Leto IV., štev. 4 .. .. _ . _ f os mina pavja Hrana. V Ljubljani, petek dne 6. januarja (923 Pc in ftghala eb 4 »|utr»l. Stane mesečno 10"— Din «a inozemstvo 20'— m neobvezno Sglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Up ravni ¿tvor Ljubljana. Prešernov» ul. št 64. Telef. it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulic« št 1. TeL it 22. Cel|e, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekor. zavoda štev. 11.813 Ljubljana, 4. januarja. Volilne priprave so v polnem teku Volilna tehnika pa je tokrat znatno drugačna, nego je bila za časa volitev .v konstituanto. Novi volilni zakon je na eni strani krut proti političnim manjšinam, na drugi strani pa z uved bo okrajnih kandidatur dopušča, da združijo sorodne stranke svoje glasove proti skupnemu nasprotniku, ne da bi pri tem morale kompromitirati svoja programatična načela ali prejudicirati svojo taktiko v novem parlamentu. V srbskem delu naroda bo glavna bitka proti radikalcem Tam vse dobro občuti to, čemur je dal izraza na zadnjem zagrebškem zboru dr. Marink o-vič, da je problem tolči reakcijo, ki jo v vsakem oziru reprezentira radikal-ska stranka. Zato se tudi sporazumevajo politične grupe, ki so si bile sicer ostre nasprotnice in zemljoradnik, demokrat, socijalist bodo v mnogih okrožjih postopali enotno. Pri nas je nasprotniška fronta klerikalizem. Zmaga radikalcev y Srbiji in zmaga klerikalcev na Slovenskem bi pomenila baš za slovenski del našega naroda pravo katastrofo. To uvidevajo vsi napredni krogi. Naša napredna javnost instinktivno čuti kako težak mora postati boj, ako napredne stranke pozabijo, kje stoji skupni sovražnik vsega napredka v naši ožji domovini in veljave našega plemena v državi. Kamor prideš, po-vsodi ti doni na ušesa beseda o napredni slogi proti klerikalcem in naš pri prosti človek, pa naj bo demokrat, socijalist, narodni socijalec, samostoj-než ali kar hoče, ne razume, zakaj se voditelji še niso sporazumeli, kako bi najdlje in najuspešnejše s skupnimi «lami odbranili klerikalno opasnost. Demokratska stranka je. zavedajoč se svoje odgovornosti, temu razpoloženju širokih narodnih mas od vsega začetka posvečala dejansko pazljivost, Po-čenši s shodom, ki se je vršil lani na Svečnico v Središču, je pri vsaki priliki pozivala na koncentracijo naprsd-nih sil ter je kadarkoli se je nudila prilika, tudi z dejanji . pokazala svojo pripravljenost, da se ustvari ta velika in upravičena želja vseh naprednih ljudi. Tudi sedaj pred volitvami v narodno skupščino demokratska stranka ai zanemarila te svoje dolžnosti. Mariborski «Tabor* objavlja včeraj nekatera pisma iz korespondence med drjem. Kukovcem in voditeljem SKS na Štajerskem gosp. Drofenikom. Na načelni predlog drja. Kukovca glede složnega nastopa pri volitvah, odgovarja gosp. Drofenik z izjavami, ki dokazujejo, kako globoko so tucli vodilni krogi SKS prepričani, da je raz-dvojnost naprednih strank pri bodočih volitvah naravnost zločin na napredni stvari. Gosp. Drofenik piše: «Vaš cenjeni principijelni predlog faz za svojo o?ebo osvojim, upam, da bo okrožni odbor, ki ima prvo sejo v soboto v Mariboru, to idejo prisvojil. Za stranko seveda neobvezno si Vam s tem dovolim podati podrobneje mnenje kot sledi: Jaz bi pristal na skupen nastop z JDS in z NSS, nikakor pa ne s socijalnimi demokrati, ker bi taka zveza pognala vse pridobitne kroge v tabor SLS. Poznavši razmere pri nas v mariborski oblasti, bi jaz osebno pristal na to, da kandidirata na naši listi neobvezno za grupiranje po volitvah 1 siguren od NSS in izven Prekmurja še en siguren od JDS. NSS kandidat bi imel najbrže šanse v sre-su Maribor - Slov. Bistrica, a Vaš kandidat bi prevzel ali Sevnico - Brežice in srez Laško ali pa pohorska dva sreza Slovenji Gradec in Maren-berg. Samoumevno bi bila Vaša stranka kot NSS obvezana zastaviti se v vsej pokrajini za celotno našo listo. Prepričan sem, ako bode zadosti uvidevnosti na vseh straneh in dosti intenzivnega dela, nc bomo v skupni fronti zaostajali za uspehi zadnjih volitev, ako pa gremo vsak za sebe, bomo pa v medsebojnem klanju pripomogli klerikalcem do popolne zmage, kar gotovo ni v Vašem ne v našem interesu!» — Gosp. Drofenik smatra to vprašanje za tako velepomembno, da ž njim veže celo svoje politično delovanje. Slovesno izjavlja, da bi se moral, ako bi se načrt ne uresničil, «od političnega nastopa odtegniti, ker ne bi hotel in mogel prevzeti odgovornosti za neuspeh napredne misli, ako gremo v treh frontah. To je iskreno in točno povedano. Seveda dejanja so, kakor izgleda, drugačna nego spoznanja. V Srbiji se zemljoradniki kot strogo agrarna stranka sporazumevajo z demokrati, pri nas pa pravi SKS, da kot agrarno-razredna stranka ne more z nikomur, ki ne priznava baš njenega programa. Klerikalci se vežejo pod vodstvom sa-kadar ste za borbo proti naerednja- Zmede med radikalci PREOBILICA KANDIDATOV. - RADIKALSKI NAPORI NA HRVAT-SKEM IN V SLOVENIJI. — NEZADOVOLJSTVO S PROTICEVIM VOLILNIM PROGLASOM. Beograd, 4. januarja, g. Akcijski odbor radikalne stranke v Beogradu je v permanencl. Največ preglavic mu dela veliko število kandidatov, ki se ponujajo. Splošna tožba je. da ne bo lahko spraviti interese stranke v sklad z osebnimi ambicijami kandidatov. Proglas stranke bo Jutri v končni redakciji predložen Glavnemu odboru v odobrenje. Danes je odbor razpravljal tudi o zahtevi srbskih Židov, ki hočejo imeti en mandat. Akcijski odbor je tudi razpravljal o ustanovitvi glasil radikalske stranke v Zagrebu in Ljubljani. Glede Zagreba je že določen definitivni načrt, medtem ko je ureditev tega vprašanja v Ljubljani poverjena dr. Županiču, ki je v ta namen odpotoval v Ljubljano. Protičcv proglas v današnjem «Radikalu» (glej «Politične beležke») je vzbudil v radikalnem klubu veliko nezadovoljstvo. Radikalni poslanci trdijo, da povzroči ta proglas še večjo zmešnjavo, ker ne po-vdarja edinstva stranke, nego sarno «mnenja, naj se Protičevi pristaši drže radikalne stranke. Radikalni krogi so mnenja, da je Protidev poziv direktno zapeljevanje k cepljenju stranke, ker Protič v njem omenja tudi možnost nastopa s posebnimi listami. Pašičevi pristaši smatrajo Protidev proglas za direkten apel ožjim pristašem, da postavijo svoje lastne liste, kjerkoli se morejo nadejati uspeha Protič, da je nelojalen napram stranki. Tako menijo o njem vsi Pašičevi kandidati v Vojvodini. Posebnega zadovoljstva pa Protidev poziv ni izzval niti med njegovimi lastnimi pristaši. Po splošnem mnenju je naj- huje to, da bodo vsi samostalci in ambiciozni lokalni velikaši, ako ne uspo zase, nastopili kot «Protidevski samostalci». To bo povzročilo največjo konfuzijo in mučno situacijo. Radikalci podpirajo klerikalce. Beograd, 4. januarja, r. Danes je dr. Matid (Dalmaiinec), državni svetnik razpravljal s tajnikom akcijskega odbora radikalne stranke dr. Janj ¡čem o volilni taktiki dalmatinskih radikalcev, ki bodo baje v nekaterih krajih podpirali klerikalno pučko stranko. Madžari bodo šil z radikalci? Beograd, 4. januarja, n. Včeraj so nekateri člani radikalskega kluba konferirali z zastopniki Madžarov, ki so intervenirali da se jim izpolnijo želje, izražene v znani spomenici. Madžari zahtevajo avtonomijo v cerkvenih in prosvetnih vprašanjih. Pri tej priliki se je govorilo tudi o skupni akciji radikalcev in Madžarov prt prihodnjih volitvah. Muslimani in vlada. Beograd, 4. januarja, n. Danes sta dospela v Beograd deslgnirar.a ministra muslimanske narodne stranke Omerovid in Scrid. Predložila sta Pašidu sklep svojega glavnega odbora, da pristane na vse pogoje in izjavila, da sta designirana za vstop v vlado. Pašid ni še dal definitiv-nega odgovora. Sklical je za jutri sejo Glavnega odbora radikalne stranke, ki naj konečno odloči. Ako Glavni odboi pristane, bodcia oba ministra takoj imenovana. Število kandidatov za ministrstvo poljoprivrede se je danes zopet pomnožilo. Pariška konferenca razbita NASPROTJA MED ANGLIJO IN FRANCIJO NEPREMOSTLJIVA. -POSVETOVANJA BREZ USPEHA ZAKLJUČENA. — BELGIJA IN ITA LIJA GRESTA S FRANCIJO. - POSREDOVANJE AMERIKE? Pariz, 4. januarja, ue. Pariška konferenca se je danes po svoji tretji seji končala brez uspeha. Angleška delegacija zapusti jutri zjutraj Pariz. Bonar Law je ob dveh popoldne poslal kurirja i letalom v London, da odnese važno sporočilo za angleško vlado. Seja konference se je pričela ob treh popoldne. Francoski, angleški belgijski In italijanski delegati so se v Sale della Rotonde sestali pod predsedstvom Poin-careja. Bona' Law je obrazložil angleško stališče ter odgovarjal na kritiko Poin-careja. Poincare je na izvajanje Bonar Lawa. odgovoril, da je sicer res, da mora Anglija več plačati Ameriki, kot bi Poincare in Bonar Law sta nato ugotovila. da gTe za nepremostljiva naaprot-stva med Anglijo in Francijo v repara cijsketn vprašanju, ki pa nikakor ne taa- girajo prijateljskih čustev med obema narodoma. Nikakor ne gre za razkol me«'. Fr.ineijo in Anglijo. Delegacije Francije, Italije in Belgije imajo še jutri brez angleške delegacije posvetovanja. V Franciji se računa ? tem. da se bo dne 15. januarja pričela akcija Francije v Nemčiji, pri kateri pa Francija ne bo osamljena, temveč jo bo sta podpirali Italija in Belgija. Sicer pr je do tedaj še več kot en teden časa za eventualna pogajanja. PariSka borza je močno reagirala n.' dobila od Nemčije, vendar pa se ne sme j prekinjenje konference. Tudi v Curihu pozabiti, v kakšnem finančnem položaju I so devize zelo padle. Razburfertfe na Madžarskem radi demarše NAIVNA NEDOLŽNOST. — «ČEŠKE SLOVO» VZDRŽUJE SVOJO VEST. se nahaja Francija, ki je doprinesla med vojno največje žrtve. Po Poincareju je že govoril italijanski delegat baron Avezzano. Nekaj pred pričetkom današnje seje je angleška delegacija izročila konferenci dopolnilno noto. ki naj bi pobila francoske ugovore. Med sejo je Bonar Law zahteval, naj se razpravlja o tej noti. v kateri je angleška delegacija «Odgovorila na Poinearejevo kritiko. Poincare je kot predsednik konference izjavil, da je vzel to noto na. znanje, da pa mora ugotoviti, da nota nikakor ne izboljša situacije. ker se Anglija brani zahtevati od Nemčije potrebna jamstva. Vsled tega mu je nemogoče dati noto Bonar Lawa v razpravo. Na zahtevo Bonar Laws, se ie odredil odmor, da se da delegacijam prilika informirati se o angleški noti in se ustva-ri možnost za medsebojna posvetovanja. Ob 17.50 se je se.ia zopet pričela. Bonar Law je izjavil, da z ozirom na Poinca-rejevo izjavo in na dejstvo, da stoji pred BONAR LAW NOVINARJEM. Pariz, 4. januarja, s. Italijanska dele gacija odpotuje iz Pariza jutri zvečer Po zaključeni seji sta Poincare in Bonar Law sprejela novinarje ter iim podala svoje izjave. Po angleški izjavi ge ie delegacija odločila za od potovanje iz Pariza, ker ni mogla spremeniti svojeg? ■tališča in se udeležiti izvršitve franco skega načrta, za katerega ne more pre vzeti odgovornosti. Oficlelni razgovori med ministrskimi predsedniki se ne bodo več vršili. POGAJANJA SE NE OBNOVE. Washington, 4. januarja, u. Ameriška vlada je ugodno sprejela resolucijo, ki jo je v senatu predlagal senator Robin son in ki zahteva, naj bo Amerika ofš cielno zastopana v reparacijski komisiji. Na željo predsednika Hardinga je državni departement vnovič vprašal pri zavezniških vladah, ali bi jim bila dobrodošla posredovalna akcija Amerike v Praga, 4. januarja, s. «Češke Slovo» izpopolnjuje svojo vest o demarši Male antante, da so poslaniki Češkoslovaške, Rumanije in Jugoslavije izročili velepo-slaniški konferenci kolektivno noto, v kateri se energično protestira proti madžarskemu zakonskemu načrtu glede obrambe države, vojaškega davka in delovne dolžnosti. Budimpešta, 4. jan. s. Madžarski listi ostro pišejo proti dosedaj še ne po- trjeni vesti, da je Mala antanta pri posla-niški konferenci in madžarski vladi pod-vzela korake proti madžarskemu zakonu o redu in miru. Določba zakona, ki ji nasprotuje Mala antanta. ima baje le namen, da se morejo v slučaju elementarnih nezgod ali delavskih stavk, poklicati k delu delazmožni moški. Nadalje naglašajo, listi, da se obmejne države Madžarske, ki so do zob oborožene, nimajo ničesar bati od razorožene Madžarske. Glavni odbor DS Beograd, 4. januarja, n. Dopoldne je imel demokratski glavni odbor sejo, ra kateri je sklenil, da se od danes naprej nahaja, v permar.enci. Odbor je odobril pravilnik o postavljanju kandidatov za Beogjad ter izdelal načrt za sreske in okrožne konference. Na okrožnih sesUn-k;h bodo delegati iz srezov (na vsakih 200 glasov en delegat) predložili listo in imenovali njenega nosilca Odbor je tu-•ii razpravljal o odpuščanju uradnikov. Novi demokratski poslanski klub bo v narodni skupščini predlagal, da se razveljavijo vsi tozadevni ukazi sedanje vlade. Proti uKinienju izvoznih carin Beograd, 4. januarja, t. Ukinjenje izvoznih carin, ki ga je sklenil posvetovalni odbor iinančnega ministrstva, je izzvalo v tukajšnjih gospodarskih krogih splošno nejevoljo: ker bo povečalo zmešnjavo v narodnem gospodarstvu. Države z zdravo valuto bodo za neznatne cene kupovale naše blago in tako ogroževale oskrbo domače industrije s sirovinami, ne glede na konkurenco, ki jo bo izvrševala tuja industrija na naših trgih. Predajali bodemo za majhen novec surovine, l'u-povali za drag denar iz teh surovin izdelane fabrikate, naša domača industrija bo pa trpela. kom, napredni ljudje pa trobijo vsak v svojo trobento in če bolj glasno slišijo lastne trombe glas, čim bolj se ta glas razločuje in disharmonira trombe soseda, tem bolj se jim dopa-de in tem bolj se jim zdi, da imajo svoje muzike dovolj. P o koncertu šele mega škofa z brezbožnimi komunisti, spoznavajo, da so slabo igrali . . . Le naprej, napredn.jaki! Izgleda, da poznate le ie en posel: ustanavljati vsak dan kako novo stranko, iskati vedno novih razlik, ki bi Vas ra združevale. ^razbijati drug drugemu v dolgih bojih zgrajene pozirije. Le kreli-te svoje programe. Izkre*ali bodete inaie, ker so moskovski predpisi pretirani mandate — klerikalcem- in se niti v Rusiji ne izrolniuieio, Volitev podžtmans v Mariboru Izvoljen socialist Druzovič. — Kako so klerikalci potegnili nar. socialce. Maribor, 4. januarja, s. Po poldrugo-letnem životarienju mariborskega občinskega sveta so morale koalirane SLS, SSJ in NSS javno priznati, da demago-štvo napram demokratom v komunalni politiki nikamor ne dovede. Klerikalci so pri tej priliki dobro potegnili narodne socialiste. Nahujskali so jih najprej, da so šli v opozicijo in odložili mesto podžupana, češ da ie treba socialne demokrate vreči. Pri nocojšnjih volitvah novega podžupana so klerikalci takoj pri prvem glasovanju oddali svoje glasove za socialno demokratskega kandidata stavca Druzovica, ki je s klerikalnimi in social-nodsmokratskimi glasovi (22) postal podžupan. Prczidi) občine je sedaj po zaslugi NSS in SLS izključno v rokah sociali-nih demokratov. Za volitve je vladalo med občinstvom veliko zanimanje in prisostvovalo iim jc zato zelo mnogo ljudi. Po volitvah podžupana so se vršile volitve v odseke, ki so se skrčili na 5 odsekov. V teh so zastopani tudi demokrati, izolirani pa so pristaši NSS. MADŽARSKE ŠIKANE. Budimpešta. 4. januarja, r. Madžarska vlada nadaljuje s šikanami proti našim ljudem na Madžarskem, ki so optîrali za naše državljanstvo. Med našimi optan-ti, se je pojavila sedaj želja, da se z ozirom na to izselijo v Jugoslavijo in tu poiščejo zaslužka. Dasi jim naše poslaništvo izstavlja pravilne potne liste in madžarska vlada nima povoda delati jim neprilik, jih vendar neprestano zadržujs. Intervencija našega zastopnika v Pečcju, g. Dobričida je bila brez uspeha. NORVEŠKI KOMUNISTI IZSTOPIJO IZ TRETIE INTERNACIJO-NALE. Berlin. 4. januarja, u. Vodstvo norveške komunistične stranke je sklenilo najaviti izstop z moskovske internacljo- enotno francosko - belgijsko - italijansko ' reparacijskem vprašanju, ako 6e ne bi fronto, ne more več nadaljevati pogajanj j dosegel sporazum. Vlade Anglije, Belgije in da zapušča konferenco. Predlagal je, naj se konferenca zaključi, ker ni Izgleda za sporazum. Predlog je bil sprejet. in Italije so sporočile, da v danem slučaju sprejmejo to posredovanje. Stališč« Francije še ni znano. Burna uradniška skupščina v Mariboru PROTEST PROTI POVIŠANJU STANARINE. — ZASTOPNIK HIŠNIH POSESTNIKOV NE MORE GOVORITI. Maribor 4. januarja, s. Zborovanje mariborskih javnih nameščencev in železničarjev, katero je sklicalo mariborsko društvo javnih nameščencev in upokojen cev skupno z Zvezo železničarjev je precej burno poteklo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje zvišanja najemnin. Izredni občni zbor se je razvil v burno protestno manifestacijo nad 1000 prisotnih močno je bilo zastopano tudi ženstvo. Zborovanje je vodil predsednik društva prišlo do sprejetja stanovanjskega zakona v zakonodajnem odboru. Nato je govoril v imenu hišnih posestnikov dr. llarin, ki je naglašal dejstvo, da so se cene živilom že po vojni zvišale najmanj za desetkrat, dočim so s* stanarine komaj na petkratno predvojno vsoto. Tu je občinstvo začelo razsajati. tako, da dr. Marin ni mogel vec govoriti. Končno se je sprejela resolucija, ki nameščencev dr. Pečovnik. ki je stroso odklanja zvijanje najemnine, dokler s» zavračal govornike, ki so hoteli uganjati demagoštvo. med temi tudi dr. Vesenjaka : ' nastavljencem ne povišajo doklade, oziroma se jim izplačajo stanarine, na kar Kot referent je nastopil sodni svetnik dr. Vidovič. ki je obrazložil stanovanjski zakon in novi pravilnik, opozoril na nekatere ugodnosti, katere nudi pravilnik in odgovarjal na številna vprašanja občinstva V imenu železničarjev je govoril po-sfcajenačelnik Mohorko o položaju železničarjev, v imenu invalidov g. Konina in na zahtevo meaklicateljev tudi poslanec Brandner, ki je obrazložil, l»ko je pa niti banke in velepodjetja nočejo pristati. Uradniki in železničarji zahtevajo noveliranje stanovanjskega zakona v svrho. da se zaščitijo tudi podnajemniki, zahtevajo zvišanje draginjskih do-klad za 100 odst.. trinajsto plačo in ukinjanje maksimiranja * prejemkov nižjih uslužbencev. Izredni občni zbor se je po trinmetn viharju zaključil. Drvota umrl Prajs, 4. januarja, d. Danes zjutraj |e umrl v bolnici operni tenorist Josip Der- vota; pogreb bo v soboto. » Pridržujemo si, da spregovorimo o dra gem pokojniku obširneje. Za danes le kratko: Josip Dervota je bil rojen dne 2. junija 1874 v Planem pri Pragi. Izučil se je pleskarstva in to obrt izvrševal nekaj let. Ljubezen do petja pa ga je potegnila med pevce. Vstopil je v šolo opernega zbora Nar. divadla v Pragi ter postal kmalu odličen član zbora. Pozneje je nastopal kot operetni tenor na smichovskem operetnem odru. nato pa bil angažiran na novem gledališču v Plznn, kjer se je polagoma popolnoma posvetil operi. Iz Plzna je odšel kot prvi opemi tenorist v kralj. Vinohrade, kjer je ostal do vojne. Leta 1910 je sicer že podpisal kfntrakt za Ljubljano, a ravnatelj Stech ga je pregovoril, da je ostal v Vinohra-dih. Med vojno je bil na fronti in v etapi ter živel take dalj časa na slovenskem ozemlju. Leta 1918 je bil angažiran za Ljubljano, kjer je prvič nastopil pri otvo ritveni predstavi dne 8. decembra, kot Janko v -Prodani nevesti». To vlogo jtr pel potem vse tri sezone, kar je bil t Ljubljani. Poleg tega pa seveda tudi v številnih drugih vlogah. Koncem minule sezone je začel bole hati na ledvicah in jetrih; iskal je zdravja na morju v Splitu, a ker ga ni našeu se je zatekel koncem avgusta v praško bolnico. Po silnem trpljenju je sedaj umrl. Ostavlja dva odrasla sina: eden je če škoslovaški nadporočnik, drugi zobn-tehnik: v Ljubljani pa ostavlja spomir enega najbolj simpatičnih če?koslovaSd> umetnikov. BOLEZEN ČEŠKEGA S*TGA PREDSETlNTKAu Praga, 4. januarja, u. Bolezen ministrskega predsednika se boljša, vendar g. Svehla še dalj časa ne bo mogel vršit: svojih poslov. Zastopal ga be m in iste: Haberman. SESTAVA UPR \VNFGA SODIŠČA V CELJU. Beograd, 4. januarja, g. Državni sve; ee bo v eni prihodnjih sej bavil t sesta vo upravnega sodišča v Celju ter dole čil predsednika in upravne sodnika vroraCunska se Is cslj» skesa ebi. sveta Znatne redukcije v proračunu. — Skrčenje uredništva. — Nove davščine. Celje, 4. januarja 1923. Nocoj se vrši izredna seja mestnega občinskega sveta celjskega, da premotri in odobri proračun mestne občine za leto 1923. O proračunu, ki ga je izdelalo mestno knjigovodstvo, se je vršila že temeljita razprava tako v gospodarsko-Rnančnem odseku mestnega sveta, kakor tudi v posameznih klubih. Proračun, kakor ga is predložil mestni urad, je izkazoval 8,021.085 Din potrebščin in 1.010.800 Din kritja, primanjkljaja torej 2,010.285 Din. Tako visok deficit je na-stal vsled tega, ker je vseboval proračun m&rsikak umestni predlog za razne potrebne nove investicije in za povzdigo mestnega gospodarstva. Ker pa je prebivalstvo že itak preobloženo z davčnimi bremeni, se je moral finančni odsek od-Iftfit-i za znatno redukcijo izdatkov. Črtal ii številne postavke. Marsikakšna po-i robna investicija se je morala odgoditi kasnejši £»is, ker bi bila sicer občina : postavljena opasnosti, da bi morala pozneje v dobri valuti plačevati dolgove, r katere bi morala zagaziti, ako bi se redukcije v proračunu ne izvršile. NTa današnji seji je poročal o proračunu referent finančno-gospodarskega odrska dr. Božič. Poudarjal jo, da je le «žko prevzel nepopularno nalogo, ki jo vsebuje referat o proračunu. Saj je bilo neba črtati marsikakšen predlog, ki bi k;žil razmahu mesta in razvoju mestnega gospodarstva, a na drugi strani bo bčina tudi ob reduciranem proračunu ¡'■risiljena zvišati nekatere davščine, da na ta način doseže ravnotežje v svojem ,'ospodarstvu. Od finančnega odbora predelani proračun je na eni strani s črtanjem potrebščin, na drugi strani z uved-' k} novih davščin naposled dosegel ravnotežje in izkazuje celo malenkosten prebitek. Referent preide nato na poedine po-avke, pri katerih predlaga od finančno-»spodarskega odseka sklenjene spremi-ifevalne predloge. Ker mestno občino najbolj obremenju-"') preobsežni uradniški aparat, predlaga ■ipek delno skrčenje, črtata naj se dve :°st.i pisarniških pomočnikov, eno mesto ; ^arniške pomočnice, in dve mesti slug. 1 :"finitivni uradniki naj se po možnosti in potrebi premeste k mestnim podjetjem Prvotni proračun je obsegal veliko po-avko za popravo mestnih trgov, ulic, kanalov itd. To postavko je moral odbor težkim srcem znižati za 640.000 Din. Mesto se bo moralo omejiti le na najnujnejša popravila. Ker občinski svet. nima točne in jasne ?iike o stanju mestnega gospodarstva, ■■? nalaga mestnemu oskrbništvu, da voli natančno knjigovodstvo z mesečnimi bračuni, tako da bo vsak čas razvidno inje mestnega gospodarstva. Mestna prega se skrči od 5 na 3 pare konj, kar ¡¡ači prištedenje 50.000 Din. Šolske postavke v mestnem proračunu sicer visoke, a občina jih nosi rade • olje, ker vidi tudi lepe uspehe. Pač i i naj se zahteva od okoliške občine, iU prispeva k vzdrževanju mestnih os-¡i ivnih šol procentualni prispevek, ki odpade na učence teh šol iz okoliške ob- do definitivnih zaključkov. Glede plinarne je bil odbor mnenja, da jo je treba zaradi njene pasivnosti čimpreje prodati. Glede kritja predlaga odbor predvsem, da se pridrže vse dosedanje davščine. Izmed novih meni, da bi prišle v poštev naslednje: davek na vstopnice pri veselicah, užitninski davek na žganje, povišanje doklad na občo in posebno pri-dobnino ter rentnino za 43 odst., povišanje užitnine na vino od 1.50 na 2.50 Din ter povišanje užitnine na pivo od 50 na 75 par. Referent je končal svoje poročilo z željo, da naj bi obravnaval občinski svet predloženi proračun stvarno in s primernim umevaniem težavnih razmer. Debata, ki se je po njegovem govoru začela, poteka doslej res stvarno in je pričakovati, da bo od finančno-gospodarskega odbora predelani in predloženi proračun sprejet brez bistvenih sprememb. Seja se nadaljuje. (Ker posluje celjski telefon samo do devetih zvečer, prinesemo poročilo o nadaljnjem poteku seje jutri. Ured.). i ; ,ne. Posebno zelo obremenjujejo občino mestne hiše, ki jih je treba neprestano : opravljati. Zato predlaga odbor, naj se nemudoma prodajo vsi objekti, ki za me- o samo nimajo več posebnega pomena I'osebna debata bo potrebna tudi o vprašanju modernega in higijeničnega kopališča ob Savinji. Odbor pušča odprto vprašanje, ali naj zgradi kopališče mestna občina sama, ali pa posebno v to ustanovljena delniška družba. Vprašanje elektrarne bo postalo pere-f-i- spomladi zaradi elektrifikacije celjske '•koliee. Elektrarna se bo morala brez-■Ivomno preurediti. Tozadevni načrti so že znani, treba pa je priti čimpreje tudi olltlsoe beležke VOLILNI IMENIKI za volitve v narodno skupščino, ki ee vrše dne 18. marca t. 1., so ljubljanskim somišljenikom razgrnjeni na vpogled v tajništvu demokratske stranke v Ljubljani, Narodni dom I. nadstropje, med uradnimi urami. Dolžnost vsakega demokrata je, da se prepriča, ali ie vpisan ali ne. Samo še dva dni je čas. Reklamacijski rok poteče jutri, 6. januarja, + Seja odposlancev mariborskega in ljubljanskega načelstva JDS se je vršila včeraj popoldne v Celju. Udeležili so se je oba predsednika dr. Žerjav in Ivan Rebek, dr. Kukovec in drugi. Sklepalo se je o pripravah za volitve 4- Politično in gospodarsko društvo za šentpetrski in kolodvorski okraj vabi celotni odbor in druge svoje somišljenike na sestanek, ki se vrši danes ob 8. zvečer v gostilni pri Bon-čarju na Sv. Petra eesti. -f Načelstvo okrožne organizacije JDS za celjski okraj fklicuje za nedeljo, dne 7. januarja ob 10. dopoldne v malo dvorano Narodnega doma sestanek zaupnikov JDS za sodna okraja Celje in Vransko z dnevnim redom: Razgovor o volitvah in kandidaturah. Pristop imajo le člani JDS. Kje so fondi? Včerajšnji «Slovenec» trdi, da je imel ministrski svet za brezplačno razdelitev živil med potrebno prebivalstvo na razpolago «fond za prehrano pasivnih krajev», ki pa ga je dr. Žerjav «razdelil neve-se kam». Kolikor je nam znano, takega fonda ni, ako ga morda ne tvori izkupiček za one ženske hlačice, modrčke in svilene nogavice, ki jih je kupil za mnogo milijonov svoj čas še dr. Korošec kot minister prehrane. -f- Protičev volilni proglas. Stojan Protič je objavil v četrtkovem «Radikalu» proglas somišljenikom, v katerem jim priporoča, naj ostanejo vedno v stikih z radikalno stranko, ker jim je ona najbližja in najbolj sorodna. Nasvet.uje jim, kako naj sestavljajo kandidatne liste, in naroča, naj narodu nikogar ne vsiljujejo, ampak naj si prebivalstvo kandidate določi samo. V vsakem okraju naj poskušajo doseči sporazum z radikali, da se sestavi skupna lista, kjer pa radikali ne kandidirajo, tam naj se postavijo kompromisne ali posebne liste. Svojo stranko naziva Protič «Neodvisno svobodomiselno radikalno stranko*. -j- Stara igra se nadaljuje. Včeraj poklon radikalcem, danes pozdrav zagrebškemu kongresu, to je igra, ki se dan na dan ponavlja v predalih «Slovenskega Naroda» in ki m brez strahu pred potrpežljivostjo inteligentne slovenske javnosti nadaljuje. Potem ko je «Slovenski Narod» v prvi svoji le- tošnji številki proglasil svoj, recimo provizomi, generalni pardon radikalcem radi imenovanja velikih županov 6 posledicami vred, kar je par dni prej proglasil za «porušenje mostov», se je včeraj promptno vrnil (kar smo vnaprej vedeli) zopet k nedeljivi Sloveniji in zagrebški resoluciji, ter izjavlja. da bo njegova skupina podpirala samo stranke, ki so za isti program. Ta izjava seveda ni tragična. Jutri, pojutrišnjem bo «Slovenski Narod» zopet lomil kopje za radikalce, nakar se bo krepko vrnil nazaj k tribuna-šem, da jim pri prvi priliki zopet pokaže hrbet. In tako dalje. Čemur se pravi, kakor znano, politična doslednost in značajnost. + Hrvati o kongresistih. Zagrebška «Riječ» krepko odgovarja onim za-grebškim političarjem, ki reprezenti-rajo dve totalno skrahirani grupi (blok in kongresisti), a se z vso sapo razpihujejo nad demokratsko stranko. Demokratska stranka je še vedno najmočnejša v tej državi, medtem ko ta-kozvanega Hrvatskega bloka sploh ni več: frankovci so izstopili, zajed ni čar-ji ne stoje na svojih nogah; ostane samo še Radičeva stranka. Izven tega bloka pa stoje štiri stranke s hrvatskimi pristaši (demokrati, klerikalci, pravaši in zemljoradniki). Odkod ima potem ena stranka pravico, da se celo identificira s hrvatstvom? A kongresisti? V pokojnem parlamentu niso imeli mandata, zdaj bi si ga radi osigu-rali z različnimi špekulacijami in razdeljenimi vlogami: eni so se vpisali v zemljoradniško stranko, drugi so v narodno - socijalni, tretji rujejo v demokratski, četrti ^preobračajo komuniste. Ker pa tudi v politiki vladajo neki zakoni, je ta igra morala doživeti polom. Zadušili eo «Narodno slogo» in «Jugoslavijo», a tudi zagrebški organ umira. O mandatih ne morejo niti sanjati, kje neki govoriti ali kombinirati! . . . Nedeljska skupščina je v Zagrebu marsikomu dala impulz, da se je vrnil ali vstopil v demokratsko stranko. Po svetu — Upor italijanske kraljeve garde so karabinierji zatrli. Vsesa skupaj so povodom upora zaprli in razorožili 1200 stražnikov in civilistov — m to samo v Turinu. Šele 3. t. m. je bila v Turinu raz-orožena vsa garda, ki se je uprla še tudi drugi dan po poboju s fašisti, o čemer smo že poročali. — Ruski emigranti na Poljskem. Poljsko ministrstvo za notranje zadeve je izdelalo zakonski predlog, s katerim se urejajo pravni odnošaji ruskih emigrantov v Poljski in s katerim se dele Rusi na tri skupine. K prvi skupini spa. dajo Rusi, ki so živeli v Poljski še pred svetovno vojno, k drugi oni, ki so legalnim potoni prišli na Poljsko do 12. oktobra 1920. in končno oni Rusi, ki so dospeli v Poljsko po 12. oktobru 1920. Prva kategorija uživa popolno svobodo kreta-nja, drugi kategoriji je svoboda omejena v toliko, da mora svoje dokumente vsako leto na novo vidirati. Oni pa, ki so dospeli na Poljsko po 12. oktobru 1920. morajo navesti tehtne politične razloge za svoje bivanje na Poljskem. Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 6.: «Charleyeva teta». Marijonetno gledališče v Ljubljani. Sobota, 6.: ob 15. in 18. uri: «Doktor Faust». Nedelja, 7.: zaprto. Mariborsko gledališče: Petek, 5.: «Vžitkarji». C. Sobota, 6. popoldne: * Pogumni Tonček», zvečer «Faust». Izv. Gostuje g. Knittl iz Zagreba. Nedelja, 7.: popoldne: «Mrakovi?, gostovanje ljubljanskih akademikov. Uradniški abonenti Narodnega gledališča v Ljubljani se opozarjajo, (la poteče četrti obrok plačevanja abonmanov dne 5. januarja 192S. Naprošajo se, da navedeni obrok takoj poravnajo. Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Celju. Kakor smo že poročali, se vrši koncert ljubljanske Glasbene Matice v Celju v soboto dne 6. januarja ob 4. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union». Predprodaia vstopnic v trafiki Kovač. Petdesetič bo pela «Traviato» zagrebška operna pevka ga Maja Strozzi v soboto na sv. Treh kraljev v Zagrebu. Ga Strozzi poje v «Traviati» Violetto, ki je ena njenih najboljših kreacij. Sokolsfvo Sokol v Šiški priredi v soboto 6. t. m. ob 17. v društveni telovadnici telovadno akademijo. Na sporedu so deklamaci-je ln izbrane telovadne točke kakor proste in ritmične vaje, boks itd. V nedeljo, 7. t. m. ob 14. se akademija ponovi, domači naraščaj ima ta dan prost vstop. — Vstopnina: sedeži 5, stojišča 3 Din. Sokolsko društvo Kamnik-Pre-serje ima 6. t. m. ob 14. uri svoj redni letni občni zbor pri br. starosti v Pre-serju. Spori osvefa Ljubljanska drama. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: ob 3. popoldne: «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob pol 8. zvečer: «Idijot». Izv. Nedelja. 7.: Ob 3. popoldne: «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «Živi mrtvec». Izv. Ponedeljek, 8.: «Liliom». B. Ljubljanska opera. Petek, 5.: «Mefistofeles». E. Sobota, 6.: «Carmen». Izv. Nedelja, 7.: «Mefistofeles». Izv. Ponedeljek, 8.: Zaprto. Torek, 9.: «Seviljski brivec». A. Otvoritev koče na Veliki Planini. Jutri, v soboto otvori naš Zimskosport-ni savez svojo prvo športno postojanko v naših planinah, kočo na 1555 m visoki VeL Planini nad Kamnikom. Koča bo od jutri naprej redno oskrbovana. Oskrboval jo bo Bohinjčan g. Anton Zmitek s svojim pomočnikom. Sprva bo na razpolago čaj, kava, grahova juha, konzerve, sir, sardine, vino. Kruh naj prineso izletniki seboj. Sčasoma se bo oskrba po možnosti spopolnila. Prenočišč je v koči prav komodno 18, v sili pa lahko prenoči v njej 30 oseb. Odej pa je samo 16, zato priporočamo izletnikom, da jih prinesejo s seboj. Koča se dobro kuri. Red je v koči isti. kakor v drugih planinskih zavetiščih SPD. Prenočnina za člane SPD in zimskosportnih klubov z izkaznico za leto 1923 znaša 10 Din, poset koče brez prenočevanja 6 Din, za nečlane pa 15 oz. 8 Din. Obiskovalce Vel. Planine opozarjamo, naj hodijo pozimi vedno v družbi, ne posamezno. Čez Pasjo peč hodite po zimi po desni, zgornji poti, ne po levi. Uravnajte se tako. da pridete do koče še pred nočjo! Vreme je na Veliki Planini zeio lepo, smuka izborna. Skupni odhod k otvoritvi te naše prve zimskosportne planinske postojanke je iz Ljubljane danes popoldne s kamniškim vlakom. Smučarji in turisti, pridite v čim večjem številul m Vremensko poročilo: Jugoslovanski zimskosportni savez je preje! sledeča poročila: Iz Kranjske gore ln Bohinja javljajo, da je vreme južno vendar oblačno ter pričakujejo v kratkem snega. Kolikor je bilo snega v dolini Je izginil, v legah nad 1500 m pa leži približno I m visok sneg. Na Veliki Planini kjer je koča že ] otvorjena pa leži za smučanje izboren' sneg. Osobito čez praznike je pričakovati prvovrstno smuko. Objave I * Društvo jugoslovanskih trgovskih vs sokošolecv na Dunaju priredi 13. t m. v gornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani pod pokroviteljstvom ge. Knes in ge. Krofta svoj drugi veliki ples pod imenom: «Ples eksportnih akademikov». Vstop dovoljen le proti vabilu. * Društvo javnih nameščencev in sta-j novanjskih najemnikov v Celju sklicuje za danes 5. t. m. ob 19. uri v malo dvorano hotela Union javen protestni shod proti povišanju stanarine. * Prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka. K včerajšnji notici pod tem nas!ovom sporočamo, da se napovedani sestanek radi nepričakovanih ovir ne vrši danes, temveč šele v sredo dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani Mestnega magistrata. Prosimo številne udeležbe. — Pripravljalni odbor. * Sokol I. v Ljubljani vabi bratsko članstvo in drugo občnstvo na svoj društveni ples, ki se vrši danes zvečer v dvorani Filharmonije. Vstopnice po 10 dinarjev so v predprodaji na Taboru. Tam se dobe tudi lični plesni redi. Po prisrčnosti priznani, privabi tudi to pot nal ples gotovo obilo gostov. Zdravo! ' Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani priredi tudi letos božičnico v petek 5. januarja ob 3. uri v Mestnem domu. kjer bo 560 otrok obdarovanih z obleka perilom ali obuvijo. Vabljeni so vsi dobrotniki društvi. * Vrtnarsko eruštvo v Ljubljani. V nedeljo dne 7. jaguarja 1923 se vrši pri Kmetijski družbi v Ljubljani (Turjaški trg 3) ob 10. zborovanje interesentov vrtnarstva in sadjarstva, na katerem bo razgovor o ustarovitvi vrtnarskega društva v Ljubljani. Vabijo se zlasti vsi posestniki vrtov in ljubitelji vrtnarstva in sadjarstva, da ¡e tega važnega shoda polnoštevilno udeeže. * Udruženje Koroških Slovencev v Ljubljani priredi ». t. m. ob 20. v prosto-rih restavracije «Mrak» Rimska cesta svoj družabni ve:er. Sodeluje kvartet ii člani orkestra «'lladinske zveze», šaljiva pošta itd. Uceležte se polnoštevilno. ker s tem prlpomirete našim bednim Korošcem. * V Št. Vidu vi Grobelnem uprizorijo Pogačnikovi fantjs in dekleta narodne igro «Zaklad» v kirih dejanjih s petjem. Vrši se dne 6. in januarja ob 3. uri ter se čisti dobiček caruje revnim šolarjem. Na svidenje torej. * Sokolsko gletMišče v Radovljici uprizori na 6. t. m. ob sedmih zvečer in v nedeljo. 7. t. m. ob treh popoldne Sket-Špicarjevo «Miklivo Zalo». * Društvo «S(uc» v Ljubljani vabi na predavanje, ki se vrši danes ob 20.30 v salonu pri «Levu». Predava g. dr. Oblak o «Ivanu Cankarju, apostolu neodrešene domovine». * Društvo delovodij in industrijskih uradnikov v Ltubljani ima občni zbor v soboto 6. t. m. ob 9. dopoldne v rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Zvečer ob 8. ravnotam družabni večer. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. * Dramatični odsek sokolskega društva na Viča vprizori v nedeljo 7. t. m. Nu-šičevo «Protekcijo». Predprodaia vstopnic pri br. Jeločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Olincah. Začetek, točno ob £ uri zvečer. * Tržič. V nedeljo ob pol 10. se vrši v društvenem prostoru, občni zbor tukal-članstvo in drugo občinstvo na svoj dru- * Pošten najdi',ec lornjona z zlato verižico! Ena naših igralk je v pondeljek. na novega leta dan, zvečer med tričetrt na osmo In osmo uro na potu po Rimski cesti, Valvazorjevem trgu ali začetku Krlževniške ulice izgubila izposojen lor-njon z dolgo zlato verižico; ker ni imo-vita, jo izguba zadene silno težko. Najditelj se lepo prosi, naj bo tako poštenega in dobrega srca, da odda najdeno v kavarni Zalaznik proti nagradi. §t. Jakob-ski gledališki eder. Claude Farrčre: 30 Obsojenci V slučaju Siturgicovem je Anarhija uporabila vsa svoja sredstva in ob-;;em edino sredstvo, da se popolno i; ničen je dovede do kraja. Vsa energija Mac Head Vohra in njegovih se k razblinila pred vztrajnim in potrpežljivim delovanjem stointrideset i i-oč nasprotnikov, ki se sdepo pokoravajo ukazom enega samega vodi-' -ija, ta pa jim diktira sv o,jo voljo poti .m svojih dvanajst ali petnajst tisoč .rganiziranih pristašev direktne akci-if. izbranih izmed razmeroma najbriht-; ■ jših delavcev. Zares, lažje je voditi -Vo ali stotridesettisoč delavcev, ki o skoraj brez vsake inteligence, v industrijalno borbo, kakor voditi proti h jim dvanajst ali petnajst tisoč moj-irov in paznikov in kvalificiranih l?lavcev, ki imajo vsak svojo glavo ; ! vsak svojo misel. Pruski «dril» vela le za pruske glave in telesa. Anarhija se je sicer vedno znala prav -i»retno posluževati tega «drila», če : a ni doslej nikjer mogla doseči od-! jčilnih uspehov, je to le dokaz, da "i imela v sebi nikdar prave življen-ke sile, marveč da je bila v naprej obsojena na smrt. Takšen je torej položaj. Vkljub zetu spretnim ukrepom poverjenika za transformacijo, Treshama, j? produkci-V. tvornic od šestindvajsetega marca Jo tretjega aprila venomer padala. It eedai se ie izkaznlo da ho tekoče ool- mesečje mnogo bolj nesrečno, kakor je bilo prejšnje ali kakor je bil ves prejšnji mesec. Ni dvoma, če res izbruhne stavka sedmega aprila, kakor je napovedana, bo Siturgic,_ ki je porabila do takrat že vse svoje rezerve, v prav nerodnem in nesrečnem položaju in vse tii Amerike bodo brez kruha, kakor je jasno in določno orisal guverner. Seveda je dostavil: «Če ne ukrenemo ničesar posebnega ali izjemnega.» Ralph Athole je poslušal ves Vohrov govor od pričetka do kraja in je naslanjal levi komolec ob naslonjalo evojega naslonjača, s skrčeno pestjo pa je podpiral svoje lice. Pri teh besedah je pozorno pogledal guvernerja, potem je izpremenil svoj položaj in naslonil desnico na naslonjalo ter lice na desno pest. Tudi guverner je pogledal evojega tajnega poverjenika, preden je nadaljeval svoj govor. «Posebni ali izjemni ukrepi.» Potem premišljuje še tri sekunde, in nadaljuje: «Gospoda, pozval sem vae semkaj, da vam pojasnim, kakšni so ti posebni ukrepi, h katerim sem se odločil. Vaše mnenje potrebujem zlasti o tem, kako se naj moj sklep izvedo, kajti o tem si še nisem na jasnem. Prosim vas torej pozornosti.» Potem premišlja zopet nekaj časa in se ofarene k poverjeniku ra ¡/romet: j «Gospod Galbraith, predvsem pro-! sim za neko nai&snilo. Včeraj ste spre- jeli obe tovorni ladji «Baltimore» in «Cincinnati»?» James Galbraith molče prikima. Prometni poverjenik izhaja iz Bostona in tako predstavlja intelektualno Ameriko. Že od osemnajstega stoletja dalje pa do današnjih časov je Boston por.osnejši na svoje knjižnice ko na svoje banke. Galbraith je jako učen in tudi zna ceniti svojo obširno izobrazbo. pa se tudi prav dobro razume z upravnim poverjenikom Justom Belle-courtom. Oba nekoliko pretiravata svojo prirojeno resnobo. Bostonec do pedanterije. Lyonec do misticizma. Mac Head Vohr vprašuje: «Kje se nahajata ti dve ladji ta trenutek?» «Zasidrani sta. kakor ete ukazali!» odgovori Galbraith. «Baltimore» je na zapadnem. «Cincinnati» na iztočnem obrežju, obe kljun ob kljunu; tudi sta oba piera povsem izpražnjena in čakata na vsebino teh dveh ladij, kakor ukazano.» «Obe ladji sta obdani 6 policijskim kordonom in nikdo r.e mo-e do njih?» «Seveda, guverner! Kakor vedno, smo tudi to pot natančno izvršili vaši povelja, kakor vedno pod mojim po-veliništvom.» «Dobro!» pravi Mac Head Vohr. Nato vstane in vsi drugi vstan?jD, razven Andreja Ferratija, ki opravlja tajniške posle in zato obsedi pred svojim pisalnim strojem. Pa ravno k nje-!mu se sedaj napoti guverner in mu i noloii roko ra rame. j «Gospoda.» pravi guverner, «ta 'mladi mož se ie na zadnjem velikem zboru osmelil, da me je opozoril na1 neko novo iznajdbo in mi je dal tudi dober svet. o katerem sem sicer že poprej nekoč slišal, tudi od njega. Če bi Siturgic imela mehanične roke namesto živih delavcev, tako je izvajal, ne bi bilo podjetje plen socijalnih agitacij ali socijalnih nezadovoljstev. ki jih v naprej niti ne moremo preračunati. ker izvirajo takšne nezadovoljnosti vedno bolj iz občutkov in nepremišljenosti kakor pa iz računanja. Tako nam je rekel gospod Ferrati. Če se dobro spominjate, sem mu takrat odgovoril, da njegove besede niso govorjene gluhim ušesom. Ko mi je šef-inžener prvič pripovedoval o mehaničnih rokah, sem vedel o njih le malo kaj. Pozneje pa «era popravil svojo napako'in se podučil o tej stvari. Sodim da je jako interesantno. kar sem izvedel, zato sem v Pittsburgu naročil dvanajst tisoč mehaničnih rok. dobavnih v New Orleans. To sem storil, ne da bi sporočil kaj v Washington, da se izognem vsaki možni indiskre-ciji ali ueovoru. Ker pa bi niti parla-lament niti ministrstvo ne mogli preskrbeti kontinentu kruha, čim bi volji ca delavcev odločila, da mu ga več !ne dajo. sem zato delal povsem na lastno pest in odgovornost, da prepre-¡čim tako voljico. če treba. Upam, da sem dosegel svoj cilj. To. gospoda, v i toliko, da vam povem: «Baltimore» in i «Cincinnati» sta nakrcani s temi meha-i ničnimi rokami, in nam jih prinašata, i Stroji so ležali na moi ukaz šestnajst i mesecev v New .Orleaniu. Tako se iei tajnost ohranila. To je pa tudi bilo potrebno, kajti brez dvoma bi sicer delavstvo, odr.osno Anarhija hotela-doseči svojo voljo kakorkoli, če trebi tudi s silo. Sicer pa moramo tudi še nadalje računati s takšno možnostjo, čim bodo v blokih spoznali, kako so se zaračunali in kako so izgubili glavno bitko. Zato eem poskrbel, da bo tajnost čim naidalje ohranjena, da «» nasprotnik ne more pravočasno pripraviti na napad. Tudi sem izbral najbolj južna piera za izkrcanje, ker sta nam najbližja in od blokov najbolj oddaljena. Tako nam bo lažje braniti ladje pred morebitnimi napadi. Sicer bo "pa prava opasnost pričela šele v noči od sedmega na osmega. Počakal bom namreč na to. da mi nai^ovede stavko in da bo zares izbruhnila, potem šele h ocen prer-eljati naših dvanajst tisoč mehaničnih rok s pristana v naše delavnice in jih tam postaviti Vidva, Bellecout in Ferrati, bosta nadzirala in opravila ta prevoz s pomoč-jo edino naših mojstrov in nikogai druzega. Ferrai bo vaš tehnični svetnik vi 'pa bore po svoji funkciji opravljali pose- vrhovnega nadzornika in guvernerjevega namestnika. Predvsem ne pozabite policijskih ukrepov, radi varnosti. Dosodek pri mlinu naj vam služi v svarilen vzgled. Takšen napad ielavcev bi nas to pot stal mnogo več . .. Kruh vse Amerike je v vaših rokih!» Guverner umolkne, molči nekaj 8» s» in ss globe te oddiha. Dali« OTibodnjSi.) Domače vesti * imenovanje velikih županov. «Službene Novine» objavljajo nadalj-ni ukaz glede imenovanja velikih županov. Imenovani so: dr. Ivo Petrovič za splitsko oblast, dr. Peter Gri-sogono za dubrovniško, Milan Nikolid za sarajevsko, Vasa Isajlovič za srem-sko, Janko Spasojevid za raško, Petar Blagojevid za timoško, Milovan Dja-kovič za zetsko. Antonij Vidovid za niško, G.iorgje Boškovid za bitoljsko, Dragomir Todorovič za vranjsko, Svetislav Paunovid za užiško. Marko Novakovid za kruševaško, Vasa Alek Bič za podrinjsko. Milan Sljepčevid za baško, Stanoje Belič za šumadijsko, ždvojin Ružič za požarevaško, Milan Srečkovič za kosovsko in Božidar Kr-stič za valjevsko oblast. * Patrijarh Dimitrije med ruskimi begunci. Srbsko - pravoslavni vrhovni cerkveni poglavar, patrijarh Dimitrije, je te dni v spremstvu kijevskega ruskega metropolita Antonija posetil ruski dom v Beogradu, v katerem žive ruski begunci, večinoma invalidi, starčki in za delo nesposobni. Patrijarh se je živahno zanimal za usodo beguncev in daroval domu 2000 dinarjev. * Minister dr. Županič je prispel včeraj popoldne v Ljubljano. * Stambolijski v Subotici. Na po-natku iz Madžarske se je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski v torek mudil nekoliko ur v Subotici. Na madžarski obmejni postaji Kelebi-ja se mu je zgodila mala neprilika. Madžarske oblasti so mu namreč zadržale vso prtljago. Stambolijski je odposlal iz Subotice madžarski vladi brzojavko s prošnjo, naj obmejna carinarnica odpošlje vse njegove 6tvari za njim v Sofijo, 6am pa je takoj na-ialjeval pot v domovino. * Ameriški konzularni distrikti v Jugoslaviji. Vlada Z edin jenih držav je odobrila sledeče delokroge ameriških konzulatov v naši državi: 1.) V delokrog konzulata v Beogradu spadajo: Srbija. Črna gora, Vojvodina, Hercegovina, vukovarska županija v Slavoniji, okrožji Split in Dubrovnik in okrožji Tuzla in Sarajevo v Bosni. 2.) V delokrog konzulata v Zagrebu spadajo: Slovenija s Prekmurjem, Me-djimurjem, bjelovarska. zagrebška, va-raždinska, virovitiška in požeška županija na Hrvatskem, okrožja Travnik, Banjaluka in Bihač v Bosni, mo-rlruško - reška in ličko - krbavska županija in oni deli Dalmacije, ki leže severno od splitskega okrožja. * Parnik «Ljubljana» pod angleško ijastavo. Kakor poročajo z otoka Malte, je poverila angleška vlada našemu parriku «Ljubljana» prenos pošte skozi tri tedne med Malto in Sirakuzo in rako bo nosil ta naš parnik za ta čas tudi angleško zastavo. * Slovenski klub v Sarajevu. Iz Sarajeva nam javljajo, da bo obhajal tamkajšnji Slovenski klub v kratkem 251etnico svojega obstanka. Tem povodom priredi Slovenski klub dne ri. januarja svečan jubilejni koncert. * Izpremembe pri železniških direkcijah. Po poročilih iz Beograda je vlada na predvčerajšnji seji ministrskega sveta odobrila predlog ministrstva sacbračaja. da se ravnatelj zagrebške direkcije državnih železnic gosp. Leo-nid F r a n i č na podlagi izvršene preiskave odstavi ter izroči sodišču. Ista usoda zadene njegovega pomočnika g. inž. Klodiča. Na njihovo mesto pride kot vršilec dolžnosti ravnatelja gosp. Vrbančid, a kot njegov pomočnik g-Ivan Franid . Poženanin. Gosp. Franid - Požežanin je bil nedavno še so-trudnik raznih listov in v zadnjem času poduradnik pri želez, ravnateljstvu. Njegova kvalifikacija je ta, da je med zagrebškimi železničarji morda edini — radikal. Na mesto prometnega načelnika na Hrvatskem jo imenovan gosp. Dimitrij Jovanovič, dosedanji inšpektor v ministrstvu saobračaja, na n.jegovo mesto pa je določen dr. Bončina. Ravnatelj subotiške direkcije je zaradi bolezni vpokoien ter odlikovan z redom sv. Save III. razreda. Za ravnatelja v Subotico pride gosp. Banic iz beograjske direkcije. Za načelnika saobračaja v Subotici je imenovan inž. Matic, šef jagodinske "železniške direkcije. Za načelnika v ministrstvu saobračaja je določen Gjoka Radovid, a za načelnika za vzdržavanje železniških prog inž. Hiba. Dosedanji načelnik za vzdržavanje ETOg Pujic je stalno vpokojen. * «Primorski Novi List». Na Suša-fcu je z Novim letom začel izhajati dnevnik «Primorski Novi List», ki zastopa jugoslovansko ideologijo ter ima dobre informacije. Obenem so prenehale izhajati «Primorske Novine». * Materijal za pošte in telegrafe na račun reparacij. Ministrstvo pošte in brzojava je sprejelo na račun reparacij iz Nemčije večjo množino telefonskega in telegrafskega materijala, ki je bil razdeljen poštnim uradom. * Izmenjava izrabljenih novčanic. V zvezi z naredbo o izmenjavi izrabi je-nih novčanic po 1 Din. 0-50 in 0-25 Din je izdal finančni minister na vse državne blagajne (davčne urade) okrožnico, v kateri opozarja na sle leče: 1.) Državne blagajne so dolžne, da vrše samo zamenjavo izključno izrabljenih in raztrganih in za promet popolnoma neprimernih novčanic državnega izdan ja po 1 Din. 0-50 in 0-25 Din. 2.) Zamenjavo novčanie. omenjenih ' r>od točko l.") za nove neizrablie- ne morajo državne blagajne na zahta-vo izvršiti brez odloga tako privatnim mir zidu. ki je loffl dvorišče od stopnišča. Inž. Marko Markovič, ki mu je bila poverjena gradnja hiše, je uvidel takoj, da moTe to postopanje dovesti do katastrofe. Zato je takoj zahteval od in- strankam, kakor tudi državnim zavo- j staIaterja, da izvrši kanalizacijo na ka dom. Ako bi kaka državna blagajna kem d kraj jzpodUopaJni temelj ne razpolagala z neizrabljenim, novca- zida ge takoj Luje Toda del " 1 Dln- ln °-25.Dp ter lavd ^ njihov nadznJrnik ga niso hote- bi zaraditega ne mogla zamenjati nov. čanic v odgovarjajoči vrednosti, mora stranki izročiti odgovarjajočo vrednost novčanic po 5 Din in 10 Din. 3.) Popolnoma nerabljive novčanice naj državne blagajne (davčni uradi) izroče emisijskemu odseku generalnega inšpektorata financ. * Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Iz invalidskih krogov se nam poroča: Pripetilo se je že več slučajev, da okrožni urad za zavarovanje delavcev vojnim invalidom-delavcem, ki imajo zakonito pravico do dajatev okrožnega urada in se nahajajo začasno zaradi obolenja v kakem invalidskem zdravilišču, ne izplačuje teh dajatev, sklicujoč se na invalidski zakon H. pogL člen S. Ker pa zakon o začasni pomoči vojnih invalidov niti z besedioo ne omenja delavskega zavarovanja, se nam zdi jako čudno, zakaj se potem okrožni urad za zavarovanje delavcev sklicuje na ta zakon. Ker dalje zakon o zavarovanju delavcev tudi ne določa, da bi se vojnim invalidom ne smelo izplačevati zakonskih dajatev in smo tudi zadostili vsem predpisom glede vplačila prispevkov, zahtevamo, da se nam dajatve, ki nam pripadajo po zakonu o zavarovanju delavcev, tudi takoj izplačajo. Res je sicer, da imamo v državnih zdraviliščih brezplačno oskrbo, imamo pa tudi nepreskrbljena družine, oziroma svojce, za katere smo dolžni skrbeti. Ako se smatra, da invalidom ne pripadajo dajatve, potem se tudi prispevkov ne sme od njih pobirati, čeravno so zaposleni kot delojemalci. Ker pa se pobirajo prispevki, se morajo izplačati tudi dajatve. Prosimo vljudno oddelek za soc. politiko, da posreduje v naš prilog, ker se nahajajo naši svojci v veliki bedi in je tako tudi nam onemogočeno vsako zdravljenje. — Prizadeti. * Osebna vest. Na dunajski tehniki je promoviral za strojnega inženjerja gosp. Gustav Tfinnies, sin ljubljanskega tovarnarja g. Viljema Tonniesa. * Himen. V Begunjah se je na novega leta dan poročil gospod Frsn Legat iz Lesec, inžsnjer v Vitkovicah na Češkoslovaškem z gdč. Ido Sturm, hčerko veleposestnika in hotelirja v Begunjah. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V Mirni na Dolenjskem je umrla včeraj v starosti 64 let ga. Ivana Šmalc, roj. Stergar, posestnica in trgovka. Pogreb bo v soboto dne 6. januarja ob 15. uri. Blag ji spomin! * V nedeljo dne 7. januarja 1923 dopoldne ob desetih zboruje v pevski dvorani Glasbene Matice Zveza slov. pevskih zborov. Popoldne ob 4. uri pa se vrši v veliki dvorani Uniona velik pevski koncert, na katerem nastopijo sledeči zbori: Glasbena Matica v Ljubljani, glasbeno društvo «Ljubljana», pevsko društvo «Slavec», pevsko d ni Stvo «Ljubljanski Zvon», pevski zbor Zveze jug. železničarjev, pevski odsek šentjakobske ga napr. društva in njegov orkester, pevski zbor bralnega društva iz Tržiča in pevsko društvo «Zvon» iz Trbovelj. Po-jo tudi združeni zbori Adamičev koral «Ti ki si nas ustvari» s spremliev.mjem li poslušati, nakar je inženjer prekinil vsako delo in odpoklical vse svoje zidarje in delavce. Instalaterji so nato nadaljevali delo in kanalizacija bi imela v sredo biti ravno dokončana. Toda ravno v trenutku, ko so delavei-instalater-ji odšli na kosilo, se je izpodkopani zid porušil in potegnil s seboj še neko drugo steno, s katero je bil v zvezL Od inženjerja napovedana katastrofa se je zgodila 12 minut po odhodu delavcev t dvorišča, sicer bi bili nedvomno vsi ubiti * Zveplovoapncna brozga se splošno priporoča kot izborno rastlinsko obrambno sredstvo. Posebno zabranjuje v vinogradih nastop oidija, ako se trte namaže-jo koncem zime pred brstenjem s 30odst. razstopino. Tudi sadno drevje, škroplje-no pred brstenjem z enako razstopino, obranimo pred oidijem, škrlupom, kodra-vostjo, listinimi in krvavimi ušmi, pred kaparji in drugimi rastlinskimi škodljivci. * Danes zvečer gremo v «Hotel Tivoli». Godba Dravske divizije, krasno petje in ples. — Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velepodietij. * Pod ruševinami zakopani. V sredo se je v Kralja Petra ulici v Sarajevu zgodila težka nesreča, ki pa le po srečnem naključju ni zahtevala smrtnih žrtev. Stanovalci hiše št. 14 so mirno spali. ko jih ie nenadoma zbudilo silno žvižganje strnžnikove sirene. Stražnik je namreč opazil, da se je hiša pričela rušiti in se imajo stranke samo njemu zahvaliti, da niso našle smrt pod ruševinami. Večina strank je, napol oblečena, zbežala na prosto, le šest oseb so ruševine podkopale pod seboj, a so bile še te večinoma samo lahko poškodovane. Gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so ponesrečence izkopali in jih prepeljali v bolnico. * zima in volkovi v južni Srbiji. V južni Srbiji razsajajo še vedno snežni viharji. Vrhutega je pritisnil tudi hud mraz. Vsled gladu so se volkovi pričeli približevati vasem in so v veliko nadlogo ne samo živini, ampak tudi ljudem. Med Bitoljem in Ohrido so pred kratkim volkovi napadli tri v gozdu se nahajajoče vojake, jih raztrgali in požrli. Skop-ljanski «Privredni Glasnik» poroča, dalje, da so volkovi v torek raztrgali tudi dva cigana, ki sta se vračala iz Konjariša v Aleksina«, kjer sta svirala. * Posledica alkohola. V Zibiki na Štajerskem so pred kratkim kuhali žganje. Pri kuhanju je bil zaposlen tudi 401etni Jože Vrančun, ki si je čer mero privoščil alkohola. Do nezavesti pijan je prenočeval v nekem listnjaku. kjer so ga naslednje jutro našli mrtvejra. * Samomor. V Rovah pri Frankolovem se je obesil v svojem stanovanju 85 let stari prevžitkar Jožef Lebič. Njegova žena ie za kratek čas zapustila stanovanje ter pustila starčka pri peči. Ko se je vrnila, je bil že mrtev. Nesrečnež je bil zadnji čas zaradi svoje visoke starosti duševno omejen in je nedavno izjavil sosedom, da ga tako dolgo življenje ne vedeli več. * Zverinski oče. Poročajo nam iz Kranja: Novoletni dopoldan je nudil Kranju izredno sliko nečloveškega nastopa oče- Gospodarstvo NAREDBA O POSLOVANJU Z DEVIZAMI IN VALUTAMI ZA POOBLAŠČENE ZAVODE. Beograd, 3. januarja. Finančni minister je izdal nastopno naredbo: 1.) Zavodi, pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami, imajo pri prejemu dinarjev od uvoznikov za nakup blaga v Inozemstvu za dinarje postopati isto tako kakor pri prodaji deviz uvoznikom, to je da imajo vse primere sprejetih dinarjev za plačanje blaga v inozemstvu vpisati v nadzorno beležnlco (kontrolnik) za uvoznike in da izvzamejo obveznost za opravičenje po obrazcu člena 11. pravilnika. 2.) Pooblaščeni zavodi lahko sprejema-jo iz inozemstva naročila za prodajo deviz tako, da ponudijo tretjino Narodni banki, a dve tretjini prodajo na domačih borzah za dinarje. Pooblaščeni zavodi imajo pošiljati vsak teden o tem izvesti-la generalnemu inšpektoratu. Tako dobljeni dinarji se morejo uporabljati za varovanje valute. 3.) Poštne hranilnice in čekovni uradi lahko sprejemajo vplačila v dinarjih za inozemca samo preko pooblaščenih bank, katere se morajo prepričat, da je dotični jjolagalec izpolnil pogoje za polaganje dinarjev. S tem, da denarni zavodi polagajo dinarje, jamčijo ti poštnim hranilnicam in čekovnim uradom, da so to svobodni dinarji. Samo do 500 dinarjev morejo poštne hranilnice in čekovni uradi sprejemati neposredno za račun inozemca. Te neposredno položene vsote za kako inozemsko tvrdko ne smejo znašati v enem mesecu skupno več nego 5000 dinarjev. 4.) Za Inozemske terjatve v dinarjih, ki se morejo uporabiti za varovanje valute in prenesti z enega inozemskega ra čuna na drugi inozemski račun, se sma trajo: dinarske terjatve inozemcev, nastale s polaganjem dinarjev za kupljeno blago po točki 1. te naredbe; dinarske terjatve, ki so nastale od prodanih deviz za račun inozemcev na domačih borzah po točki 2. te naredbe; dinarske terjatve, ki so obstojale pred 31. julijom 1922 in pozneje nastale z naredbo pod I. št. 12.210 z dne 2. julija 1922 in L št. 14.080 z dne 2. septembra 1922, v kolikor so osvobojene: dinarske terjatve inozemcev pri poštnih hranilnicah in čekovnih uradih, nastale po točki 3. te naredbe; dinarske terjatve, ki so nastale od na-plačil kuponov In obveznic državnih posojil za račun inozemcev, za katere tei jatve banke jamčijo, da so ti kuponi iti obveznice državnih posojil v resnici last inozemcev; dinarske terjatve, nastale radi uvoza efektivnih dinarjev iz inozemstva ali preko carinarnic ali preko pošte; v prvem Zagrebški tedenski sejem t m.V Sejem srednji. Dogon majhen, le svinj je bilo razmeroma precejšnje število. Konj skoro nič. Sena mnogo. Cene za kg žive teže v dinarjih: voU I. 8.50 — 9.50, IL 7 — 8.25, III. 4.50 — 5.75, mlada živina 6.50 — 7, krave I. 7.50 — 8.50, II. 5 — 6.50, III. 4 — 5, teleta L 12.50 — 13.50, II. 12 — 12.50, III. 11 — 11.50, svinje 1. 19.50 — 20.50, II. 17.50 — 18, III. 15.50 — 17. Seno se Je tržilo po 210 — 225. detelja 250 — 265, slama 125 — 135 Din Zi 100 kg. = Avstrijsko-jugoslovanske poravnalna komisija za stare blagovne dolgove. Z Dunaja poročajo, da se tekom tega tedna sestane na Dunaju iz 6 članov obstoječa komisija za poravnavo spornih vprašanj med Avstrijo in Jugoslavijo glede starih blagovnodobavnih pogodb. Predsedoval bo komisiji ameriški poslanik na Duna ju Washburn. = Ukinjena označba »dinar v srebrn». Minister trgovine in industrije je izda' naredbo, po kateri se v mejah dosedanje Srbije in Črne gore ukinja v računovodstvu denarnih zavodov in zavarovalnih družb označba «dinar v srebru». Rabi se sedaj samo «dinar». Kar se pa tiče predvojnih obveznosti v zlatu, se ima izvršiti njihovo po kurzu, predvidenemu v členu 28 zakona o likvidaciji mora-tornega stanja. «= Carinski dohodki pri glavnih eari narnicah so znašali v prvi desetini de cembra 1922 29,089.312 Din. Največ dohodkov je dala carinarnica v Beogradu, in sicer 6.782.603 Din, potem v Zagrebu 5,061.429 Din, v Ljubljani 4,124.190 Din v Mariboru 1.615.737 Din, v Skoplju 1.534.891 Din v Sarajevu 1,225.060 Din itd. Carinski dohodki od 1. avgusta do 10. decembra znašajo skupno 500,583.06." dinarjev. = Poštna zveza s Črno goro za prenos denarja in paketov. Minister za pošto in brzojav je odredil, da se zopet vzpostavi poštni promet s Črno goro za prem* denarnih pošiljk in paketov z označeno vrednostjo in brez nje. in sicer s Pod gorico. Berani, Belim poljem, Kolašinorr in Andrijevico. = Uvozna carina na moko v Italiji se namerava znižati od 11.5 zlate lire na 4 zlate lire pri 100 kg. = Italijanska železniška bilanca 1922 —1923 izkazuje po «Corriere della Sera» prihranka v znesku pol milijarde lir. = Avstrijska narodna banka je začela dr.e 2. januarja poslovati. =« Svoboden promet z zlatim in srebrnim r.ovcem v Madžarski Iz Budimpešte javljajo, da je devizna centrala dovolila svobodno trgovino z zlatim in sre brnim denarjem. Prosto se ne sme tržiti samo z napoleoni. = Dolgovi mesta Budimpešte v Fran ciji. Delegacija, odposlana v Pariz t slučaju služi za dokaz potrdilo (uverenje) svrho jx>gajanj o poravnanju predvojnih dohodne carinarnice, a v drugem slučaju i dolgov mesta Budimpešte, se je •mila se imajo poštne pošiljke pošiljati izključno Narodni banki ali njenim podružnicam v korist žirovnega računa dotične pooblaščene banke: dinarske terjatve, ki so nastale s spe-cijalnim odnbrenjem Generalnega inšpektorata v slučajih, tu nepredvidenih: na osnovi teh dinarskih terjatev se ne more vršiti arbitraža niti nakup deviz v deželi. fanfar muzike Dravske divizije. — Vstop | ta napram sinu. Matija Gašperlin. mesar niče se dobe v Statični knjigarni na Kongresnem trgu. Preskrbite si jih takoj! S poeetom koncerta pokažite, d.i cenite vztrajno in požrtvovalno delavnost naših pevcev in pevk v pevskih zborih! * Mestna zastavljalnica v Ljubljani ima tomesečno dražbo maja 1922 zastavljenih predmetov dne 11. januarja ob 3. uri popoldne. * Rimske Toplice. Tukajšnja poštna upraviteljica gdč. Marija Goričar, hčerka pred kratkim umrlega raslužnega narodnjaka g. Goričarja iz Mozirja, je padla tako nesrečno, da si je navinila desno nogo v sklepu. Želimo ji skorajšnje okrevanje. * Novoletna statistika v celjski župniji. Rojenih je bilo 388 otrok, med temi 205 moških in 183 ženskih. Poročenih je bilo 217 parov. Umrlo je 414 oseb (230 moških in 184 žensk). Mrtvorojenih je bilo 38. V letu 1921 je bilo 40 manj rojenih. a jih je tudi 39 manj umrlo. Poročenih je bilo 21 parov več nego 1921. * Društvo za zgradbo «Sokolskega doma» v Sp. Šiški je priredilo Silvestrov večer v gostilni «štern» na Celovški cesti. Ze do 10. ure so bili vsi kotički v gostilniških prostorih zasedeni, tako. da je moralo več kot polovico občinstva oditi zaradi pomanjkanja prostorov. Da je prireditev tako sijajno uspela, gre v glavnem zasluga gg. Pavletu Kovič in Jožetu Burja, katera sta s svojo požrtvovalnostjo v polnem obsegu občinstvo zadovoljila. * Otroška bolnica v Maribora. Povodom poroke našega kralja je pričelo društvo za ustanovitev otroške bolnice v Mariboru skupno s Slovenskim ženskim društvom akcijo za otroško bolnico, ki bo imela ime kraljice Marije. Plemenito prizadevanje so energično podpirali zlasti tudi občina, šole, nekateri zasebniki in nekateri denarni zavodi ter ;e društvo doslej nabralo že 371.552 K 20 vin. * Stavba se porušila. V Skopljanski ulici v Beogradu se nahaja novo zgrajeno štirinadstropne poslopji čevljarja Vladka Markoviča. Instalaterji to te dni pričeli polagati vodovodne cevi. V te svrbn 'Tofll.-nrMTsli tpmeli ogromne- in posestnik v Šenčurju, postopa s svo- i jim starejšim sinom, ki je po splošnem slovesu izredno priden dečko, zelo kruto To je dečka napotilo, da je šel s tre- UrTN.TENE NA RETIRE FINANČNEGA MINISTRSTVA. Beograd, 3. januarja. Finančni minister je v zvezi z reše-njem ministrskega sveta pod I. št. 33.440 z dne 23. m. m. in z rešenjem I. štev. Francija je načrt takojšnje likvidacije mestnega premoženja opustila in zahteva delno odplačevanje. Francija je dovolila olajšave pod pogojem, aa tudi druge države, katerim je Budimpešta dolžna, pristanejo na to. = Nazadovanje nemške veletrgovinske indeksne številke. Na dan 23. decembra preračunana veletrgovinska indeksna šte vilka statističnega državnega urada v Berlinu je nazadovala od 1468 dne 15. ' decembra na 1439 dne 23. decembra, tr je približno za 2 odst. huhom za kruhom. Nameraval si je po- 33442 z dne 25 m- m- ter P™1 T- Stiskati kruha kot delavec. Na novega le- 34-442 1 dne 31- m- m- odredil, da se ta pa je oče pripeljal voz mleka ter na- j u>me'° nastopna rešen-.a pod: letel na sina, ko je ravno odhajal v Kranj k maši. Zgrabil ga ie v «Zvezdi» in privezal z verigo k vozu. V tem položaju je pomal konja proti kolodvoru in potem udrihal po dečku, ne meneč se, kam pade udarec. Glcdalci so se zgražali nad takim ravnin >em in pozvali stražnika. ki je odpeljal oba v Kranj, dal preiskati dečka pri zdravniku in naznanil zadevo orozništvu v nadal;njo postopanje. Lepo novo leto za klerikalnega prieanjača! • Vlomi v Celju «o zadnji čas na dnevnem redu. Doljroroki uzmoviči prežijo zlasti na perilo, vsled česar bi morale biti gospodinje, a tudi hišni gospodarji ter stranke pri zapiranju stanovanjskih prostorov posebno oprezni. Pretečem teden so ukradli v noči od petka na soboto doslej še neizsledeni tatovi v Cankarjevi ulici št. 7 majorju S. izpod podstrešja razno perilo v precejšnji vrednosti Vdrli so v prostore iz sosednega poslopja ter poskušali svojo srečo tudi pri dveh strankah, toda brezuspešno. Pokvarili so samo žarnice. Ako bi kdo ponujal kako sumliivo blago, naj 6e naznani takoj policiji. * Nevarna železniška tatinska tolpa. Na železniški postaji v Mladenovcu v Srbiji je dne 2. januarja ponoči aretirala policija jako nevarno tatinsko tolpo, ki je že nad leto dni odpirala vagone in oplenila vse trgovsko blago in potniško prtljago. Vodja in 4 glavni člani te druž be so bili zasačeni ravno v trenutku, ko so odpirali neki vagon, ostalim — okoli 10 po številu pa so oblasti že za petami. V stanovanjih aretiranih zlikovoev so našli ogromne zaloge pokradenega blaga, vredne ve* sto tisoč Din. Tolpa je imela »roja skladišča ne samo ▼ Mla-denoven, ampak tudi po drugih krajih Srbije ln je razpeiarala blaff» m m-motno nizke cene. L 2622 z dne 8. marca 1922 (arbitraža deviz izvoznikov), T. 2900 z dne 7. marca 1922 (o načinu arbitraže z neprodanimi devizami)* I. 2958 z dne 7. marca 1922 (dovoljenje za nakup deviz za podvoz), I. 4728 z dne 30. marca 1922 (pogojna dovoljenja industrijalcev), I. 6259 z dne 24. aprila 1922 (pogojna dovoljenja veletrgovcev s koksom in premorom), I. (1260 z dne 24. aprila 1922 (pogojna dovoljenja industrijalcev za sirovi ne, polslrovine in dr.), I. 7035 z dne 24. aprila 1922 (navodila za carinarnice), L 7156 z dne 28. aprila 1922 (o poslovanju odborov pri izdaianfri dovoljenj), I. 8725 z dne 1. aprila 1922 (dovoljenja brez pravice za nakup deviz), I. 12.210 z dne 30. julija 1922 (odobre-nje odborov za polaganje dinarjev), I. 12.556 avgusta 1922 (poslovanje preko posredovalcev), I. 13093 z dne 18. avgusta 1922 (poštni paketi), I. 14.080 z dne 2. septembra 1922 (zaprti računi), L 14.258 z dne 2. septembra 1922 (ra-brana nakupa deviz), L 16.365 z dne 28. septembra 1922 (izvoz dolarjev). Pravilnik, ki bo vseboval vse naredbe, ki veljajo, je dan v tisk in bo dotis-kan tekom tega meseca. TRŽNA POROČ"* Zagrebški žitni tr* <3. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notlrajo v dinariih: pšenica 425 — 437.50, turščica žolta 287.50. fižol pisani 375, beli 350. moka S. 640 — 662.50. «2» 612.S iB©?E3 dne 4. jan. Zagreb, devize: Dunaj 0.133 — 0.1345. Berlin 1.22 — 1.25, Pešta 3.75 — 3.80, Bukarešta 53.50 — 55, Milan 483 — 487. London 436 — 438, Newyork 93 — 93.75 Pariz 670 — 675, Praga 281.25 — 285 Švica 1780 — 1785, valute: dolar 91.50 -92.50, franki 670, leji 49 — 51, lire 479 — 482, efekti: Ljub. kreditna 200, Sla-venska 102.50 — 103, Trb. premog, druž ba 400 — 410. Beograd, devize: Bukarešt 52.50 — 53.50, Berlin 1.20 — 1.25, Dunaj 0.1335 — 0.1375. Solun 103, Sofija 62 — 62.50, Praga 280 — 290, 2eneva 1778 — 1779. Milan 480 — 483, Newyork 93.50 — 93.75. London 435 — 436, valute: dolar 93. Dunaj, devize: Beograd 719 — 721. Berlin 8.65 — 8.95. Budimpešta 27.35 — 27.45, London 325.700 — 326300, Milar 3586 — 3594, Newyork 70.175 — 70.325 Pariz 4994 — 5006. Praga 2047 — 20S3 Sofiia 459.50 — 460.50, Varšava 3.75 — 3.85, Curih 13.285 — 13.315. valute: do larji 69.875 — 70.175, levi 438 — 442. n marke 8.45 — 9.45, angl. funti 324.90r — 325.900, franc. franki 4935 — 4965, lire 3552.50 — 3567.50, dinarji 708 — 712. poljske marke 3.55 — 3.85, rom. leii 39n — 392, švic. franki 13.195 — 13.255, češke krone 2030 — 2040, madž. krone 25.3 — 25.5. Praga: Dunaj 4.70, Berlin 40.50. Rim 171.75, Budimpešta 1.37. Pariz 237.25. London 152.25, Newyork 326.75, Curih 622.75, Beograd 37.50. Curih: Berlin 0.065/,, Newyork 52* London 24.56, Pariz 37.80, Milan 27^. Praga 15.80, Budimpešta 0.2150, Bukarešta 3, Beograd 5.60, Sofija 3.60, Varšav» 0.03, Dunaj 0.0075, avstT. krone 0.0076. Berlin: Dunaj 10.57, Budimpešta 3.19. Milan 41.3C Praga 24.089, Pariz 57.356. London 37.o06.50, Newvork 800.493, Cu rlh 51.869. Beograd 8678. — 63T.5.~«6» 5*7.50 - S^SO.' za krmo Odgovorni urednik Fr. BrozovI?. 250 — 275, otrobi drobni 175 — 200, de-! Lastnik In Izdajatelj Kr.Hrorcij «Jutra- beli 200 — '25. Tendenca mirna. ! Tisk De!nlike «tskarne. d. d. v LJnbllari. VL Zevacoj\ 10 „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Temnica je pritlična, v stolpu na Severnem oglu trdnjave. Tukaj spravljajo jetnike, ki bodo še zaslišani. V tem stanovanju ostajajo le dva do tri dni, da gredo potem dalje pot svoje usode. Ječa je še dovolj jasna, ima mizo, nočno omarico, in nekakšno posteljo, čeprav ozko, vendar še posteljo. Ječar, oborožen s širokim mečem, se mirno in brez besede postavi k vratom, v ječi sami, in se ne gane. Ravnodušen je, brezbrižen, kakor da se ga nič ne tiče. Trencavel je razvezan in pogleda okrog sebe krvavo in besno, toda miren je in razmišlja. Globok vzdih se mu izvije iz prsi Zdi se mu, da se ga polašča blaznost. Pade na posteljo, ihti, Ijuto se zagri-ze v blazino, da uduši plač in se ne izda pred jcčarjem. Ves obupan pa razmišlja: «Jaz edini bi jo mogel rešiti, in svo, jaz bom jutri umrl... Izgubljena je!»., i Ljubil je z vso svojo silo, z vso mlado ljubeznijo in zaljubljeno mladostjo svojo. In glej, še predno je ta ljubezen prav pričela, že je tudi morala končati... Trencavel leži na postelji in ihti, ker ne more priti na pomoč Annais de Lespars, oborožen z vsem tem, kar je bil izvedel danes. Zaveda se, da je njegovo življenje prodano, da je med vislicami in krvnikovo sekiro. In sedaj, tik pred smrtjo, se mu otvo-ri spomin na davna leta detinstva, in spomni se na postavo prašnega, utrujenega, bledega moža, ki nosi na svojih ramah morda petletno dete. Ta možakar prihaja v Pariz skozi Bordetska vrata in skoraj takoj na to se sesede na ulični tlak. Nekateri pasanti pristopijo in govore: «Revež, umrl je ... Vojaško bluzo nosi... po meču, po vsej zunanjosti spoznamo, da je najbrže plemiškega rodu... Kdo neki je?» Dečko pa ob njen pla-ka neutešljivo, glasno. Ta dečko je bil on, Trencavel. Ta utrujeni potnik, ki je padel na tlak, čim je prekoračil pariška vrata, je bil njegov oče. Ni bil niti plemič, niti vojak. To je pozneje ugotovil Trencavel iz nekaterih še ohranjenih papirjev, ki so bili najdeni pri mrtvecu. Spomin mu sedaj prikliče še nove siike iz pro-šlosti, sliko nekega oddaljenega lepega mesta, nekakšno veliko delavnico, kamor zahajajo velikaši in plemiči in izkazujejo tukaj veliko spoštovanje njegovemu očetu, ki izdeluje čelade, oklepe, in predvsem sijajna rezila, meče, sablje, rapirje, florete, bodala, krasna rezila, z arabeskami, cizelirano tako, da bi jih sam Benvenuto Cellini moral občudovati. Kakšna katastrofa je bila zadela pre- možni in lepi dom izdeíovalca mečev? Kaj je doletelo tega nepreko-sljivega umetnika? Da li dogodek državljanske ali pa verske vojne? Ali morda podla denunciacija? ... Nobe-j nih podatkov ni, da bi si Trcncavel | rekonstruiral dramo. Spominja pa se, da je v detinski dobi gledal, kako gori očetov dom in kako plenijo spa-čene pošastne postave po domu in delavnici. Vidi tudi v spominu drug prizor, ki še ni zbledel v možganih, dasi je bil takrat šele pet let star ... V čumnati leži žensko truplo, zadavljeno od vojakov, vsenaokrog je polno krvi. To je bila njegova mati! Vidi v spominu, kako se njegov oče brani pred napadalci, in končno ž njim vred, s Trencavelom zbeži v temno noč. Potem se spominja na dolgo pot, dneve, tedne, in končno mu na cilju, v Parizu, oče pade in umre, gotovo iz obupa... Neka ženska vzame fantička za roko in ga odvede. Dve leti pozneje ali tri umre tudi ona. Kdo se je pozneje brigal zanj, za njegovo vzgojo? Kako je do-rastel? Po milosti božji, kakor pravijo reveži. Vse možnosti mu pravijo, da je takrat gotovo bil skitalec, da je spoznal dneve brez kruha in noči brez postelje, potovanje pod žgočim soln-cem in pod nalivi, v mrazu in vročini. Tako se je skital svoia mlada leta in spomin mu ne obudi slike ničesar druzega, ko najmogočnejšega: Slučaja. Najde se zopet, ko mu je petnajst let. Počesan ni, toda oko mu je živo, roka trdna, in ta roka zna sukati nekakšen ogromen meč, ki ga je našel bogve kako in kje. Najdemo ga na polju, v bližini barja pri Grande-Ba-teliere, v spopadu z mladim baronom. Kaj se je zgodilo? Baronček je tepel svojega slugo, starega, sivobra-dega strežaja, ki mu je bil dodeljen. Trencavel je planil in navil baronč-ku ušesa. In ker sta bila oba istin let, nista dolgo pomišljaia, potegnila sta meče in se ž njima bila, dolgo in besno. Trencavel je torej nesel na trg svojo kožo, da maščuje sivobr?.-dega starčka, ki ga ni poznal, in v času, ko je pretepanje strežajev in slug bila neka navadna in skoraj sveta pravica gospodarjev. Mladi bosjak se bori z uspehom, spretno suka meč, dasi se ni nikdar učil mečevanja, in bori se proti mlademu barončku, ki se je očividno učil tega posla in ki pozna prežo in strezo. Bosjak ga napada, ga skoraj pokrije z udarci, ga nažene v umik, ga tira pred seboj in baš je na tem, da ga odločilno sune v prsa, ko se ume-ša neki drug možakar, ki je za ločjem stal in opazoval ves prizor,... ta neznanec prisili oba borca, da odnehata, da vtakneta meče v nožnice, ter pošlje barončka domov. Odhaja-je kolne le-ta: «Bosopetnik! Čakaj, navijati ušesa meni? Saint-Priacu!... Vrnem se v Pariz in tam mu ušesa navijem... ne, porežem mu .tih!» «Kaj se pa vi vmešavate?» na« hruli mladi bosjak neznanca, ki sa je vmešal, in ga grdo gleda. Ncznanec si ogleduje bosjaka dobrohotno, prijazno, skoraj ljubeznivo, obenem pozorno, od vseh strani; in se smehlja mlademu, od bojevito-sti se tresočemu petelinu: «Mladi prijatelj moj,» mu pravi potem, «če hočete iti z menoj, napravim iz vas prvega mojstra bo.-enja, kar jih nosi svet sedai. Boljše oko in boljšo roko imate kakor moji prvi vaditelji ...» Trencavelu se zaiskre oči. Novo znanstvo je kmalu sklenjeno. Mladenič pove svojo zgodovino, svoje dosedanje življenje, neznanec pa ga po-vede v akademijo v ulici des Bons-Enfants, kjer najde Trencavel svoj dom, stanovanje in hrano, svoj pouk v borenju, svojo častno vzgojo. Kajti neznanec je bil slavni borec Barvil-lars. V vsem globokem in spoštljivem smislu besede je postal Trencavelu pravi oče, prijatelj, vzgojitelj, živ vzgled. Trencavel je kmalu začutil do svojega novega očeta globoko spoštovanje in iskreno ljubezen, in ko se po petih letih stari mojster poslovi s tega sveta, spozna mladi mojster prvič v svojem življenju bolest. «Nikdar» si je takrat rekel, — «nikdar me srce ne bo tako močno bolelo!...» (Dalje prih-î To In ona X Hrupna premiera v Berlinu. Nekaj nenavadnega se je primerilo v nemški državi. Za Ibsenom, Strinabergom, Tolstojem, VVildejem in Shawom, Cromme-lynckom in Lenormandom se je posrečilo 241etnemu Bavarcu iz Augsburga, da je prišel na berlinski Deutsches Theater, katerega je proslavil Rheinhardt in ki ga danes vodi duhoviti Hollander, na oder, kamor hodijo poslušat sijajni in morbiani Moissijev glas. Mladi dramatrug se rove Bert Brecht, igrokaz njegov pa «Bobna-rije v noči». Gre za ženitev: mogočni izdelovatelj gTanat Balicke moži svojo hčer z besedičnim in petičnim prekupu-hom, katerega je sveto',-ni pokoli — kakor tudi tasta — potegnil iz siromaštva. Robati zet je iz opreznosti poskrbel, da je nevesta že pred poroko noseča. 2e hočejo praznovati slavje v Picadilly-baru, kar se pojavi nepridiprav: bivši zaročenec mlade zaročnice, Kragler, ki se vrača po štirih letih iz airiške vojske v vojni-ških cunjah, osivel, opustošen, zanemarjen, in z divjimi kretnjami zahteva svojo «ženo». Vsi so proti njemu: oče mu ponuja žganic, denarja in — vrata. Nekdanji in sedanji ženin pa se zmerjata, da je njun besedni dvoboj v zabavo vsej pisani druščini zloglasnega bara. Dejanje se visi tik ob prevratu. Lačno prebivalstvo, Í popačeno zbog poraza, flaskakuje uredništva dnevnikov, na ulici kraljuje Spar-¡ takus, mogočno bucé zvoki «internaciona-i le>. Toda nevesta sre iskat prvega ljubimca, ki obrne hrbet revoluciji ter odvede svoj dobrodošli plen. Na odru je največji direndaj, satira krvava, upori urnebesni. A zunaj, v resnici? «Sipo» je na svojem mestu, Spartakus trdno spi; Cuno vlada pod ostrim nadzorstvom Stln-nesa. Nemec dela. uk. X Papeževa tiara. Kakor smo nedavno poročali, so milanski meščani poklonili papežu novo dragoceno tiaro, k! predstavlja ogromno vrednost. Ne dá se pa tajiti, da so tudi davni papeževi predniki že premogli tiare, ki po vrednosti niso zaostajale za sedanjo. Papež Pavel II. si je dal izdelati izredno dragoceno krono, ki ie stala 200.000 forintov, kar je za tedanje čase pomenilo ogromno bogastvo. Krona pa je bila tako težka, da je Pavel II. "onemogel in padel v nezavest, ako jo je dalje časa nosil r.a glavi. Njegov naslednik Sikst se je požuril in prodal s te krone nekaj dragih kamnov ter si jo sploh pustil poenostaviti, da sicer ni bila več tako dragocena, pač pa bolj higijenič-1 na. — Uporaba tiare (mitre) ima svoje poreklo v zelo starih orijentaiskih (perzijskih r hebrejskih) tradicijah. Mitra hebrejskega velikega duhovna, imenovana «zidaris», Je bila okrašena s trojnim ni- \ zom kakor sedanja papeževa tiara. Čeprav se v katoliški cerkvi razlaga, da sc je nošnja mitre uobičajila od Sv. Silvestra (1.744.), predstavljajo šc poznejši dokumenti papeže gologlave in šele v 11. stoletju se pojavljajo papeži z mitro, okrašeno izpočetka z eno. kesneje z dvema vencema. Po Bonifaciju VIII. predstavlja tiara tri krone. Trikronska konstrukcija sc simbolično tolmači s sv. Trojico, s tremi vrlinami ali ra s tromi papeževimi oblastmi: cerkveno, kraljevsko in cesarsko. 23 " m Mjhn iuihQÜU 5000. Ponudbe na Anončno dražbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. i «t* »a|« d* 20 Otn. 8*—, »«altih aadal|n|Ht S c>«««dt I Din. — Trgovski »plati, 6opl.ov.nl», .•> iramlúflN» de SO basadl 6 Ot.„ «««kili n.d.l|n|lh A s«*» 3 Ol» — °l.ô. •• flahk« tu4 « —— knamfcaM Na oralanja as »dgovarja ■«, ako |o «pr.i.nju prllolona «namka «a odgovor. —— Gospodična iz boljše družine, dobra računano, icli mista blagal-ničarke. Gre tudi izven l.jub-ljaae. Naslov pri upravniatvi, »Jutri». 31 Začetnica iščo služi s blagajniča rte ali podobno. Gre tudi v prorin-cijo. Zmožna slovenskega i o hrvaškega jozika. Naslov v upravi «jutra». 41 Vrtnarski vajeneo se sprejme s etlo oskrbo. Trgovki Trtnar Franc Sufnik, Kranj, Stara pošta. 43 î pilja.aea, vač.ia mesta Jagoshiiie. z zalooo in vsen inventarje® naprodaj. Patrebss kapital Din '00030'-. fonud&s: Poštni predsl 5, Marib.r. Primarno s»u£;bo išče pri kukem voi^em pri-catncTE podjetju sli zavodu v Ljubljani vse-transko dobro uporabili? bivši dalieobs ržeči računski pedča-tmk, 3i let star. Nastopi lbko takoj. I'o nudbe pod «Zanesljiv 1S.'&» na upravo «Jutra». 3D ZllajSi žel. uradnik išče služba pri trgovini ali pediciji. Večstranska izv« ž-banost in vpogled. Ponudba Sprejmem 16 dva mliDareka pomočnika. Plača po doeovoru, stanovanje in hrana t hi&i. Ant 1'oljanee, Radeče pri Zidanem mostu. Bloško kolo, tudi brez cevi in plaščev, dobro ohr9.8 E. 5n0i):P!iS Mestni' trn*10 Vzgojiteljtoa, ! vsestransko izobražena, ki se ' r„znrae tudi na gospodinjstvo j katero H p" s,.mo nadzira'a, ! se spremo k d ema šolo i obveznima otrokoma p >d ugod- Železna postelja se cono proda. Naslov pore uprava «Jutra». 47 Otroški vozički. oyu'iuiuiÄi »lvnuuJ" i- - »j,— nuni pogoji takoj. Kje p< ve :ložijive lesene stolice zs nprava »Jutra». ¿7 ¡otroke, ki slutijo obenem Irot i mizica, razni igračni vozički i in brez košare,šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: «Tribuna», tova-ne dvokoles in otroških vozičkov v Ljub- ljaui, harlovška cesta 4. __ Bogata zbirka zn&mk. Dva krasna permanent Scban-beek albuma g preko 6000 vsakovrstnimi znamkami ce-letra sveta, med njimi dosti redkih eksemplarov, se ugodno prodasta. Ponudi» pod «Znamke», poštooležeče Doljna Lendava št. 179, l'rekmurje Proda se po jako nizki ceni ruski biljard in klavir (Stutzflügel). Ogleda se v kantini Domobranske vojašnice. Poljanska cesta, Ljubljana. 4C Ceno prodam: Kompletuo izložbeno okno. vnodna vra a z «Roilo» in popolno opravo za trgovino z mešanim blagom. — Kje. pove uprava «Jutra». 38 Kompletno pohištvo za spalnico iz mehkega lesa se proda za ceno Din 630U. Ogleda se ga lahko pri Henrika Urbaucu, Zaloška cesta št. 13, od 10. do 12. ure. 47 Valvasorjevo 12 «Ehre des Heriogtums K rain» (krajčevo iz ajo¡ 8e kupi. i'onudbe na upravo «Jutra». zimska suknja (Gehrock) in žaket pri krojaču J. Mohori-ču, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6. .ja Dtb lElmi sobi *n,,*Ti£Lfc, + . . . . i Diiancis^ s separatnim vhodom, v sredini mesta.; , •, r» t i i z večlc-tno prakso pri veleindnstrijskih isce zdravnik. Plača postranska stvar. I podjetjihi jHšče službe. Cenj. ponudbe Ponudbe na upravo „Jutra". 21 j pod „Perfekten" Da upravo „Jutra Proda se večja množina starega časopisnega papirja Vpraša se v upravi „Jutra" Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da je Vsemogočni našo soprogo, oziroma čez vse ljubljeno mamico Ivano Smalc, roj. Stergar trgovko v Mirni na Dolenjskem po dolgem, mučnem trpljenju, prevideno s tolažili sv. vere, v 62. letu njene starosti, ob 6. uri v Mirni poklical k Sebi v boljšo večnost. Truplo blage pokojnice Ee položi na tukajšnje pokopališče Sv. Helene dne 6. t. m. ob 15. nri k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo služile r Mirni in drugih cerkvah Klrna, dne 4. januarja 1923. 19 P Kožuhovina" Isokovrstne vožnje svila, modni nakit, pred-! sprejme po najnižji ceni 8 pašniki, spodnja krila | fVFdlia IflSip in RajtlO Turft po znižoniSi CBnntiwa"' ii"io"iar'si[a ff311^^!^!- il. Sin^uiG nasi. H. Sass i Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Pridobivajte „Jutru* nove naročnike! Ivan Šmalc, posestnik in klobučar, soprog. Ivan, Anton, sinova. Ivanka, Mioi, Angela, hčere. Vsak privatni nameščenec mora poznati svoje pravice pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zato naj naroči knjižico Pokojninsko zavarovanje nameščencev |ki se dobi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in velja s poštnino vred 15 Din.