misij on Glen-Cowie.
Res imate slabe čase v domovini, vendar pa gotovo boljše kot naši ubogi zamorci tukaj, ki jim vsega manjka, zlasti pa živeža in obleke.
Ubogi pa so ti ljudje posebno zato, ker nimajo nobene vere, ali bolje rečeno, ne smejo nobene imeti. In za to skrbe poglavarji in čarovniki, ki dobro vedo: takoj, ko bodo postali ljudje verni in bodo molili pravega Boga, bo konec njihovih sleparij in prevar — in seveda tudi mastnega zaslužka.
Meseca februarja smo imeli veliko sušo. Čarovnik je premotil pogane, da so mu pripeljali enega vola in 8 koz. Rekel je, da jim bo za to poslal dežja. Pa kot nalašč še mesec na to ni padlo niti kapljice dežja. Kako je to ljudstvo pomilovanja vredno! Ne ve, čemu je na svetu.
Nekateri imajo posejane nekaj koruze, pa še to jim opice pokradejo. Včasih jih pride v tropah kar po 50 in še več skupaj. Nekatere med njimi so tako velike, kot pri vas mesarski pes. Sam sem jih videl. Te živali so zelo močne in uničijo vse koruzne nasade. Na naši sosedni farmi se nam letos ni splačalo sejati koruze — kar je sploh naš edini pridelek za življenje — ker so jo vedno opice pokradle.
„Po€rebujem za Manfhe najmanj enega
učiielja!"
Tako piše P. Vollmer, oblat Brezmadežne iz misijona Sv. Pavel v Behuanlandiji. Pravi: Ta učitelj naj bi tam otvoril šolo in tudi odrasle nekoliko poučeval v verskih stvareh. Zunanje postaje, ki jih je mnogo, me ovirajo, da ne morem več ko vsake 4 tedne priti v Manthe. Tam živi več tisoč domačinov, ki so nam naklonjeni.
Približno 700 je mož, ki so med vojsko služili na francoskih in angleških ladjah. Ti zahtevajo malo cerkvico in šolo, sicer bo vse šlo h krivovercem, ki so tam že sezidali lepo cerkev in šolo, medtem ko moram jaz maševati v mali kolibi, ki mi jo je neka žena prepustila v vporabo. Zdaj je ta dobra duša prizidala novo kočo iz gline, da morejo ljudje biti vsaj pod streho pri sv. maši in krščanskemu nauku. Moža in enega brata ji je vzela smrt v nekaj mesecih. Oba sem bil pripravil jaz na prvo sv. obhajilo, ko sta sv. obhajilo tako želela. Morebiti bo žena prisiljena, da si poišče zaslužka kje drugod, ko je tu taka draginja. Potem bo treba, da poslopje odda v najem za denar in jaz bom naenkrat brez strehe, ko plačevati ne bom mogel.
Za vsak dar Vam bom iz srca hvaležen. Mi neprestano molimo, da bi se evropske razmere obrnile na bolje in bi prišli zopet boljši časi; kajti tudi misijoni zelo občutijo svetovno gospodarsko krizo. Ljubi Bog nam bo pomagal iz teh zadreg.
„Zadevo sem priporočila naši dobri po= kojni misijonski materi."
Iz pisma sestre Ivane Terezije Salzmann, oblatinje sv. Frančiška Šaleškega, Jugo-zahodna Afrika.
Zaboj, ki ste ga lani poslali s parnikom „Rosandra", ki se je v Sonskem zalivu potopil, smo srečno rešili. Sporočili so mi, da zaboj lahko dobimo proti odškodnini 2 funtov in 9 šterlingov. Ker nisem imela toliko denarja, sem zadevo sporočila blagi pokojni misijonski materi (Mariji Tereziji Ledochowski). In res! Pravkar je prišlo pismo iz zaliva Liideritz v Egiptu, da bodo zaboj prodali na dražbi in ga še vedno lahko dobimo, ako hočemo. Prepozno je bilo da bi odpisala, zato sem se v molitvi priporočila Mariji Tereziji, naj stvar ugodno uredi. Kmalu po tistem je prispel zaboj in sicer brezplačno, tako, da nas ni stal niti pare. Koliko je plačal preč. p. Griinbeck v Liideritzu, ne vem, kajti on je zaboj zdražil in ga nam poslal.
Kako hvaležni smo vsem dobrotnikom za vsebino, ki je bila v zaboju. Vse je dospelo v dobrem stanju. Tisočkrat Bog plačaj vsem, ki so kaj pripomogli, da smo sedaj vsi veseli in bodo imeli bolniki toliko olajšav v boleznih. Zadnje čase prihaja toliko bolnikov, da kakšen
dan ne moremo nič drugega, ko zdravila dajati. Zdaj je nalezljiva bolezen influenca po vsem okraju; ni hiše ali koče, kjer nebi ležala 2 ali 3 bolniki. Najhujše pa je to, da ti reveži nimajo kaj jesti in obleči, ker zaslužka ni nikjer. Tudi je bila letošnja zima izredno mrzla. V Spring-boku so domačini od lakote umirali. Vsi premogovniki so zaprti. Tisoče ljudi je brez kruha; misijon pa ne more pomagati, ker ni denarja.
„Za ^o, kar še manjka, bo skrbel Bog"
Sestra M. Liena, misijonska sestra Dragocene krvi, Gare, Vzhodna Afrika.
Z denarjem, ki ste nam ga poslali, smo začeli zidati malo bonišnieo, ker te najbolj potrebujemo. Bolniki prihajajo k nam iz vse okolice, časih sedem ali tudi deset dni daleč. Ako jih tu v misijonu ne moremo sprejeti, gredo k poganom, ki jih ozmerjajo in zapode. Bolan biti in še ozmerjan, to je hudo. — Te dni je prišel neki bolnik sedem dni daleč k nam. Ves utrujen je prosil pogane, ki tu blizu prebivajo, za prenočišče, vtoda zaman. Šel je k sosedom, tudi ti ga niso sprejeli. Šele pri neki tretji hiši so ga sprejeli; toda sredi noči so ga hoteli vreči iz koče, ker je tako kašljal . . . Taki so pogani, ker Boga ne poznajo. Po Vaši ljubezni pa bomo mogli vsaj začeti zidati malo bolnišnico. Kar bo primanjkovalo, za to bo pa ljubi Bog poskrbel.
Kralka misijonska poročila.
P. Avon, od Belih očetov, Tabora: „Sredi avgusta bo 18 gojencev zapustilo katehistovsko šolo, pa bodo drug: prišli na njihovo mesto. Šola traja dve leti. Seveda se v prvi vrsti poučujejo verski predmeti kot katekizem, zgodbe, cerkvena zgodovina. Ko ti veliki šolarji zapuste zavod, so dovolj izobraženi, da lahko kako malo vaško šolo sami vodijo. Najbolj nadarjene pošljemo v Marogoro, k očetom od sv. Duha. Tam se še
posebej pripravljajo na učiteljsko preizkušnjo. Ta šola obstoja šele tri leta, pa naši ka-tehisti že vodijo vse najvažnejše vaške šole. Omenim še, da bi nam bile zelo dobrodošle sveti-njice, rožni venci, križi in razne podobice."
Škof Noelens, od Belih očetov, apostolski vikar v Zg. Kongu : „V kratkem bodo trije naših levitov posvečeni v dijakone, v mašnike pa 15. avgusta t. 1. to je na Veliki Šmaren. Potem
bomo imeli v našem vikarijatu 10 duhovnikov domačinov in bomo našim črnim duhovnikom dali samostojno faro Ivala s petimi stranskimi postajami, kjer so tudi šole in kapele. Na vsem ozemlju živi 10.000 duš, tretjina teh je kristijanov. ICala je 20 km od Beaudoinville in imamo zvezo z avtom med obema krajema. Apostolski vikar ali njegov pooblaščenec bosta torej mogla
ši načrti uresničeni. Stalo bo vse skupaj približno 100 tisoč francoskih frankov. Upam v božjo Previdnost, da nam bo vzbudila mnogo gorečih dobrotnikov.
P. Laagel iz kongregacije sv. Duha, Eunene: „Skoro 500 kristjanov in katehumenov je na božični praznik napolnilo našo novo cerkev v Kakondi. Cerkev še ni dodelana. Čeprav meri
.Sestra, te cvetke sem nabrala za naše ljube dobrotnike."
nadzorovati te duhovnike pri njih delu. Na novem ozemlju bomo morali zidati novo cerkev in šolo za 500 dečkov in drugo za prav toliko deklic. Trajalo bo pa več let, preden bodo na-
65X25 m, je ob velikih praznikih vendarle premajhna. Štiri stene stojijo, oltar pa smo postavili začasno v kor, ki je pokrit z opeko. Vaši darežljivosti se moram zahvaliti, da sem mo-
gel svoje katehiste, ki so mi neobhodno potrebni, vsaj deloma izplačati; saj ti vodijo našemu Bogu vedno nove čete zvestih privržencev. Zaboji z bogato vsebino, ki ste nam jih poslali, so mi zdaj kakor zakladnica, iz katere zajemam najpotrebnejše za poravnavo stroškov. Še enkrat: prisrčna zahvala!
Sestra m. Hieronima, Palo-tinka, Osrednji kap: „Tudi pri nas so težki časi. Človek bi rad pomagal, toda ima zvezane roke, ker ni denarja. A tudi veselih dni ne manjka. Zlasti je bil vesel dan predzadnja nedelja, ko smo imeli procesijo sv. Rešnje-ga Telesa in je sam prečastiti škof nosil sv. Rešnje Telo. Že zgodaj zjutraj so se začele zbirati množice ljudstva, da bi nihče nič zamudil. Vsi so se čudili nad krasoto, zlasti lepo so peli otroci latinske psalme. Pa tudi vreme je bilo lepo in je mnogo pripomoglo k lepi slovesnosti."
P. W. Sylla, misijon Taungs: »Posebno lepo se Vam zahvalim
za prispevek za novega katehi-sta. Med tem časom sem že zopet dva nastavil. Zelo sem vesel, da imam denarja vsaj za en mesec."
P. Sigismund. O. F. M. Zgornji Egipet: „Naš lepi, a težavni misijon je v veliki potrebi, najbolj pa postaji Tauirat in Ar-maut. Že sedem let živim v Ar-mautu. Število katoličanov se je, Bogu hvala, zvišalo od 500 do 1.20O. Moral sem zidati dve kapeli, dve šolski kapeli in še dve revni šoli. V svojem zavodu imam 30 zelo revnih mladih Arabcev in upam napraviti iz njih dobre katoličane, katehiste ali celo duhovnike. Zelo bi potreboval sukna, da bi napravil obleko zanje, potem platno za perilo, usnje za čevlje itd. Tudi cerkev je zelo revna. Tri četrt ure od tu je zelo dobra krščanska občina. Tam sem ustanovil šolo, a me je kriza prisilila, da sem jo moral zapreti. Ali bi mi mogli pomagati, da bi jo mogel zopet odpreti?"
Orni Samuel.
„Dober dan, pater!"
„Kdo me kliče?"
„Jaz, Samuel."
Samuel še ni bil krščen, pa je vendar misijonarja vselej lepo pozdravil, ko je ta obiskal zavetišče ubogih gobavcev.
„Pater, rad bi bil krščen. Spoznal sem, da je samo vaša vera prava."
Zelo me je razveselila ta prošnja, kmalu sem ga zadostno poučil, nakar je zamorec ves srečen prejel zakrament svetega krsta.
Samuel je bil od gobave bolezni zelo bolan. Bolezen je napredovala tako hitro, da je zdravnik nekega dne rekel:
»Desno roko in eno nogo mu moramo odrezati, sicer bo segnilo vse telo.
Ubogi gobavec pa je zaklical: .Gospod zdravnik, jaz sem katoličan in vi mi ne morete roko odrezati."
„To nič ne de, dragi moj."
„Jaz pa pravim, da zelo veliko pomeni. Veš, mi katoličani moramo napraviti z desno roko križ. Če pa jaz nimam desne roke, se ne morem več pokrižati in potem
—	nisem več kristjan."
„Dobro, pa ti bomo pustili roko in odrezali samo nogo. Dali ti bomo kloroforma in te ne bo nič bolelo."
„Ne, ne maram nobenega kloroforma. Ce me boste dali v omotico, bom zaspal in nič ne bom vedel, kaj delate z menoj. Vi pa mi boste medtem ukradli desno roko
—	ne, tega pa ne! Jaz hočem biti pri polni zavesti, ko mi boste jemali nogo, da bom videl, kaj dalate z menoj."
Pri tem ostane. Nič se ni bal. Operacija je bila zelo huda. Samuel je bil silno slab. Ko ga je misijonar obiskal, mu je Samuel držal svojo bolno in vso povezano roko nasproti in klical: „Pater, še sem katoličan."
„Ampak, siromak, kako si mogel to zdržati?" „Pater, tako-le sem naredil: med operacijo sem trdno držal svoj križec, ki si mi ga ti dal. Gledal sem božjega Zveličarja in si pri tem mislil: On je še veliko več trpel. Zdravniku pa sem rekel: le reži, ne bom se premaknil." To je naš gobavi junak Samuel.
Kako si je priborila Angela svoj poklic.
Poroča sestra Rocha, misijonarka od Dragocene Krvi.
Že skoraj deset let sem nam izkazuje ljubi Zveličar milost, da pokliče iz našega mladega misijona tu v Ro-deziji več naših krščanskih deklet v posebno službo re-dovništva. Tako imam po milosti božji to veselje, da je že šest mojih prejšnjih učenk sprejetih v to izvoljeno število. Toda dolg in trd je boj, ki ga morajo mnoge iz-vojevati, preden dospejo do tega cilja. Izmed mnogih samo en zgled.
Angela Kereketo je prišla pred dvemi leti na naš misijon, stara 17 let, in je prosila za sprejem v šolo, da bi se naučila krščanskega nauka in bila krščena. To smo ji radi dovolili. Kereketo se je pridno učila in bila tudi sicer prav vzorna. Neki mladi zamorski mladenič bi jo bil rad vzel za ženo. V to so tudi radi privolili starši in sorodniki dekletovi. Dobro bi bili porabili ženinov poročni dar — šlo je za nekaj volov.
Tako je prišel čas svetega krsta in Kereketo je dobila ime Angela. Velika sreča se ji je brala na obrazu.
Znabiti jo je že takrat ljubi Zveličar tiho poklical po imenu: „Hodi za menoj!" Toda šele pol leta pozneje je bojazljivo razodela patru misijonarju in eni izmed sester svojo srčno željo, da bi rada živela deviško in postala sestra. Mi vsi smo bili presenečeni, ko smo o tem slišali, ker nismo mislili nič drugega, kot to, da bo Angela kmalu stopila pred poročni oltar. Opustili pa tudi nismo opominov, da jo bržčas čakajo še velike zapreke, preden bo mogla stopiti v redovni stan, in da se bodo protivili zlasti njeni sorodniki.
Res ni trajalo dolgo, pa so prišli njeni starši in sorodniki, ki so bili zvedeli o njeni nameri, pa so jo hoteli prisiliti, da vzame svojega snubca. Mi smo pustili dekletu dovolj časa, da se je porazgovorila s svojci, deloma tudi zato, da smo jo preizkusili, pa tudi v upanju, da se bodo dali starši omehčati po prošnjah in stanovitnosti svoje hčere in da bodo snubcu njegove vole vrnili. Toda vse je bilo zastonj. Skončali smo razgovore s tem, da smo poslali Angelo k drugim dekletom na delo in smo upali, da se bo dala zadeva ob drugi priliki ugodneje rešiti. Toda kmalu priteče dekle, ki je z Angelo delalo, k meni in zakliče: .Sestra, takoj pridi; Angelina mati je razklala nova zakristijska vrata in hoče Angelo ubiti. S sekiro je prišla nadnjo, da je morala pobegniti v cerkev. Zato je hudobna ženska razklala vrata."
Kakor hitro morem, stečem proti cerkvi. Tedaj mi je že nasproti pritekla Angela in za njo njena mati z dvignjeno sekiro. Jaz sem brž zakričala: „Otrok, beži!" Potem sem ukazala razbesneli ženi, naj mi izroči sekiro. Toda ni se dala ustaviti in je drla ob meni naprej, za hčerjo, ki se je skrila v sobo naših sester. Pa tudi tu je hotela razsrjena žena razbiti vrata. K sreči so tedaj prišli na pozorišče misijonar, samostanski brat, sestre in otroci, ki po postali pozorni radi krika pred hišo. Le s trudom se je posrečilo odvzeti orožje razjarjeni ženi. Njen mož in in drugi njeni sorodniki pa so ves ta nastop mirno gledali. Ker razbesnela žena zdaj ni imela več sekire, je začela zbadati s svojim ostrim jezikom in njeno sorodstvo ji je pomagalo. Ni se utrudila ne v zmerjanju ne v kričanju, dokler se ni zvečerilo in so počasi vsi odšli. Angela je trepetala na vsem telesu, ni pa niti najmanj omahovala, da se posveti ljubemu Zveličarju.
Se večkrat so potem prišli razni sorodniki. Nekega večera je bil zopet hud nastop in Angela je prosila, da sine kam zbežati, že zato, da ne pride misijonska postaja v nevarnost. Toda kam v temni noči?
Brž sem skrivaj najela dva modra oženjena kristjana, Bernarda in Pija po imenu, in ju prosila, naj spravita Angelo na neko drugo misijonsko postajo, ki je bila tri dni oddaljena. To je bila za ta oba moža velika žrtev. Morala sta proč od svojega dela, otrok in žena za več ko teden dni in dvakrat napraviti težavno pot skozi reke
Poganski deklici prosita za sv. krst.
in gozdove, kjer bivajo divje zveri, ponoči spati pod milim nebom in — kaj če še Angelini sorodniki zvedo za to pomoč ? Toda kljub vsemu temu sta moža izjavila, da bosta pomagala ubogemu dekletu iz ljubezni do Boga. Hitro smo zavili nekaj živil in potem je izginilo dekle s svojima varuhoma v temni noči. Marsikateri zdihljaj je šel v naslednjih dneh proti nebu za srečo potujočih in jaz sem prav željno pričakovala, kdaj se moža vrneta. Čez dolgih osem dni sta vendar srečno prišla nazaj.
Med tem so iskali sorodniki ubogo Angelo povsod na misijonski postaji.v Končno so spoznali, da je ni več tukaj in da je ušla. Šli so na policijo, da zatožijo patra in sestre. Ko tam niso nič opravili, so šli na višje mesto, h komisijonarju. Toda tudi ta se ni maral mešati v to zadevo. Zato so šli še na naslednjo instanco, k predstojniku komisijonarja. Pater misijonar je prejel dolgo pismo z mnogimi vprašanji, na katera je bilo lahko odgovoriti. Potem so nemirni jeziki utihnili in nemiri so izostali.
(Konec prihodnjič.)
MAOljA
TLHLZ.IJA LLDOCHOVSKA«
O V
Ujluane m oii Kje
V o
jluZdbtJICG)
1861
1 v«
f «
__ fo
19z% V "
V neki težki zadevi sem se zatekla k služabnici božji Mar. Tereziji Ledochowski in sem bila čudežno uslišana. Iskreno se ji zahvaljujem za to milost in prosim objave v Odmevu.
K. F. P. Primskovo.
Prisrčno se zahvaljujem Mariji Tereziji Ledochowski za prejeto milost. Pošiljam obljubljeni dar.	M. K. Gorenjsko.
Neka meni prijateljska družina je bila v razporu, tako da mož in žena že štiri mesece nista nič govorila med seboj. Zelo me je to užalostilo in sem vso zadevo priporočila božji služabnici Mariji Tereziji Ledochowski. Priporočala sem ženi, moji prijateljici, naj se tudi ona z zaupanjem obrne do nje. Dala sem ji relikvijo Marije Terezije, da jo je položila pod moževo vzglavje. Na svoje veliko veselje sem zjutraj slišala, kako se mož po dolgem trdovratnem molčanju zopet prijazno pogovarja z ženo. Pošiljam svoj obljubljeni dar in se za to veliko milost služabnici božji Mariji Tereziji Ledochowski iz srca zahvaljujem. Priporočam se ji še v neki težki zadevi in za spreobrnjenje neke osebe. Večkrat sem bila hitro uslišana in upam, če je božja volja, da bom tudi sedaj.	F. B. Brod.
Dve članici Družbe sv. Petra Klaverja sta bili na potovanju in prišle v težke razmere. Prosili sta pomoči služabnico božjo
Odmev iz Afrike
Marijo Terezijo Ledochowsko in obljubili objavo v Odmevu, če bosta uslišani. Pomoč ni izostala in s tem obljubo izpolnjujeta. Služabnica božja je sama veliko potovala in bo rada pomagala vsem, ki se ji na težkih potovanjih priporočajo.
Zahvaljujem se Mariji Tereziji za uslišano prošnjo in prosim objave v Odmevu.	H. M. Domžale.
Zahvaljujem se Mariji Tereziji za uslišano prošnjo in prosim objave v Odmevu. Priporočam se ji še nadalje za dušno in telesno zdravje.	H. M. Stražišče.
Iskreno se zahvaljujem služabnici božji za dobljeno zdravje in se ji še priporočam.	M. P. Murščak.
Priporočala sem se služabnici božji Mariji Tereziji v neki zadevi in me je uslišala, za kar se ji tu javno zahvaljujem.
M. A. Studenice.
Iskrena zahvala naši častiti ustanoviteljici za dvakratno čudežno pomoč v neki želodčni bolezni. Pomožna misijonarka.
Dvakrat sem bil uslišan na priprošnjo služabnice božje M. Ter. Ledochowske, za kar se ji zahvaljujem in pošiljam obljubljeni dar.	Fr. S. K. Štajersko.
Ker mi je Marija Terezija pomagala v neki zelo važni zadevi, se ji iskreno zahvaljujem in pošiljam dar za krst enega zamorčka.	L. K. Šv. Jurij ob Južni železnici.
Zahvaljujem se služabnici božji za uslišano prošnjo. Še se ji priporočam za tri milosti v družinskih zadevah. Obljubim dar za misijone, če bom uslišana.	Neimenovana.
Iskrena hvala Mariji Tereziji Ledochowski za uslišano prošnjo. Še se ji priporočam.	J. Š.
Prisrčna zahvala služabnici božji Mariji Tereziji za prejete milosti in za pomoč v družinskih zadevah. Priporočam se ji še nadalje.	M. M. Duplje.
Zahvaljujem se služabnici božji za uslišanje neke prošnje.
J. S. Ljubljana.
Iskreno se zahvaljujem Mariji Tereziji Ledochowski za uslišano prošnjo in se ji še nadalje priporočam. A. P. Ljubljana.
Iskreno se zahvaljujem Mariji Tereziji za srečen izid operacije v glavi. Pošiljam obljubljeni dar in prosim objave v Odmevu. Še se ji priporočam.	A. F. Sv. Jurij ob juž. žel.
Zatekel sem se k Mariji Tereziji Ledochowski v neki potrebi in mi je pomagala. V zahvalo pošiljam skromen dar za misijone.	C. K. Poljčane.
Iz srca se zahvaljujem Mariji Tereziji za dobljeno zdravje.
N. N. Duplje.
Iskreno se zahvaljujem služabnici božji Mariji Tereziji za ozdravljenje težke bolezni in se ji še nadalje priporočam.
F. P. Brežice.
Tisočero se zahvaljujem Mariji Tereziji Ledochowski, ker je bila moja prošnja v neki zelo važni zadevi uslišana. Priporočam se ji še v bodoče in prosim javne objave.
Ana Meršel, Ljubljana.
Zahvaljujem se Mariji Tereziji za zdravje pri živini.
A. V. Maribor.
V zahvalo za dobljeno zdravje na priprošnjo božje služabnice Marije Terezije pošiljam mal misijonski dar. C. O. Vransko.
Ko sem se obrnil za pomoč k pokojni grofici Ledochowski, sem se prepričal, da izprosi res čudežnih pomoči za našo hišo. V prvič sem spoznal njeno pomoč neki večer; to je bilo tisti dan, ko sem pristopil kot član h Klaverjevi družbi. Dobil sem pri vstopu
podobico z njenimi svetinjami, ki sem jo dal v svoj žep, in se priporočil njenemu varstvu. In prav ta večer sem ušel smrtni nevarnosti kakor po čudežu. Podrla se je namreč stena poleg mene in je le malo manjkalo, da me ni pokopala pod seboj in bi bil vse življenje hrom, ako bi bil sploh smrti ubežal. — Tudi sem imel hudo želodčno bolezen, toda odkar kličem pokojnico na pomoč, sem kakor prenovljen. Tudi moja žena je hudo zbolela. Položil sem ji podobico na dlan, poln zaupanja, da jo bo ozdravila. Res je bila moja žena že drugi dan boljša. Tudi ako moji otroci zbole, se dotaknem bolečega mesta z relikvijo pok. grofice in bolečine minejo kakor po čudežu. — Pretekli teden me je influenca hudo napadla. Mislil sem, da se bo razvila v dolgo bolezen. Ko sem ves v bolečinah ležal v postelji, sem mislil na Marijo Terezijo in sem obljubil, da bom vam vse to opisal in tudi čim prej razglasil. Zdaj izpolnjujem obljubo, ko vam to pišem, in trdno zaupam, da bo pokojniea tudi v prihodnje tako varovala mene in mojo hišo kot doslej. Lahko prisežem, da je vse to resnica.	G. A. X.
P r i p. u r e d n. V popolnem soglasju z dekretom Urbana VIII. izjavljamo, da se v vsem, kar v zgoraj omenjenih uslišanjih kaže na čudežno ali slično, popolnoma podvržemo sodbi sv. Cerkve.
Služabnici božji Mariji Tereziji Led6chowski se priporočajo: K. P. Rečica družino in ljubo zdravje. J. Podrepšek, Celje za zdravje v težki bolezni na živcih in v želodcu. M. L. Sv. Križ za ljubo zdravje in razsvetljenje. II. J. Brod za zdravje. M. M. Rudno za srečen izid neke zelo važne zadeve. I. J. Ljubljana dva brezposelna sinova in za dušni blagor otrok, priporoča tudi svojo že 8 mesecev bolno ženo; če bo prošnja uslišana, obljublja mal dar. Neimenovana v neki važni zadevi obljublja večji dar, če bo prošnja uslišana. M. L. Gorica v neki posebni zadevi. Z. G. Ljubljana v neki denarni zadevi. M. Leber, Iladžiči v posebni zadevi. M. P. Ljubljana za trajno zdravje in možnost dokončati delo, obljublja dar za misijone. F. K. Polzela za zdravje možu. J. M. E. v neki važni družinski zadevi. Š. Z. Ljubljana za pomoč v težki bolezni v glavi in v neki drugi zadevi.
Zopet nova afriška knjižica.
Dobili smo jo od Družbe sv. Petra Klaverja. Pismo škofa Spreiterja O. S. B. v Eshove se glasi: „Naj se Vam zahvalim za knjižico „Offeramus" (Umasethule), ki je zelo zelo lepa. Zamorski duhovnik p. Andres Ngidi, ki jo je prevedel, je je zelo vesel in se Vam zahvaljuje. V maju je imel svojo srebrno mašo skupno s p. Julijem Mbhele. Tudi naši otroci so knjižice zelo veseli. Vsem dobrotnikom se lepo zahvalimo in bomo zanje molili."
Ponatis člankov iz „0dmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Ljubljani Predstavnik in odgovorni urednik: prof. Fr. Sal. Watzl, Kranj. Za tiskarno Tiskovnega društva v Kranju : Jurij Altlieim.
X. 33. 10.000
Kako pomagamo misijonom.
Mašna zveza za Afriko je podpora za misijone in obenem zaslužljivo delo tistega, ki v ta namen kaj daruje. V masno zvezo se more vpisati vsakdo, živ ali mrtev, tudi otroci. Članarina za vsakega znaša 5 Din, plača se enkrat za vselej. Za člane se bere vsako leto 300 sv. maš. Kdor želi, dobi sprejemno podobico. Vsa članarina pride v korist misijonom.
Kruh sv. Antona za Afriko. Sv. Antona ljudje pov-sodi zelo radi časte, in je velik priprošnjik v nadlogah. Zato opozarjamo na darove za takozvani „kruh sv. Antona za Afriko", ki se darujejo ali za priprošnjo ali v zahvalo na čast sv. Antonu.
Botrinski darovi po 90 Din služijo za oskrbo zamor-čkov, ki se pripravljajo na sv. krst. Darovalec te polne vsote sme vnaprej določiti otroku ime in tako more svojim znancem in prijateljem s tem delom napraviti za god ali drugo slovesno priliko najplemenitejše darilo in voščilo, ako da zamorskega otroka krstiti na njih ime.
Odkup sužnjev. Javna kupčija s sužnji je sedaj državno prepovedana, vendar še ne zatrta. Misijonarji imajo še mnogo prilike, da odkupijo sužnje, zlasti otroke in mlade deklice, ki jih lastni stariši prodajajo hudobnim poganskim gospodarjem. Odkupnina znaša vsaj 180 Din. Tako darilo je delo ljubezni do bližnjega v telesnem in duševnem oziru in ga priporočamo vsem prijateljem misi-jonov, društvom, šolam in zavodom.
Katehisti. Komur je Bog dal sredstev, da more založiti za katehista letno 1200 Din, tega srčno vabimo k temu. Črni katehisti, ki jih izuče misijonarji, so pri njih rojakih zelo v spoštovanju in jih tudi misijonarji kot svoje pomočnike zelo cenijo. Katehist mnogo pripomore pri reševanju duš in je zato tisti, ki katehista vzdržuje, deležen njegovih dobrih del.
Posinovljenje zamorskih otrok. Najrevnejše in najbolj zapuščene otroke sprejemajo misijonarji in misijonske sestre v misijonsko hišo, da jih tam poučujejo in vzgajajo za kak koristen poklic. Taki otroci so potem apostoli med svojimi rojaki. Nad njimi imajo njih vzgojitelji radi njih ljubezni veliko veselja, ker navadno zelo zgledno živijo. Take otroke moreš kar v daljavi vzeti za svoje, ako daruješ za vzdrževanje 6.000 Din, katero vsoto lahko tudi v petih letnih obrokih izplačaš. Kolikor možno sporoča Klaverjeva družba o teh otrocih. Starši, ki ste izgubili kakega svojega otroka, lahko najdete veliko tolažbo, ako adoptirate t. j. posinovite takega poganskega zamorska. Bog bo radi tega milostljiv vašemu dragemu otroku.
Y'fffii^	......
iff Vsak misijonski prijatelj bo kupil	Wj»
*M Klaverjev misijonski koledar 1934 jjf
= in ga v pomoč ubogih misijonov razširjal in 1* *= naročil še 10 izv. Cena 5 Din. Pri 10 izv. i v dar. jg
5.......^i^ti..................................
Zahvale.
Presvetemu Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici, služabnici božji Mariji Tereziji Ledochowski: F. J. Rob za uslišano prošnjo, M. K. Griže za zboljšanje zdravja nevarno bolne osebe.
Priporočila v molitev.
Presvetemu Srcu Jezusovemu in Marijnemu, sv. Jožefu, sv. Antonu Pad., sv. Mali Tereziki, služabnici božji Mariji Tereziji Ledochowski in drugim patronom: H. R. Ljubljana za speobrne-nje neke družine; TJ. D. Hajdin pri Ptuju za dar posluha; E. B. in T. K. Ljubljana za zdravje; T. T. P. v neki hišni zadevi; L. S. Hodržici za srečo pri živini in za ljubo zdravje; T. G. za milost poklica.
Lepe nove razglednice
služabnice božje Marije Terezije Ledochowske
priporočamo vsem njenim častilcem in misijonskim prijateljem. - Cena 1 Din, ducat 10 Din. Naročajo se pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Metelkova ulica št. 1.
Popolni odpustek,
ki ga dobijo člani Družbe sv.Petra Klaverja pod navadnimi pogoji:
15. oktobra, na praznik sv. Terezije.
28. oktobra, na praznik sv. ap. Simona in Jude.