→ Nina Kuclar Stiković: deklici V času raziskave za krstno uprizoritev dramskega besedila deklici Nine Kuclar Stiković smo sam status samozaposlene_ga v kulturi[1] in situacijo ter postopke za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost[2] (v nadaljevanju: PPP) premišljevale_i in raziskovale_i tudi preko pogovorov s strokovnjakinjami_ki, ki bodo 19. aprila sodelovale_i na okrogli mizi Kako misliti status samozaposlene_ga v kulturi? S Polono Torkar, strokovno vodjo Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, ki že od leta 1992 naprej (najprej neformalno, zdaj pa profesionalno), kot lahko preberemo na njihovi spletni strani, »poskuša zagotavljati trajnostne pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, dejavnih v umetnosti in kulturi, ter si prizadeva za izboljšanje njihovega sistemskega položaja«[3], smo se pogovarjale_i o tem, kako sam statut statusa sploh misliti, kakšne spremembe bi bile potrebne in kako bi se lahko vpeljale. Dramsko besedilo dokumentira eno izmed zgodb in izkušenj prijavljanja za status samozaposlene_ga v kulturi in pridobivanja pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, v gledališkem listu pa lahko poleg sežetkov izjav iz pogovora s Polono Torkar preberete tri podobne izkušnje prijaviteljic_ev, ki so za status zaprošale_i v podobnem času, med letoma 2020 in 2022. □ v kulturi (v nadaljevanju: Uredba) Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju Ministrstvo) zaprosite za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje (v nadaljevanju prispevki za socialno varnost) iz državnega proračuna, če izpolnjujete naslednje pogoje: — ste vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo, — vaše delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek (Priloga I k Uredbi) ali — vaše delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic (Priloga II k Uredbi).« (Dostopno preko: https://www. gov.si/zbirke/storitve/pridobitev-pravice-do-placilaprispevkov-za-socialno-varnost-iz-drzavnegaproracuna/.) [3] Dostopno preko: http://www.asociacija.si/si/o-nas/. *** “Vlogo za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost sem vložil_a pozimi 2020, tik pred zaprtjem države zaradi izbruha epidemije. Čeprav sta bili vlogi vloženi sočasno in bi ministrstvo o obeh moralo odločati hkrati, odločb nisem prejel_a hkrati. Odločba (pozitivna) o vpisu v razvid je prispela približno dva tedna zatem, ko bi že moral_a biti vpisan_a v razvid samozaposlenih, vpisoval_a sem se torej za nazaj. Druga odločba, ki je bila vezana na prispevke (negativna), je prispela približno pol leta kasneje. Pred vpisom v razvid samozaposlenih sem bil_a obveščen_a, da je bila vloga za vpis v razvid rešena pozitivno. Ker nisem vedel_a, kaj to pomeni glede prispevkov, sem preko e-pošte pisal_a na MK in vprašal_a, ali sem s tem obvestilom obveščen_a tudi o tem, da se mi odobri pravica do plačevanja prispevkov. Odgovor je bil takrat dvakrat pritrdilen. Šele nekaj mesecev po vpisu v razvid je prišlo obvestilo o ugotovitvenem postopku glede prispevkov, kjer [1] je pisalo, da MK prispevkov ne namerava plačevati. Osta S spletne strani Ministrstva la mi je možnost, da se dodatno izjasnim, če se z vsebino za kulturo: »Samozaposleni v obvestila ne strinjam. Izjasnitev je bila poslana v zapisanem kulturi so ustvarjalci na področju roku. Odločitev MK se ni spremenila, kmalu je prišla nekulture, ki samostojno opravljajo gativna odločba, ki je vsebovala podobne argumente kot specializiran poklic s področja obvestilo o ugotovitvenem postopku, ves čas so negirali kulture, in so kot taki registrirani tudi odločitev njihove strokovne komisije, ki mi je dvakrat v posebnem razvidu – razvidu priznala pravico do plačila prispevkov. samozaposlenih v kulturi, ki ga Po prejetju odločbe sem vložil_a tožbo zaradi nepriznavodi Ministrstvo za kulturo.« (Dostopno preko: https://www.gov. ne pravice do plačila prispevkov. Od vložitve tožbe do sodbe je minilo skoraj leto in pol. Ves ta čas sem moral_a biti si/zbirke/storitve/vpis-v-razvidvpisan_a v razvid, če sem želel_a tako vrnjene prispevke samozaposlenih-v-kulturi/.) [2] za nazaj kot tudi plačane za nadaljnja leta. Ta čas sem si S spletne strani Ministrstva prispevke plačeval_a sam_a. Sodni postopek je zdaj zakljuza kulturo: »Samozaposleni v čen, MK je moralo povrniti sodne stroške, kriti vse že plakulturi lahko na podlagi Zakona čane prispevke in izdati novo (pozitivno) odločbo. o uresničevanju javnega interesa Na srečo sem imel_a napovedane projekte, odprle so se za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK) nove projektne možnosti in lahko sem zaprosil_a za kovid­ne in Uredbe o samozaposlenih dodatke. S področjem, kjer profesionalno delujem, sem se spoznaval_a že dolgo in nisem prvič vstopal_a v ta svet, zato je bilo verjetno lažje. Ves čas sem imel_a tudi pomoč družine. Pri vsem tem je bilo najbolj mučno čakanje, a moja eksistenca ni bila ogrožena do te mere, da bi npr. ostal_a brez strehe nad glavo. Ne predstavljam pa si, kako bi bilo, če bi si morda v tistem obdobju moral_a plačevati še najemnino. Velikokrat se vprašaš, ali je vredno, da greš naprej. Za to ni bilo enostavno zbrati poguma, saj sem bil_a že vnaprej seznanjen_a, da lahko postopek na sodišču traja vsaj eno leto, kar se je zdelo res dolga doba. Zame je bilo ključno, da poleg statusa pridobim tudi pravico do plačila prispevkov, zato sem tudi vlogi oddal_a hkrati. Honorarji na trgu dela so preprosto prenizki, da bi lahko pokrival_a še prispevke in imel_a ob tem še za sprotne življenjske stroške. Na dolgi rok to ne bi šlo.” □ (Anonimno) *** “Vlogo za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in pravico za pridobitev plačila za socialno varnost sem vložila 3. junija 2021, dve leti po zaključku študija na AGRFT. Obe vlogi sem vložila hkrati, vendar nisem prejela obeh odločb istočasno. Dva tedna po oddaji vlog sem dobila mail, da moram vlogi dopolniti z zahtevanimi dokumenti, kar sem tudi naredila. Čez čas sem prejela pošto, da so potrdili mojo vlogo za vpis v razvid samozaposlenih. Vlogo za pravico za plačilo prispevkov pa so dober mesec zatem zavrnili. Takrat si sama nisem bila zmožna plačevati pripevkov za socialno varnost. Za tožbo se nisem odločila. Obdobje čakanja na odločitev ministrstva in spoprijemanje z birokracijo je bilo zame zelo stresno, takrat sem bila nekaj mesecev brezposelna, nato sem odprla s. p. in se komaj prebijala iz meseca v mesec. Komunikacija z ministrstvom je bila izredno slaba, neodzivna, nesramna. Kasneje sem nehala delati v kulturi, spremenila svojo poklicno pot in se zaposlila v Gen-i.” □ (Mateja Rokavec, 27 let, diplomirana filmska režiserka) *** “Joj, ful nerad pogrevam te cajte, ker sva se tud z ženo ful prekregala takrat ... Lih frišno poročena sva si končno kao “uredila lajf” in pol je hotla moja, de si še jst status uredim, de mi bo pokojnina polno tekla. Men se pa to itak ni dalo, ker sm si reku, de bom mel itak penzijo od Sazasa, pa še moji otroc 70 let, hehe. No uglavnem, z ženo sva bla zmenjena, de jst zberem material, ona ga pa pol odda in ostalo birokracijo zrihta, ker jst tega nikol ne bi oddal. Ona je zlo natačna in je blo vse oddano v nulo, vsa dokazila, vsi papirji. In pol dobim zavrnjene prispevke. Vložu sm za kantavtorja, ne za instrumentalista. In so mi zavrnil, ker kao nism nastopal v nekih za njih dost referenčnih ustanovah, kar je čisti bulšit, ker sm mel koncert v Cankarjevem domu s samo svojo musko in igral svoje komade s simfoniki RTV, pa miljon festivalov, glasbenih, literarnih itd. Očital so tud, da nimam dost nagrad. Ne vem, katere nagrade bi kot kantavtor loh še dobil. Na Kantfestu sem dobil zlato kanto in 1. nagrado iz rok Janija Kovačiča, Smolarja, Juvančičke ... Pač od tistih, ki verjetno bolš vejo kot ministr- ska komisija, kaj je dober songwriting, ker so sami zvezde. Smolar je clo Ježkov nagrajenec. Ježkovo bi loh dobil pri 60., ne pri 28., kokr sm bil takrat star, če že ... Takrat jo je dobil Mef, od katerga sem btw tud mel priporočilo, pa recenzijo iz Dialogov itd. Omenu sem dve nagradi za najboljše besedilo iz Slovenske popevke in zlato kanto. To je to. To se spovnem. A veš, de detajlov, za kva sej točno šlo, se pa sploh ne spovnem več, no sej bolš, de se ne. Ne vem, kva je bla že fora, vem de je nastala neka čudna situacija, ker sm status dobu, prispevkov pa ne in pol sm se prtožu, de Cankarjev dom je referenčn plac in izpodbijov še ostalo, kar kao ni blo zadost, ker sm dobu res mal točk. Poslal sem pol naknadno za pritožbo še 40 priporočil, od Primoža Grašiča, Ftičarja, mah, ful folka se je odzval, res ganljivo. Takrat sm si reku, pizda, jebeš ta status, lej kok folka te cen, in to hudi artisti, hehe. Pol pa mislem, de niso odgovoril ful cajta, do januarja je blo pa treba že javt, kdaj nej mi začne status tečt. Itak, čakal so tok cajta, de bi mogu zalaufat status, prispevke pa sam plačvat. Vmes sva tud uno Asociacijo klicala in so rekl, de v resnic ostane sam tožba. Pol sva vlogo še enkrat oddala spomlad, identično vlogo, kot konec prejšnjega leta, in so jo za status v prvo odobril, v drugo zavrnil. Žena se vrjetn bolš spovne, kako je blo, čeprov se ona še bolj nerada spominja teh bojev. Name in na moje delo neposredno to ni vplival. Jst sm z njimi zakluču za zmerej. Zdej sva ravno odprla d. o. o., prispevke plačujem sam, v glasbeni učim 100 %, ne več samo polovičke, zraven pa furam duet Hostnik Krečič, 25 svojih komadov, Vudlenderje, 20 svojih komadov, svoj band, 30 svojih komadov, končujem album otroških pesmic, še 10 komadov, upam, da jih vzame Mladinska knjiga, za gledališče v Šentjakobu v Rožu v Avstriji moram narest celo predstavo Butnskala do jeseni. Dela ne zmanka, dnarja bo pa, upam zmer več, že zarad avtorskih pravic, čeprav me zaenkrat redno rola samo 1. program RTV. Videt čemo. Sm se pa v teh letih po faksu tud že mal navadu slovenskega Absurdistana. Konc koncev mam srečo, da se folk odziva na moje ustvarjanje. Največji problem današnih ustvarjalcov je to, da je vse ju (kar pomeni tudi zagotavljanje za vse našteto potrebnih dodatnih sredstev), skoraj neobhodno namreč predstavlja ali pomeni nevarnost še dodatnega poslabšanja položaja posameznikov in posameznic, ki poklicno delujejo v ustvarjalnih poklicih in PPP imajo. Nevarnost in strah pred spremembami sta pri tem vsekakor razumljiva in zgodovinsko upravičena. Resor kulture se že od samega začetka samostojne države sooča s krčenjem proračunskih sredstev in načrtno zamajanim družbe*** nim ugledom polja kulture SEŽETEK IZJAV in umetnosti. Četudi vsake IZ POGOVORA S POLONO TORKAR toliko kak minister napoO TRENUTNEM POLOŽAJU ve in se tudi loti reforme SAMOZAPOSLENIH V KULTURI IN uredbe o samozaposlenih SPREMEMBAH NA OBZORJU v kulturi ali pa, kot smo bili Status je pogosto za upravičence privla- priča v preteklem mandatu, v institut globoko zareže čen prav zaradi možnosti pridobitve brez sprememb ureditve in pravice do plačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proraču- prosilcem s kršitvami sistena. Med približno 3200 samozaposleni- matično odreka PPP, to med mi v kulturi je približno 950 takih, ki PPP kulturniki pogosto sproži val ogorčenja in nekatere (pravica do plačila prispevkov za socialno varnost) nimajo. V teh številkah se spravi krč, druge mobilizira skrivajo kompleksnost, raznorodnost in v boj. In če je spremembe vse prepogosta nezavidljivost položaja naposled možno zaustaviti, domačih samostojnih poklicnih ustvar- je zmaga prepogosto Pirova, status quo nam namreč jalk in ustvarjalcev, ki jih mdr. diktirajo le redko uspe zares obranipogoji dela v okvirih domače kulture ti, storjeno škodo resnično in kreativnih industrij, zamejeno spodbudna naravnanost in zastarelost uredi- popraviti. Košček po košček se položaj vendarle slabša tve, pa tudi vse bolj pogosta odsotnost in samozaposleni v kulturi zmožnosti ali zanimanja ustvarjalcev s PPP morajo za (še naprej status in PPP razumeti. Na podlagi njunezadostno spodbudne in nega razumevanja bi lahko ustrezneje delovali, ju mislili ter si aktivno prizade- ne docela domišljene) pravali udejanjati spremembe, kjer ocenju- vice in spodbude ustvariti in porabiti vselej nekaj več, jejo, da so potrebne. pogosto najprej živcev. Vsakršna napoved ali udejanjanje V orisanem položaju nas sprememb ureditve, kot jo poznamo, vselej preseneti in hkrati ki ju izvajajo oblastniki, sta za samozaposlene v kulturi vselej občutljiva tema. veseli, kako so Asociacijine delavnice, vezane na Vsaka sprememba, ki ne predvideva pridobitev statusa samozapredvsem krepitve in širitve socialnoposlenega v kulturi s PPP ter varstvenih elementov PPP, spremljevalnih ukrepov in spodbud, namenjenih druge, na upravljanje statusa vezane teme, vedno polne. izboljšanju položaja samozaposlenih v kulturi ter njihovemu poklicnemu razvo- In vendar – ali se udeležensenza risposta. Daš plato ven in je niti skurca ne noben. Js mam še zdej spravleno risbico, ko sm se pr desetih letih narisov, kako se vidm odraslega. In mam tko klobuk, okrogle špegle, brado, spodaj piše pa Tomaž Hostnik, svobodni umetnik. Haha, vse iz risbice se je uresničl, razn svobodni umetnik nism postov. Oz. vsaj ne uradno. No, al pa, mogoče sem pa še bl svoboden zdej, ko nimam statusa. Ne vem. Moram naprej delat, komi se dohajam, ponoč snemam do pol treh, zjutraj ob sedmih pa devetmesečna Milena začne po meni plezat in me mlatit po frisu.” □ (Tomaž Hostnik, 30 let, kantavtor) ke in udeleženci zavedajo, kako zamejene so možnosti in kako sporadične so priložnosti za plačano ustvarjalno delo ali prikazovanje umetniških del? Kako gledajo na število, razvitost in zmožnosti kulturnih institucij, organizacij in drugih delodajalcev, ki po epidemiji še niso dobro okrevali, pa je bila tu že inflacija? Kaj je zanje ustrezno vrednoteno delo in kakšne so zmožnosti in volja producentov, institucij, organizacij, naročnikov, da bi ga tako vrednotili? Razumejo, kaj status s PPP vse pomeni in kako z njim upravljati tudi na način, da lahko pomeni bolj udobno starost, bolj mirno porodniško? Se zanj odločajo, ker si samostojno poklicno delovanje v kulturi lahko privoščijo ali ker so zanj poklicani, četudi to pomeni odrekanje in neprijetne razgovore? Kaj je pri vsem tem odgovorno, kaj je pošteno, kaj je čigava odgovornost? Je ureditev sploh ustrezna? In nenazadnje, kakšno vlogo mora pri vsem tem odigrati država? Do katere mere in na kakšen način naj država regulira in spodbuja samostojno poklicno delo v polju kulture? Zgolj za začetek. Če so sistematične kršitve v postopkih podeljevanja statusa samozaposlenega v kulturi s PPP, ki smo jim bili skozi vrsto primerov priča v obdobju ministrovanja prof. dr. Vaska Simonitija, primer sistematične zlorabe moči oblasti, ki je nedopustna in se je intenzivirala nasilje, ki je državi v odnosu do posameznika vselej lastno, je med samozaposlenimi v kulturi in prosilci za status s PPP iz vseh starostnih skupin po drugi strani prisotna včasih zaskrbljujoče nezanemarljiva stopnja zamejenega razumevanja in zgolj bežnega zanimanja za ureditev področja samozaposlenih v kulturi, vključno s PPP in vsega, kar iz pravice izhaja. Vse to na žalost vse prepogosto pomeni, da informacije pridobivamo in za pomoč prosimo pogosto že (pre)pozno, ko smo že soočeni z zavrnitvijo ali pa ko v času porodniške ugotovijo, kaj danes brez investiranja v višino socialnih prispevkov pomeni PPP, ko pride do upokojitve ali porodniške. Bilo bi povsem upravičeno, celo nujno, da bi se kulturnopolitično opismenjevanje vsaj na umetniških fakultetah vršilo že v času študija. Poklicno in samostojno delovanje v polju kulture in ustvarjalnosti posameznika ali posameznice ne odvezuje od tovrstnega razumevanja in zanimanja, ki sta hkrati edina možna podlaga za krepitev lastnega položaja. Nenazadnje so za letošnje leto napovedani tako reforma Uredbe o samozaposlenih v kulturi, Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi krovnega zakona, ki ureja področje, zato je ključno, da se ustvarjalci in delavci v kulturi ne otepamo odgovornosti in vloge, ki jo imamo pri sooblikovanju ureditve in krepitvi položaja neodvisne kulture, tudi z uveljavljanjem mehanizmov, katerih namen je zamejiti zlorabe oblastne moči. Za vse to pa so potrebni ustrezna informiranost, tehten, konstruktiven in odgovoren premislek, soočanje stališč in sodelovanje. V Asociaciji se bomo še naprej zavzemali za uvedbo karierne dinamike, drsnega cenzusa, ureditev položaja upokojenih ustvarjalcev in tistih, ki so pred upokojitvijo, krepitev štipendijske politike ter socialnega položaja samozaposlenih. □ KOLOFON ⁂ Igralki: Suzana Krevh, Mina Švajger Režiser: Bor Ravbar Dramaturginja: Nina Kuclar Stiković Oblikovalka prostora: Živa Brglez Oblikovalec svetlobe: Domen Lušin Lektorica: dr. Nina Žavbi Milojević Foto: Marijo Zupanov Vodja tehnike: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Brina Ivanetič, Žan Rantaša, Samo Dernovšek Kreativna in izvršna produkcija: Nastja Miheljak Produkcija: Gledališče Glej Sofinancira: Svet za umetnost Univerze v Ljubljani V sodelovanju z: UL AGRFT Podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana Zahvala: Zavod Bob ⁑ Dramsko besedilo deklici Nine Kuclar Stiković je bilo 2023 nominirano za nagrado Slavka Gruma. V utemeljitvi nominacije je strokovna žirija med drugim zapisala: »Zdi se, da danes oblast še učinkoviteje kot z represivnimi sredstvi svojo voljo udejanja s strukturnim in sistemskim nasiljem ideoloških aparatov, če je potrebno, tudi s kršenjem ali vsaj arbitrarnim izigravanjem zakonskih postopkov in pravnih norm. V tej dialektiki podobnosti in razlik besedilo kaže na to, da je v spolni in razredni identiteti tistih, ki so žrtve tako prekarnih eksistenčnih pogojev bivanja kot dominantnih struktur oblasti, določena kontinuiteta, da pa je ta kontinuiteta danes nekoliko modificirana in da morajo biti verjetno zato tudi oblike upora – takšne, kot jih na primer deklica iz Andersenove pravljice gleda na dnu svojega krožnika – danes drugačne.«[1] [1] Dostopno preko: https://issuu.com/presernovo/ docs/53._tsd_nominacije_za_ nagradi_slavk_34486189edd645. Glej, list Letnik 15, št. 2 Urednica: Tery Žeželj Avtorice_ji izjav: Tomaž Hostnik, Mateja Rokavec, Polona Torkar Slovenski jezikovni pregled: Svetlana Jandrić Oblikovanje in prelom: Grupa Ee / Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović Izdalo: Društvo Gledališče Glej Tisk: Stane Peklaj Naklada: 200 April 2023 Podpirajo nas: Mestna občina Ljubljana Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Evropska komisija, program Ustvarjalna Evropa Evropska komisija, program Erasmus+ Evropska komisija, program CERV Državljani, enakost, pravice in vrednote Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Gooja, d. o. o. Društvo za promocijo glasbe Supercatering, d. o. o. Salviol, d. o. o. Zurich Customer Active Management, d. o. o. CORWIN SI, d. o. o. Gledališče Glej Gregorčičeva 3 1000 Ljubljana glej.si info@glej.si Glej, ekipa Umetniški svet Anja Pirnat, Barbara Poček, Inga Remeta, Tery Žeželj Inga Remeta Predsednica društva, vodja programa, vodja mladinskih in izobraževalnih projektov, producentka inga@glej.si Barbara Poček Vodja izobraževalnih in rezidenčnih programov, mednarodni projekti, producentka barbara@glej.si Anja Pirnat Vodja mladinskih in kulturno-umetnostno vzgojnih programov, vodja projektov, producentka anja@glej.si Nastja Miheljak Producentka nastja@glej.si Tina Malenšek Stiki z javnostmi tina@glej.si Andrej Pervanje Stiki z javnostmi in mediji andrej@glej.si Grega Mohorčič Vodja tehnike grega@glej.si Brina Ivanetič Tehnična podpora brina@glej.si Žan Rantaša Tehnična podpora zan@glej.si Samo Dernovšek Tehnična podpora samo@glej.si Paulina Pia Rogač Vodja hostesne službe Gostoljubje Paulina Pia Rogač, Tina Malenšek, Petja Rozman, Petruša Koželj Tajništvo info@glej.si rezervacije@glej.si