St. 224 NhMffHTiMinmaifi Izhaja, IzvzrtnšI pondetieft. vsak dan zjntr&f. U« —«»s« tv, AsISkega št. 20. L nad^ooje DopU* naj se *eiL*«o uiadailtvti. Nefrsakirsat pisma se ne sprejemaf ro*op " JJ vr«lt|o. — Odgovorili vodnik: Prof. F. Peric. — Lastnin . skarrr ' jiggK — Ttak tiskarna Edinost Naroioia« *r*?a za mesec L 7.-, ^gfe prt leta L in celo tato L 6®,— Za inozemstvo mesečno 5 nHfc^^elafon uredniftvs la uprave 11-57- dMii virm, v ctOTMi m PlfMhtat MHffit 20 cent. Letnik JKLIX EDINOST Mevflke v Trsta tu okoHef po 90 ceot — Oglasi se rafnnijo r ■rohneti sns kolona (72 mm.) — Oglasi trgovce* ta obrtnikov mm po 40 eeat i—rtski. sahvste, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi deoanrita savedov mm po L % — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L S. — Oglasi, naročnina Hi roklaraoclje se pošiljajo isključuo oprav* Edinosti, v lVstu, ulics sv. PlraoCiSka AsiSkegs *ev 20, L nadstropje. — Telefon uredniMva ta norave 11« ZaUal narod in ne stranka ? Eden največjih grehov, ki nam ga očitajo italijanski listi in ki nam ga ne morejo odpustiti, je dejstvo, da mi, da naše ljudstvo noče biti politična stranica, temveč d nastopamo na zunaj kot narodna manj-bii:u, t. j. kot slovanski narod, kot slovanska narodna manjšina, ki se sicer priznava v političnem pogledu kot del prebivalstva kraljevine Italije, ki pa hoče ohraniti v narodnostnem oziru svoja bistvena svojstva slovanske etnične skupine. Kako se nam to hudo zamer ja, naj nam pokaže sledeči cttat iz iste «Idee Naziona-katere obrekovanje smo primerno zavrnili že včeraj. V številki tega lista, ki je osebno glasilo ministra za notranje zadeve Federzonija, od 12. septembra čitamo pod naslovom «Opozicija drugorodcev m njih dolžnosti napram italijanski državi« tudi sledeče: «Listi slovanske koalicije (?!) kot «Edinost» ne opuščajo nobene prilike, da nas opozarjajlo, da niso pripravljeni na mirno sožitje in bratstvo. Ravno te dni je f)isal omenjeni list v zvezi z nedavnimi po-emikami o zvezi med Slovenci in popo-larsko stranko, da «drugorodci niso stranka, ki bi se mogla vezati z drugimi italijanskimi strankami, naj bodo vladne ali ne, temveč da so narodna manjšina, ki se bori za ohranitev svoiih državljanskih in kulturnih pravic in za spoštovanje -svojih lastnih interesov. Dijgorodci torej vedno na-giašajo narodnostno načelo proti italijanski državi in njenim narodnim načelom.« Rimski list se temu dejstvu očividno čudi, kar nam jasno dokazuje zadnji stavek navedenega odstavka, ki smo ga zato podčrtali. Ćudi se rimski list zato, ker se v svojem očitku na naš naslov opira na pojme o razmerju med državo in državljani, H so veljali v srednjem veku in v modernem tja do proglasitve človečantskih pravic po veliki francoski revoluciji. Dalje so prespali slični rimski modrijani vso dobo romanticizma, ki je rodila najgloblje prebujenje, najzasežnejšo duševno reformacijo, kar jih po^na zgodovina in ki se da primerjati edino le z velikimi verskimi pokreti starih in novejših časov. To je ona velika in nesmrtna doba, v kateri se je rodila s pomočjo najrazličnejših rtovih in skrajno zanimivih ved, s pomočjo nove književnosti in umetnosti takoimenovana narodna zavest, Nattodi, ki se dotlej niso poznali sami sebe, so se začeli zavedati svoje etnične osebnosti in svojih posebnih lastnosti, ki to osebnost sestavljajo. Porodilo se ?,e z eno besedo v tej dobi to, kar imenujemo z besedo moderni nacionalizem. Dete tega mogočnega duševnega gibanja, ki je zajelo v preteklem stoletju vsa evropska ljudstva, je bil tudi ital. risorgimen-to z vsem svojim poletom, ki je zadivil ves tedanji svet in se italijanski narod tudi danes z upravičenim ponosom sklicuje nanj in na velika dela, ki so jih izvršili v oni junaški dobi predniki poznejših italijanskih pokolenj. Toda kakor so politični modrijani vrste naših raznarodovalcev prespali ono veliko gibanje narodnega prebujenja, tako so ali se vsaj delajo da so prespali tudi sam italijanski risorgimento in velike nauke, ki izhajajo iz njega toliko za Itaiijane same kakor tudi za vse druge narode. Da popolnoma vedoma ali neve-doma ignorirajo vse, kar se tiče udeležbe in sodelovanja slovanskih plemen pri velikem duševnem preporodu ljudstev v preteklem stoletju, to se po vsem tem razume samo ob sebi. Saj nas vse dosedanje izkušnje učijo, da bo moral ugledni dstituto per 1 Europa Orientale» še leta in leta širiti poznavanje slovanskih vprašanj, preden postane v tem pogledu malo drugače. Prebujenje narodne zavesti, dejstvo, da so se začeli narodi zavedati svioje etnične osebnosti, je rodilo mnogo poisledic, m^d katerimi so bile tudi takšne, ki so se posebno s strani velikih narodov označale za s i a b e. Narodni egoizem je siiirl majhne narobe, da so zahtevali tudi zase svobodo i '.voja in napredka. Veliki narodi, po- To tisti, ki so gospodarili v kaki državi, c \ i deli v tem nevarnost za svoj egoizem i, za svoje narodne interese. Vsled tega so ovirali manjše narode z vsemi mogočimi sredstvi v procesu njihovega vstajenja. Posledica takega stanja so bili hudi narodni ^oji. Kakor pa so ob času nekdanjih ver-skia bojev proglasili vladarji načelo «Cuius regio eius reiigio» (kakršno vero ima kralj, takšno morajo imeti podložniki), tako so sedaj proglasili vladajoči narodi podobno načelo «Cuius regio eius nationalitas* (vsa ljudstva v državi morajo biti iste narodnosti kot vladajoči narod). In v imenu tega načela so vodili večji in močnejši narodi, ki so imeli državni aparat v svojih rokah, neizprosno politiko raznarodovanja in zatiranja manjših narodov, ki so živeli skupno z njimi v isti državi. Načelo «cuius regio eius nationalitas» je bito sveto in nedotakljivo vse do svetovne vojne in do ruske revolucije. Še le ti dve svetovni katastrofi sta dovecDi človeštvo do tega, da je vsaj formalno zavrglo to načelo imperialističnega nasilja: Rusija s tem, da je proglasila načelo samoodločbe narodov, ostale države pa preko Društva narodov s tr *n, da so se vsaj v načelu odločile za zaščito narodnih manjšin in s tem tudi obsodile načelo «cuius regio eius nationa-litao*. Da se po t jm kratkem sprehodu po zgodovini vrnemo k našemu današnjemu položaju ter k očitkom rimskega lista in vseh ostalih pristašev in pobornik o v raznarodo- vanja našega ljudstva, moramo predvsem ugotoviti, da hoće jo naši raznarodo-valci uveljavljati še nadalje proti nun preživelo in od vsega kulturnega sveta obsojeno načelo «ouius regio eius nationaHtas*. Tudi recepti za raznarodovalno politiko so ostali isti: deloma prisilna sredstva v obliki raznarodovalnih zakonov, deloma politično zapeljavanje našega ljudstva, naj obrača svojo pozornost na razna druga vprašanja, ki nimajo z ohranitvijo naše narodnosti ničesar opraviti. Pritisk na pripadnike ogroženih narodnosti, naj se pridružijo političnim strankam vladajočega naroda, je bil vedno tipični izraz takega »nenasilnega* imperijalizma vladajočih narodov. Isto se ponavlja tudi danes z nami in proti nam. Namesto naše skrbi za ohranitev naše narodnosti, ki je najresneje ogrožena, naj bi stopilo zanimanje za popolarizem, liberalizem, klerikalizem in bogve še kaj! Skušnje iz narodnih borb pa nas obenem učijo, da so šli na timanice le nezavedni narodi. Ti so poplačali «svoje» strankar-stvo z narodno 'smrtjo (razni majhni narodi na Francoskem in drugod). Zavedni narodi (vsi narodi bivše Avstrije) pa so oi bili svestj nevarnosti, ki se je skrivala v takšnem političnem zlivanju, ter so rešili svoje narodno življenje skozi wse burje n viharje. «Idea Nazionale« naj se torej nikar ne jezi, ako se mi koristimo z izkušnjami svoje burne zgodovine ter odklanjamo vsako zvezo z italijanskimi strankami. Slične predloge bi moglo naše ljudstvo uvaževati le tedaj, ko bi so tudi pri nas opustilo nazadnjaško in nekult. načelo «cuius regio eius nat*ona!rtas». Le tedaj, ko bo obstoj naše narodnosti osiguran s pravičnimi zakoni, se bomo mogli posvečati tudi popo-larizmu, liberalizmu, fašizmu itd. Z eno besedo: tedaj, ko se bo pri nas uveljavilo načelo, da imajo vsi narodi, ki živijo v državi, enako pravico do osiguranega narodnega življenja in razvoja. Namesto tega pa cvete sedaj bolj ko kdaj prej ono preživelo načelo. Zato smo kot zaveden narodi proti strankarsivu v našem domačem taboru in proti vsaki zvezi z italijanskimi strankami. Smo narod in ne stranka. Dejstvo pa, da je načelo «cuius regio eius nationalitas* v nasprotju z najbistvenejšo kulturno vsebino vsega preteklega stoletja, nas navdaja z neomajnim zaupanjem, da bo to nazadnjaško in preživelo načelo prej ali slej doletela ista usoda, kakor je doletela slično in enako nekulturno načelo «cuius regio eius re-ligio*. Isti zgodovinski spomini, na katere naslanjamo mi to za nas rešilno upanje, pa morejo prepričati tudi gospode pri «Idea Nazionale», da mi nikdar ne poslavljamo narodnostnega načela proti italijanski državi in njenim narodnim načelom, temveč da odgovarja naše staKSče duha napredka in kulturnega razvoja vseh zadnjih 100-120 let zgodovine evropske civilizacije. In ta razvoj se ne bo dal zadržati! Finančna kontrola nad Avstrijo Razprava o Beneševem prediram ŽENEVA, 17. Na včerajšnjih razgovorih z vodilnimi finančniki Društva narodov so avstrijski delegati dosegli, da se bo finančno nadzorstvo generalnega komisarja Zirrmermanna za enkrat omililo, končalo pa se bo, ko bo Avstrija izpolnila gotove, točno navedene pogoje. Med temi sta najvažnejša ravnovesje v državnem proračunu in določitev stalnega tečaja med papirnato krono in zlato veljavo. V tretji komisiji se je včeraj razpravljalo o Beneševem načrtu za garancijski pakt. Med Anglijo in Francijo obstojajo v tej točki še nesoglasja, vendar se pa upa na skorajšnji sporazum. Med tem pa gu. Novo ministrstvo, Id mu predseduje doktor Yen, začne poslovati že daass. Zastopniki angleške in ameriške vlade so včeraj uradno protestirali pri kitaj*! vladi radi ukrepov, Id sabramjujejo nphovfan državljanom polova-jMvprovineah Kim« Su. ^KUng in Revolucija v Braziliji LONDCW, 17. Agencija Reuter dobiva iz Buenos Air os a; Brazilijanski revolucionarji so zasedli mostove pri Guairi in Noudezu v južni Braziliji, zvezne vojake so deloma pobili, deloma zajeli. Le 140 vojakom se je posrečilo ubežati. Zdi se, da se zapadni del države Barana že nahaja v oblasti upornikov. Sklicanje angleškega parlamenta LONDON, 17. Angleški parlament, ki se je imel sestati 28. oktobra, bo sklican že s 30. t. m. Zasedanje bo trajalo le malo časa in se bo bavilo izključno z vprašanjem ureditve irske meje. Rusija proti vmešavanja Dr ušiva narodov1 v zadeve Georgije MOSKVA, 17. Vsi listi objavljajo protestne note proti sklepu Društva narodov, po katerem je svet Društva dobil nalog, da j ukrene potrebno za pomirjenje sovjetske , Georgije. Listi ugotavljajo, da je Društvo narodov storilo ta korak na prigovarjanje MacDonalda in Herriota. Eksplozija v rudniku - 81 rudarjev zasutih WYONING (Zedinjene države), 17. Vsled eksplozije v rudniku Grisou je bilo zasutih 81 rudarjev. Dosedaj so izvlekli 8 mrliče v. Domneva se, da so vsi ostali rudarji zgubili življenje. DNEVNE VESTI Politični položaj «VeČ luči! Hočemo jasnosti, da ne bomo hodili ob strani vas (fašistov) v temi, ne da bi vedeli, kam gre vaša potl» vzklikajo dan za dnem liberalci, ki se še vedno niso odločili za popolno sodelovanje s fašisti. Odločitev bo pač padla na kongresu liberalcev, ki se bo vršil prve dni oktobra v Livorau. In luči še vedno ni. Priznati je treba, da so tu gotovi znaki, na podlagi katerih bi se dalo sklepati, da so jeli fašisti, oziroma le oficijelna fašistovska stranka, nekoliko popuščati od svoje boje vito sli. Tako je na pr. vodstvo fašistovske srtanke na Musso-linijevo želio ukinilo zborovanje fašistv-skih čet v Rimu, ki so bila napovedana za prihodnjo nedeljo. Proti takim zbiranjem so z vso odločnostjo nastopili opozicij-onal-ci in tudi liberalci. Mussolini pravi v pismu, ki ga je naslovil vodstvu fašistovske stranke pred odhodom v Neapolj, da bi bila ta zbiranja odveč; saj sta nastop in disciplina fašistov ob priliki umora fašistovskega poslanca Casalinija pokazala silo fašizma. Poleg tega je tudi ministrski predsednik Mussolini. v Neapolju govoril dokaj pomirjevalno, vsaj v začetku svojega govora. Priznal je, da ima opozicija pravico obstoja; a dostavil je takoj, da ne bo fašizem nikdar dovolil, da bi opozicija hotela zanikati dobro, ki ga je prineslo domovini fašistovsko gibanje; fašizem ne bo dovolil nikdar, da bi se sramotila žrtev, ki jo je doprineslo onih 3,000 fašistov, ki so padli v boju za ideje fašizma. «Meščani, črne li- ne nezmotljivosti v vprašaniih, ki se tičejo goslovenskega jezika.) Oj «Fra Scar»! «Tribuna» je lahko ponosna nate; saj si ti edini po tako vztrajni borbi, po tako šumnem rovarenju diplomacij, po tako trudapolnih prizadevanjih in globokem proučevanju drugih prišel po lastni pameti na to, da ,se v «jugoslovenščini»{!) pravi kruhu <-stz» «Tribuna» predobro pozna tvojo brilitnost, oj «Fra Scar», saj je postavilo tvoje vrstioe o umazani in grenki vodi, ki naj pripade . . . umazani (da dopalnimo tvojo misel) Jugoslaviji, na isto mesto kakor n. pr. članek vseučiliščne-ga profesorja Lando Landuccija o Livijevih rokopisih!*) Sicer pa bo tvoj most, ki si ga pričel zidati z blatenjem jezika, katerega se ne sramuje tvoja in naša kraljica, na katerega so bili ponosni možje kakor N. Tomraaseo in dr. slonel na zelo trlili podlagi. *) Morda pa je postala voda šele potem umazana, ko so jo prisodili Jugoslaviji? G. «Fra Scar* in gospodje okoli «Tribune bi .prav dobro storili, ako bi si prečitali izjave, ki jih je podal pretekli teden jugoslovcnski zunanji minister Marinković dopisniku lista «Giornale d'Italia» v Ženevi. «Sporazum med .državama ne bo popoln, dokler ne pride dc zbližan j a med narodoma samima!> Z blatenjem njegovega iezika zna bržkone edino 'iFra Scar pridobiti drugi narod na svojo stran. Kaj poreče k temu Mussolini, ki je še predvčerajšnjim v svojem govoru v Neapolju s ponosotr. omenjal italijansko-iugcslovenski sporazum? Morda bo švignil s frasko po Fra Scarju. Občinski Iz krogov občinskih tajnikov smo prejeli sledeči poziv, ki ga radi objavljamo: S kr. odlokom z dne 11. I. 1923 štev. 9 je __ _ _ __ bil ra9tegnjen na nove pokrajine občinski in srajce! zaključil Mussolini" Morda ni pokrajinski zakon veljaven v Starih pokraji- več potrebno upam, sklicati naših legij, t T^Z toda jaz vas kljub temu vprašam: Ako bi £ako ^ u ureditev zamišljena - se kaže da bilo to potrebno, kako bi vi odgovorih? j zakonodajalcu ni bil položaj nas tajnikov kot (Množica je zaorila «Da!».) Torej tudi Mus-j takšnih nikakor pri srcu, kajti z enim mahom solini hoče ohraniti bojevitost svojih čet'nas stavlja takorekoč pred vrata. Cl. 17. odlo-nedotaknjeno. ka določa: ^Občinski in pokrajinski konceptni ... | uradniki, ki so sedaj najmanj 2 leti v službi, ki A kaj izdajo te deloma pomirjevalne j imajo zadostno šolsko izobrazbo četudi manj-Mu>st9oiinijeve besede, ko pa na drugi , ga od one predvidene v predidočem členu (postrani ves fašistovski tisk neprenehoma. polna gimnazija, realke ali tem enaka šola), vpije: («Vodja (Mussolini) jrazvežite nam'bodo pripuščeni k posebnemu izpitu v dosego roke U; ko Farinacci grozi v svojem glasilu tajniškega patenta, ako posedujejo ostale do- «Cremona Nuova» s šentjernejsko nočjo, ako bi Še kateri fašistovski poslanec padel kumente predvideče v Čl. 162 občinskega in pokrajinskega zakona.» i ~ „ . . .. . * .. -1 . Kaj se to epravi, «zadostna šolska izobrazba*, kot žrtev avoje ideje; ko Museolimjev bratjz ' se n{ £c takoi poved;Jro nai bodo, vabljeni tudi vsi gg. poslanci, iu kjer obrazli^ šimo naše upravičene zahteve. Tovariši požu-t rimo se, dokler ja š« čas. Seznanimo tudi favi nost z našim položajem. Tajnik. Is urade Političnega društva «Edlaoct» v Trs«« Karel Miti, Britoi: dobili smo odgovor, da iz registrov ne izhaja noben Dekleva. Bla^ govolite nam poslati vse podatke in točen po^ Sis p odvzetih prvakov po krenelogifoem radu. e st« kedaj prosili sli požorili s posredovan njem občine, prosimo za tozadevno službeno Btevtlko. Rabimo kolikor mogoče jasnih do-kaaov, ki bi olajšali zasledovanje Vaše izluzi niče. Razvrstite« invalidov li pohib-ljencev v Knte$ortje Iz organizacije pol. dr. «Edinost» v Trsi«. Prepričani smo, da ustrežemo našim pohabljencem m invalidom, vdovam in sirotam, prednikom in potomcem v vojni padlih, ako priobčimo v listu «Edinost» nekaj pojasnil, ki •e direktno tičejo uvrščenja pohabljencev m Invalidov v posamezne kategorije, kakor tudi višino penzije, ki pritiče posameznim kategorijam. Opozarjamo invalide in pohabljence, da dobro pregledajo ta navodila, ker potem že sami lahko največkrat presodijo, v katero kategorijo spadajo in ni potem nepotrebnih pritožb. Ob koncu bo Se pojasnilo, komu pntiče pen-aija in po kakem zakonu. Tukajšnja organizacija pol. dr. -»Edinost* je vedno in v vsakem slučaju našim ljudem na razpolago. Tajništvo pol. dr. «< Edinost* v Trstu. RazprtMnica A Poškodbe in obolenja, ki dajo pravico do pokojnine; dosmrtna ali obnavljajoča se nakazila. Prva kategorija (Člen 13., prvi odstavek) 1. Izguba vseh štirih okončin, do meje celotnc izgube dveh rok in dveh nog skupaj; 2. Izguba treh okončin: do popolne izgube obeli rok in ene noge obenem; 3. Organične in nepopravljive poškodbe obeh oči, Ivi so povzročile popolno, absolutno in trajno oslepelost obeh oči; 4. Organične n nepopravljive poškodbe obeh oči. ki so tako poslabšale vid, da omogoči le štetje prstov na razdalji navadnega gledanja od blizu; 5. Izguba obeh zgornjih okončin, do meje popolne izgube obeh rok; 6. Trajne, neozdravljive in tako težke spremembe duševnih zmožnosti, da je prizadeta oseba popolnoma nesposobna za vsakršno koristonosno delo, ali nevarna sebi ali drugim; 7. Pcškcdbe centralnega živčnega sistema (možgan in hrbtnega mozga) s toli težkimi in tra;nšmi posledicami, da dovedejo do izolacije ali pa povzročajo v svoji skupnosti globoko in nepopravljivo motenje pri izvrševanju za organsko in socijalno življenje najpotrebnejših opravil; 8. Izguba obeh spodnjih okončin (izčlenjenje ali amputacija beder); 9. Izguba ene gornje in ene spodnje okončine (izčlenjenje ali amputacija lakta in bedra); 10. Izguba ene gornje in ene spodnje okončine ne na eni strani (izčlenjenje ali amputacija lakta in bedra); 11. Pcpoina izguba ene roke in obeh nog; 12. Popolna izguba ene roke in en« noge; 13. Popolna izguba vseh prstov na obeh rokah, ali popo'na izguba obeh palcev ter sedmih drugih prstov; 14. Popo!na izguba enega palca ter drugih osmih prstov na rokah; 15. Popolna izguba petih prstov ene roke ter prvih dveh na drugi roki; 16. Celotna izguba obeh nog; , 17. Hiranja in oslabijenja fkaheksije in ma-razrni). ki se upirajo vsakemu zdravljenju; 18 Pljučne in izvenpljučne poškodbe tuberkulozne narave ter vse druge trajne organične n funkcijonalne poškodbe in tc tako težke, da izključujejo vsakršno zmožnost za koristonosno delo; Druga kategorija. 1. Organične in nepopravljive spremembe enega očesa, ki so povzročile njega trajno in j liMlMSk* Izseljenske šole, ki že od aofadaj jajo , ki ima glavno zaslugo za ustanovitev D. M., priredil par plesnih večerov in pred kratkim vrtno veselico in srednješolci v Gorici, ki so priredili v Go-u rici en zabavni večer. Tako vršijo naša di- doltfo- lažka društva svojo nalogo z izobraževanjem lastnih članov in s sodelovanjem pri našem srednješolcem nepovračlpve podpore. Z usta- Dn|iWo ■ podejj]0 posojila 83 visokošol-novo visokošolskega odbora tevaja društvo ^ In ^^ dolgoročllih posojil 13.400 lir in drugi del namena: vagoja k sa^odgovornosti. | kiatkoro^.h 2j g92 25 Hr. skupno 35.392 25. Visokošolci si sami razdele med seboj posojila j Srednfešokem je društvo podelilo 15.700 lir od svote, katero določi »pravni odbor poedi- | , ^ siccr ^ lir rednih podpor in nim fakultetam. Tudi se je letos od vsakega , ^ ^ ixre(Jnih p0dpOr je bilo deležnih 60 dijaka, ki je vložil prošnjo, zahtevalo, naj nabere par članov. Na ta način m polagoma Širi ideja našega društva po celi naši pokrajini. Zakaj pa se mora razširjati razumevanje Matice po celi pokrajini? Pred vojno so dobro delovala dijaška podporna društva v Istri, v Trstu in na Goriške«. Razmere so bile drugačne m razcepljenost je bila dopustna, če že ne koristna. Po vojni pa so se razmere temeljito izpre-menile. Naš narodni obstoj je bil v veliko večji meri ogrožen. Večja nevarnost je izzvala tudi večjo reakcijo. Naše gospodarske organizacije in prosvetna društva so se pričela združevati v večje skupine, v zveze. Jasno je, da je temu pokretu moralo slediti tudi dijaško podporništvo in se centralizirati. Istočasno je bila potrebna tudi revizija dosedanjih podpornih sistemov, potrebna je bila ustanovitev čisto novega društva z jasnim programom, odgovarjajočim novim zahtevam. Tako je prišlo -do ustanovitve D. M. dne 6. januarja 1923., svoje življenje in v obilnem potu svojega obraza služilo svog težki in grenki kruh. Pravice odpsičevš uradnikov. Naš rimski poročevalec nam pošilja sledeče obvestilo: Posameznim ministrstvom v Rimu kakor tudi samemu- računskemu dvoru prihajajo reklamacije državnih uradnikov v vprašanju odpustitev in odslovitev kakor tudi glede vprašanja odpravinine. Z ozirom na to opozarjamo ponovno na sledeče. Nameščenci, ki so bili odstavljeni v smislu dekretov št. 440, 1230 in 1907 iz leta 1923., nimajo pravice do šestmesečne---- -----------------, odškodnine Nameščenci, ki so bili cdslovljeni katere delokrog se razteza na vse pokrajine smislu čl 2. kr. odloka od 29. novembra j Italije, kjer bivajo ----: v —1 Slovani. V celi ti deželi >go in jo tudi vrši. Kakšna "naj bo ta naloga? Narod brez strokovno popolno slepoto ter znianjša!e_ ostrino vida ^^ ^ 2718.. imajo pravico do odškodnine v 1 raora vršiti svojo nalogo in jo tudi vrši. Kak- zneskn šestmesečne plače. Odpuščenim name- j , ščencem. ki nimajo pravice do pokojnine (ker , \7C\>T n'so dosegli meje predpisane starosti itd.) se 1 kater . - .. , izplačajo prejemki cd osrednje uprave. Pri ti- Prosvetnem življenju, ako nih, ter vse druge pcskdice poškodb obraza ' , \ ' j___x-__: „ A* m- r na, drugega očesa med 1 50 m 1 25 normalnega; ---Vstmesečne piače. Odpuščenim name ____________ „ 2. Obojestransko organično, popolno in §čencem k- niniaio pravice do pokojnine (ker {izobraženih mož, daleko ne doseza odpornosti, trajno oglusenje; _ , n:so dosegli meje predpisane starosti itd.) se j katero mora imeti v svojem gospodarskem m Ki-i 6 • • --------------1 * v* —"— —i.— — hoče odtegniti da 3. Uničenje Vosti obraza, posebno pa čeljusl- samega ali ust v taki meri, da je ovirano zvečanje, poziranje in govorjenje ali pa da po--czrcčaio navzlic protezi znatno r-pačenost; 4 Trajna anhiloza (neg bljivost) ser.čnc-če-Ijustnega sklepa v popolni ali skoraj popolni meri; 5. Težke in trajne -poškodbe dihalnih organov ali drugih organov in organskih sistemov, ki so povzročene po učinku plinov in škodljivih par sploh; 6. Vse druge organične poškodbe in bolezni grla. sapnika in pljuč, ki povzročajo težke in trajne ovire pri dihanju; 7. Težke srčne bolezni z odkntimi znaki in kompenzacije ter težke in trajne bolezni pe-rikardija (osrčnika), a ne takih, da bi se morale uvrstiti v prvo kategorijo; 8. Pljučna in izvenpljućna oboljenja tuber-bulotične narave jasno ugotovljene, da radi njih jekosti niso take, ki bi spadale k prvi kategoriji; 9. Poškodbe in bolezni prebavljalnih organov in s temi spojenih žlez s trajnim in težkim hiranjem konstitucije; 10. Poškodbe m oboljenja osrednjega živčnega sistema (možgan in hrbtnega mozga), ki so povzročila afazijo ter druge trajne in teike posledice, a ne takih, da bi dosegle stopnjo v številkah šest in sedem prve kategorije; 11. Negibljtvost glave vsled popolne upog-njenosti vratu ali iztegnjenosti vratu vsled neodpravljivih vzrokov ali pa popolna in trajna vkočenost (ne gibljivost) hrbtenice ali pa znatno in traino ukrivljcnje iste; 12. Trajna ohromenja (paralize), bodisi centralnega ali periferičnega izvora, katera za-devljejo one mišice in skupine mišic, ki služijo bistvenim življenjskim opravilom in ki se »matraio po svojem značaju in trajanju za neozdravljiva; 13. Aneurizmj velikih arteričnih žl' trupa in vratu; 14. Težke in trajne poškodbe in obolenja krvotvornih organov; vsled Česar rešitev prošenj zastaje. NA SLOVENSXI ZASEBNI ŠOLI V TRSTU pri Sv. Jakoba se vpisuje — kakor na vseh javnih šolah — prihednji leden v pondeljek, torek in sredo od 9. do 12. ure. VODSTVO. cev oprimeo, ter jih gmotno podpirati konca njihovih študijev. Vse te naloge tzvr-Stre upravni odbor, ki določa visokost svote, katera se dodeli posamezni stroki. Visokošolski odbor, oziroma izvrševalci odbor podelita potem posameznim prosilcem ene podpore, oziroma posojila v okviru za stroko določene svote. Ako »vidi torej upravni odbor večjo potrebo gotove stroke, odmeri tej stroki večjo »voto. Prej, ko preidem na podretono poročilo o delu društva v preteklem letu, naj omenim na kratko aafte šolske razmere. Cela vrsta nafiih srednjih šol je cvetela na tem ozemlju * Gorici, srednješolcev. Društvena korespondenca je obsegala okroglo 800 številk. Članstvo. Po pravilih imajo volilno pravico osebe, ki so se včlanile ipred 1. januarjem tekočega leta. In sicer je teh članov: ustanovnih 33, rednih 2TO. Članarino ni plačalo 185 članov. Pozneje se je vpisalo še okoli 200 članov. Drugo leto rednega društvenega delovanja je za nami. Uspehi prvega poslovnega leta so-sicer skromni, vendar taki, da nam dajejo zagotovilo, da smo na pravi poti. Zato hočemo vztrajno in krepko, kakor dosedaj, korakati po tej poti, dokler pridemo do cilja, ki smo si ga postavili. Za tajnikom je poročal o finančnih razmerah društva računovodja g. dr. Povh. Prečital je obračun za leto 1923-24 ter proračun za leto 1924-25. Načelnik nadzorništva g. dr. Just Pertot predlaga v smislu društvenih pravil absoltrtfM-ij odboru. Med debato, ki jo otvori predsednik, se je oglasilo k besedi več zbo-rovalcev. Predsednik društva priporoča di-jaštvu, naj se s pritožbami ne obrača na društveni odbor, ampak naj se poslužujejo razsodišča, ki je ustanovljeno v ta namen. Predlog načelnika nadzorništva za absolutorij odboru se sprejme. # Med samostojnimi predlogi se sprejme pred-------ii_ -------„ smislu, log odbora, naj se pravila popravijo v ^ da se bo upravni odbor shajal le po potrebi m ne štirikrat na leto, kakor je bilo dosedaj določeno. Končno sklene občni zbor, da se članarina za leto 1924-25 zniža od 12 lir na 6 lir. Nato so bili izvoljeni na ona mesta, ki so bila na podlagi pravil izpraznjena, deloma novi odborniki in nadzorniki, deloma se potr-Str° dijo dosedanji. Ob zaključku zborovanja se predsednik zahvali zborovalcem za obilno udeležbo in jih prosi, naj še nadalje podpirajo društveno delovanje. ■uge, v cijem «10«™- ; ■ hrvatska gimnazija v Pazinu. 31 tavatsita spričevalo ljudske ali k'omunaltta mlu gimnazija v Voloskem-Opa- tiji, 4) hrvatska gimnazija v Zadrtu 5) dvojezična (slovensko-nemška) realka v Idriji, 6) slovensko moiko učiteljišče v Gorici. 7) slo- . - ■ _ P__L.! ftt knriUtfn •polno-sečnih organov; 16. Skopljenje (popolna izguba spolnega uda in moda); 17. Preteroaturalna (izvcimaravnal zadnjica, protivoljne puščanje blata, rekto-vesikalna fistula, gornj« iistula sečovoda ter fistule jeter, pankreasa, vranice, želodca in črevesa, ki se i^>irajo vsakemu zdravljenju; 18. Kronično vnetje sklepov, ki je vsled velikosti in važnosti prizadetih sklepov silno »manjšalo delovanje dvoje ali več udov: 19. Izguba lakti aH podlakti (izčlenjenje ali amputacija pri gornji tretjini ene ali druge); 20. Popolna izguba šestih prstov na rokah, med temi obeh palcev in kazalcev; 21. Popolna izguba petih prstov desnice ter dveh izmed zadnjih štirih levice; 22. Popolna izguba osmih prstov na obeh rokah, Če je med njimi en palec ali ne; 23. Izguba enega stegna pri gornji tretjini; 24. Popolna negibljiv ost fanhiloza) v k^Iku aH pa v kolenu ▼ položaju močne fleksije fvpogmenosti); 25. Amputacija obeh stopal v sredi fmeđio-iarsica) ali v peji Isufcastragalnal. (Dalje] Zadružni tečaj. -Zadružna zveza v Trstu priredi novembra in decembra meseca tega leta zadružni tečaj. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj vloži tozadevno prošnjo pri Zadružni zvezi v Trstu do 15. oktobra t. 1. Prošnji je treba ";ed vojno:' 1) Slovenska gimnazija v Gorici, priložiti priporočilo zadruge, v čijem delokro- j ^ hrvatska gimnazija v Pazinu. 3) hrvatska gu biva reflektant, in 1 ................ ^ druge šole. Siromašnim udeležnikom je zagotovljena podpora.« VESELA VEST ZA ISTRANE. Tradicijonalni koledar Franine i Jurine za leto 1925. je že izšel. Izdala je to lično knjižico koristne vsebine s poučnimi Članki in ganljivimi slikami marljiva istrska Književna Zadruga. To je za našega Istrana prava «pratika*> najmodernejše vrste. Ker ne čuje več nauka v svojih cerkvah, ga bo veselilo naznanilo evangelijev za vsako nedeljo posebej. Ko mu manjka ostali pouk, kako potreben postaja gospodarski del koledarja! I« kateri siromak ne potrebuje sedaj davčnega poduka in celo že davčnega koledarja? Pa koliko spominov vsake vrste od davnih časov do zadnjih dni vzbuja ta originalna knjižica Franine i Jurine? Gotovo bo razveselila vsakogar, posebno naše mukotrpne Istrana. Seveda se povrnemo še na to lepo delce. _ Droftv JCencert ▼ Berpeljah. V režiji društva ^Ve-nec» s Kozine in *Zvezde» iz Herpelj priredi pevski zbor učiteljske zveze v nedćljo 21. t. aa. koncert z zanimivim programom. Zanimanje za ta koncert je veliko, in saj ni čudno. Zvezin pevski zbor je znan, da je najboljši naš zbor in je žel najlepša priznanja tudi od italijanskih glasbenih strokovnjakov v Trstu, v Benetkah Izlet na Krn — (2246 m). Kakor Že javfjeno priredi Planinsko društvo 20. in 21. t. m. fzletl na Km. Odhod v soboto 20. z državnega kolodvora ob 6.10 zj z osebnim vlakom do Sv. Lucije, od koder s kor i jer o v Tolmin, kjer bo skupno kosilo. Iz Tolmina odhod ob 14.30 petf do vasi Krn, kamor se dospe o mraku In kjesj sc prenoči na senu. V nedeljo 21. ob 4. budni-^ ca ter ob 4.30 .-»jutraj odhod na vrh Krna 224& m. Po daljšem odmoru povratek preko Slcine-j na v Zatolmin-Tolmin ali pa črez Drežnico ^ Koborid, od koder s korijero v Sv. Lucijo. -Iz Sv. Lucije vozi vlak ob 16.50, ki dospe v Trst ob 21.10. — Ker poseti naše planinsko druitvo prvič Krn sc radejamo, da sc lega izleta udeleži vtčjt število planincev iu pianiuk, — osobito rad; tega kc • ta izlet ni v ivezi z velikimi stroški. Treba popclnc planinske oprave in dovoli-* nega provijanta. Prijave se sprejemajo v ul. F. Filzi št. 10. Iz tržaškega iivlienla Podobe iz sanj. Kovač Martin Bearzi je včeraj po noči lepo spal doma na mehki postelji in sanjal o loterijskih številkah. Kar naenkrat ga je vzdramil iz sna močan ropot. Ves preplašen je planil s postelje, prižgal svečo in čakal, če bo Še kaj slišal. Nič. Ura na zidu je tiktakala, spodaj na ulici pa je pijanec zapel svojo zadnjo trud no pesem; drugače je vladal mir. Prestrašeni kovač je globoko vzdihnil ter dejal sam pri sebi: *Toliko straha morda pa je vendarle zaropotala podga na.,> Upihnil je svečo, legel zopet v postelj se obrnil na drugo stran in zaspal. Kmalu je v kuhinji zopet nekaj zaropotalo. Počit-kaželni Martin je bil takoj zopet vogali in pridno vlekel vsak glas na uho ko je natančno razločil, da je ravnokar nekd« korakal po kuhinji. Od samega straha so se mu kar ježili lasje. V prvem hipu jt mislil da se vračajo mrliči delal pokoro Končno pa se je ojunačil, pustil babjevero pri strani, vzel za vsak slučaj gorjačo v roko in se plazil tako oborožen proti km hinji. V kuhinji je šel pogledat v omaror potem pod mizo in drugam, toda povsod je bil prazen nič. Že je mislil, da ga nadleguje prazen strah, ko se je nenadoma spomnil, da ni še pogledal pod ognjišče: Z vso previdnostjo se je sklonil pod ognji šče. Tedaj mu je zastala sapa: tam, prai v kotu je čepel sključen prileten mož, k se je tresel od samega straha. Kovač se je še bolj ohrabril kot je bil v resnici ter je poklical čednega nočnega gosta na odgovor, Ta se je počasi izvlekel s skrivališča ter se je jecljaje izgovarjal, da ni vedel, kam bi šel spat; zato je kar zlezel skozi okno v njegovo stanovanje ter se spravil epa t kot kure pod ognjišče. Vei ti neu/ruri in prazni izgov ori mu niso prav nič pomagali. Kovač ga je lepo izročil stražarjem in ti so ga lepo odpeljali v zapor, kjer bo sicer spal na nekoliko trdi postelji, vendar pa bo na vsak način lepše počival kot pa pod ognjiščem v tuji hiši. Epilog teike nesreče v Grl>anu. Kakor smo že poročali v torkovi številki našega lista, sc je v pondeljek popoldne zgodila v Grijanu, kjer delajo novo cesto v Tržič, težka nesreča. Delavec Tomaž Josctič, rodom Dalmatinec, star 25 let in stanujoč na Prošeku, je namreč tam kopal ob vznožju griča. Tedaj se je utrgala stena in se mu zvalila na noge. Prepeljali so ga takoj v mestno bolnišnico, kjer so ga operirali. Od tedaj pa se je njegovo stanje zelo poslabšalo, in tako je včeraj po velikih muhah izdihnil. Vsakdanji -obiskiVčeraj, ko je sijalo Se zlato soince, so zlezli neznani zlikovci v stanovanje zasebnice Olge Sarti v ulici Giulij ter si izbrali, kar se jim je najbolj dopadlo: denar, zlatenino. obleke in perilo. Pred odhodoir pa jim je preostalo še toliko časa, da so utegnili napisati na nesen pisemski papir, da najlepše pozdravljajo lastnico ter sc ji toplo pri-počajo, naj le še pusti stanovanje brez nadzorstva, če želi, da jo bodo prišli še . . . obiskat. Mrlič pred magdalensko bolnišnico. Danes po noči ob 1.30 so prenesli v mrtvašnico mestne bolnišnice truplo neznanke. Neki Josip Runtič jo je našel mrtvo pred magdalensko bolnišnico. Dozdeva se, da se je neznanka vrgla s samomorilnim namenom z zadnjega nadstropja hiše št. 41. ki stoji pred goriomtnjeno bolnišnico. Neznanka šteje približno 20 let. vensko žensko učiteljišče v Gorici. §) hrvatsko jn Bologni. Koncert začne ob 16. uri v prostorih učiteljišče v Kvtru, 9) zasebno žensko učite- - - " t L Ijišče ▼ Pazinu, 10) zasebna trgovska dvoraz- ZAHVALA TUIVU1U1U U* ' I . , , . 1 , • 15. Težke in trajne poškodbe in obolenja^. Športno društvo *Adria» se najtopleje zaftva-. .1 --------------T^. • ----—i— društvom in krožkom, ki so Ijuje vsem ona mu šli pri nedeljski dirki za slovansko prvenstvo na katerisibodi način na roko. Posebno se zahvaljuje gosp. Slokar Antonu iz Ajdovščine, Rožancu iz Postojne, Kralju Josipu « Trsta, Valčiču Edvardu iz Komna, ki so sledili dirkačem na progi in jam Hi v mkea oOT na roko. Ravno \ako se aahvaljuje S. K. tUmot Postojni in S. K. St. Vid za kontrolo ▼ St. Vidu in drugod. — Odbor S. D. A. Od 1. janii* t L nadalje posluje ▼ Gorici poseben odsek uredništva m upravmitva «Edmo*ti» za Goriško, ki 'mm tvoje prostore ▼ ti* «Goriške ljudske posojilnice«, v Vie Cardecci it. 1, L Te« ee spfcfeaajo vsakega dne aad gidilei ereeri od 10. do 12. ptedpoMne stranke, ld žalijo boefisi Mtmno afi pismena predati Tasti se nei Hat. leto teko se tem sprejemajo aeročnise m vsaka vrste ogjesl za naI BsL Ves« ie Sjot? SSE&M^fi^SSoettJ redna šola v Trstu. Poleg toga so prišle v po Stev za jugo slovenske dijake ie nmmSke realk« in gimnazije: v Trsta, Gorici in Puli. Italijanski zavodi (giaanazija v Gorici, Trstu, Kopru m realke (2) ▼ Trstu in v Pazinu) niso prišli U^ krat v poštev, na njih je Studiralo le par na- { ših dijakov. Takoj po voini se ni odprta nobena naša srednja šola. Vsi jugoslovenski dijaki so ostali brez pouka, pričeli so se nekateri učiti zasebno. A že 23. januarja 1919 se ie odprla slovenska realka v Idriji, oktobra slovensko učiteljišče v Tolminu in slovenska nižja gimnazija v Idriji, oktobra 1921. pa hrvatsko učiteljišče v Arbanasih pri Zadru za istrske Hrvate. Veliko je bilo »tevilo ekster-nistov na idrijski realki in gimnaziji, ki so tam tudi polagali mature Dolgo časa pa niso ostale te šole na višku. Z raznimi aiatemi, odpuščanjem naših profesorjev, nastavljanjem profesorjev, ki niso bili smožni obeh jezikov, brv. in slov., ali le malo in drj^m so potlačili m tlačijo vredaost teh Sol. Končno je vlada ** odpravila nižje gimnazijo ia realko v Idnji, višji realki je tudi Ce odbila zadnja ura; v dveh letih ali še prej bo konec te iole. Pred odpravo, leta 1922-23 je bilo ▼ Idriji: naglmna-iiji 40 dijakov, na realki 253, skopa, 293 dijakov. Po odpravi, leta 1923-24 (leni) |e bilo na realki 87 dijakov. Otvorila pa se ?e lani nižja slov enaka realka v Vidmu, kjer je bilo 45 dijakov, skupaj 132. Par dijakov je *k> v inozemstvo, toda preko 150 dijakov je radi odprave šole prekinilo svoje študije. Tudi slovensko učiteljišče v Tolminu ,e slovenski značaj' in tolminski učitelnSčmki zadnjega letnika «0 polagali maturo pred laško komisijo potom tolmača. Se hujše razmere vladajo na otttelplču v Zadru, ki Te ae-daj samo Se po Imena fcrvatako- Na tohnm-skem ačiteljilču je btto Isei 233 dijakov, letos pa 217. ttirje naši dijald so bili aa itahjaaske«. učiteljišču v Kopru, v Zadru jih je Irilo laai 16, letos 11. Skupno v Italiji 232, v inozem- g. Benčiča v Herpeljah. Poaavitev — «Y nižavi». Drama, ki je tako lepo uspela, se ponovi v nedeljo dne 21. t. m; Kroldne. V reprizi bo gostoval v glavni vlogi nelika g. Košuta, bivši član mariborskega gledališča. — Igra se igra v španskih kostumih. Predprodaja listkov bo v nedeljo od 10. do 12 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. ČStatica pri Sv. Jakobu. Namesto bralne vaje za «Tuji kruh«, bo v petek ob 8. zvečer vaja za «V nižavi*. Vsi točni! — Režiser. «Ko!o». Danes ob navadni uri pevska vaja. D. K* N. Tommaaeo. Danes točno ob 16. uri v društvenih prostorih sestanek dramatičnega odseka. Vsi člani, ki mislijo sodelovati pri tem odseku so naprošeni, da se gotovo udeležijo tega sestanka. — Vodstvo. Pevsko društvo «KoaloTel» Danes ob 20.30 pevska vaja za mešan zbor, v društvenih prostorih. Točnost? — Predsednik. Podražmca «Šolskega druživa* pvl Sv. M. M sgilali ai, priredi dne 28. t. m. v gostilni «ex S ubi e ta» pri Sv Soboti veselico, pri kateri sodeluje tudi »fcportno-izobraževalni krožek* pri Sv. Mariji Magdaleni s par točkami. Ker gre čisti dobiček ia refekcijo in druge potrebščine otroškega vrtca, ni dvoma, da se bo cenjeno občinstvo udeležilo veselice v največjem številu. * D. K. N. Toaaaseo — Trat. V petek, dne 19. t. m. ob 430 se vrši redni sestanek s predavanjem. — Predsednik. Slov. dud. far. dr- -Balkan*. Vsem članom in starešinam javljamo, da te vrši jutri v petek 19. t. m. ob 20. ori XXVIII. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo arhivarje. S. Poročilo raznih odsekov. 7. Poročilo preglednikov. S. Poročilo razsodi-feča. 9. Odobritev poslovnika. 10. Volitve. 11. Slučajnosti Vabimo h polnoštevilni udeležbi. — Odbor. Vesti z Goriškega Za izboljšanje produkcije krompirja. Krompir iz Goriške, ki je pred vojno in šc po voini, z uspehom konkuriral na mnogih evropskih tržiščih, je bil v poslednjih letih tako slabe kakovosti, da sta konkurenca in izvoz nevarne ogrožena. Večina trgovcev se je namreč lanske in letošnjo leto pritoževala, da jc goriški krompir vsled hitro nastopajoče gniilobe postal m -poraben, vsled česar so utrpeli velike izgub«-Ker je s tem nevarno ogrožena produkcij krompirja, ki tvori važen faktor v goriškem gospodarstvu, sklicala trgovsko-obrtna zbornica v Gorici sestanek producentov in izvoz-ničarjev krompirja, na katerem so tuhtali o načinu ozdravljenja goriškega krompirja, da se prepreči grozeča nevarnost. Na sestanku, katerega se je udeležil tudi ravnatelj (joriške kmetijsko-polovalne šole, s« bili sprejeti in odobreni razni ukrepi. Odmevi zločina v Avčah. Vsem bo sc v živem spominu strašni zločin, ki se je odigral pred par tedni v Avčah in ki je zahteval mlado človeško življenje kot žrtev. Morilca Lti-Šiczky-ja. ki se je s samomorilnim narmn' n ranil v glavo, in njegovo ranjeno ženo so Popeljali, kakor smo ie poročali, v goriško bolnico. Kakor doznavamo, je go»pa LuŠiczky popolnoma ozdravila in je dne 10. septembra že zapustila goriško bolnico. Lušiczk^ sam pa le/i Še vedno v bolnici in skoro gotovo bo tud; on kmalu ozdravil, ne ozdravi pa mu več ltv0 oki> katerega je popolnoma in za vedno izgubi!. Snrtnonevaren udarec od konjskega kopita« V torek zjutraj je drsal 24-letni Albert Gulje iz Vrtovina s pomočjo konjev les v truovskem gozdu v bližini Seiovca. Med delom ga je eden izmed konjev nepričakovano brcnil z nogo v glavo in to s tako silo, da mu je prebil lobanjo. Na mesto nesreče je prihitel zeleni križ. ki je ranjenca odpeljal v goriško bolnico, kjer visi med življenjem in smrtjo. Nov zločin. V nedeljo po polnoči je naletel 24letni Daniel Pahor na cesti iz Žigonov v Renče na cesti v mlaki krvi ranjenca z razbito glavo, ki se je zvijal v smrtnih "oolečinan. r*-, hor je priklical takoj na lice mesta ljudi m »rožnike in kmalu nato je prihitel na mejita »•sreče ostroma ^iHS^s gariiki •aaieni iuii*, bie ranjenca prepeljal t goriško bolnico, kjer je pa kmalu nato, ae da bi nrišel k uvesti, izdihnil. Kot se je oozneje dognalo, se imenuje Josip, e umorjeni Gorenje Josip, star 48 let in ix Nove* §a mesta doma. Pokojnik je prebival v Renče-Ktgonih ki se je ukvarjal z nabiranjem preostalega vojnega materi jala. Baš radi tega nabiranja je priSel v konflikt * dvema drvima nabiralcema in sicer 47 letnim Francem Zigonom iz Eigonov in 22-letnim Marijam Mozetičem od Istotam in baje ravno ta dva sta izvrfila ta strašni zločin. Žigona so orožniki že zaprli« medtem ko Mozetiča ie niso našli. SPORT Nov športni klub. Naša mladina nc miruje. Z veseljem opažamo, da se snujejo v zadnjem času po vsej tržaški okolici športna društva, ki imajo namen zbrati vse mlade moči, katere naj se potom sporta razvijejo do one popolnosti, ki je predpogoj zdravega, močnega telesa in duha. Zavedajoč se velikega pomena tega toka. niso hoteli tudi Barkovljani ostati v zadnjih vrstah. Že delj časa je sicer barkov-Ijanska mladina delovala, a na svojo roko, ne da bi se strnila v društvo. Temu se je v zadnjem tednu opomoglo. Pripravljalni odbor za ustanovitev športnega društva je sklical mladino k sestanku, ki se je razvil v pravi ustanovni občni zbor. Ob tej priliki se je takoj izkazalo, da je barkov-Ijanska mladina na pravi poti. Izvolila je v odbor take moči, ki jamčijo, da bo bar-kovljanski športni klub, ki si je nadel ime «Valj>, v najkrajšem času pokazal svoje uspehe. 2e iz kratkega nagovora novega predsednika moremo sklepati, da bo novoustanovljeno društvo šlo tisto pot, ki je potrebna in priporočljiva vsem našim športnim krožkom. Povdarjal je posebno potrebo, naj sport ne vzgaja akrobatov in naj ne odtujuje mladine od onega, kar ji je za življenje neobhodno potrebno. Mladič naj ne zanemarja šole, svojega poklica, mladenka naj skrbi najprej za dom, a šele prosti čas. in samo tega naj porabi za šport. Barkovljanski stariši! V take roke lahko izročite brez skrbi svoje otroke in s tem dokažete, da vam je na srcu njih telesna in duševna vzgoja. Novoustanovljeni klub ~Val» spremljajo simpatije vseh zavednih Barkovljanov, ki mu želijo obilo uspeha na važnem polju. Prvi slov. veslarski klub ▼ Barkovljah Ideja izražena v članku, ki ga je prinesla « Edinost* dne 12. t. m., ni zadela na odpor in ni ostala brezuspešna, temveč se 2di, da je našla odmev, ker se je dosedaj že priglasilo precejšnje število članov. Ni se čuditi, ker je očividno, da bi bila ustanovitev veslarskega kluba le izpolnitev skozi desetletja gojene želje naše obmorske mladine. Poprimimo se zato s sportsko vztrajnostjo dela in kmalu bo obrežje, ki od Barkovelj tja do Devina obdaja našo rojstno grudo, priča našega prizadevanja, da ojačimo telesne sile in razširimo duševno obzorje našega naroda. In morje, ki obliva našo lepo zemljo nam, sinovom, ne bo odrekalo zdravilnih sil, kakor jih ni odrekalo našim dedom, ki so po njem ribarili s takezvanimi *čupami» (ladje izdolbene iz topolovih debel). Kdo bi nam torej zameril, če bi tudi mi, njihovi potomci, v dvajsetem stoletju iz božje narave črpali sile, do katerih imajo pravico vsi zemljani? Skromni smo kakor narod, iz katerega izhajamo, in ne želimo si zato luksusnih jaht ali oklopnic, marveč ob začetku se bomo zadovoljili s par cedrovimi čolni in nekaj skifi, s katerimi bi se pričelo delovanje našega kluba. Gospodje, ki se za gorinavedeno ustanovitev interesirate, pridite jutri v petek, dne 19. t. m. ob 21. uri k barkovljanskemu društvu v svrho pogovoritve o nadaljnih ukrepih. Eventualna ustmena ali pismena pojasnila daje: Drag. Starec, Barkovlje, Viale Kegina Elena 151. Iz Opatije. J. Š. K. Viktorija, Sušak — Š. K. Olymp, Opatija 5 : 6. L? nedelju dne 14. t. roj. susrela se gornja dva kluba na zelenom polju i odigrala prijatelj' sku utakmicu, koju su domaći zaključili u svoju korist. Igralo se u vrlo živom tempu, što je gledaoce silno animiralo. Momčad Viktorije je teška a pogotovo svojom obranom, koja je tog dana brilirala, no kombinatom! trio 01ympa našao je puta, da probije majstorski zid. Izvrsnim krilima Viktorije treba zavidjeti jer su upravo majstorski upravljala igrom. Iznenadila nas pako u velike brilantne igra glasom, a pogotovo domaćeg centrehalfa, koji je iz svake pozicije nosio loptu. Za požaliti je samo što nemamo u Opatiji propisnog športskog igrališta, jer bi time domaći u veliko napredovali. Gledaoca oko 300 što je za ovdašnje prilike lijepi broj. * * * Veliki uspjeh plivača Š. K, Olympa na internacionalnem plivačkom natjecanju u Su-taku. Dne 15. t. mj. je naš opatijski klub Oljmp odaslao 1 plivačicu i 3 plivača na Sušak, da se pokušaju mjeriti sa internacijonalcima svjetskog glasa. Iznad svakog očekivanja možemo zabilježiti sledeči uspjeh: Član š. K. 01ympa g. Jaroslav Munz, tuče na 100 metara u plivanju na ledja talijanskog olimpijskog ehampiona Biacba, u vremenu od 1 min. 26 sek., te ujedno plivao je bolje od jugoslavenskog rekorda. Drugi plivači plasirali su se sledeče: Gdjica L. Vahtar u prsnom plivanju na 100 metara slobodni stil na 4. mjestu. G. S. Mohović, u prsnom plivanju na 50 metara svobodni stil na 2 mjestu. G. D. Letiš, u prsnom plivanju na 200 metara svobodni stil na 4 mjestu. Žalimo što nije klub poslao i druge plivače, koii bi se bili sigurno isto dobro plasirali. Lijepi uspjesi našeg domačeg kluba, neka budu pobudom našim ljubiteljicama i ljubiteljima športa, da naš klub potporna!« u što većoj mjeri prigodom svake priredbe. S. K. «Olyap» i* Opatije ▼ Trste Kakor im javljeno, poseti v 21. t. m. S. K, «Oiymp» iz Opatije naše mesto in sicer z moško in ženako hazeno ter nogometno četo. Prvi dve igrate prijateljski tekmi z žensko in moško hazena-družino Mlad. društva «Prosveta* - Trst, medtem ko nastopi nogometna Čete «Oiympa» proti reprezentativni četi ZMD. Da bo ta športna manifestacija vsekakor nekaj, kar v našem tukajšnjem športnem snovanju še ni prišlo na dnevni red, bo pač vsakdo uvidel, če pomisli na celo vrsto zmag, ki jih je S. K. «01ymp» — posebno pa njegova ženska Četa bazene — izvo-jeval. Ob 10.30 zjutraj se bo vršila na igrišču, ki leži ob cesti Opčine-Prosek, prijateljska nogometna tekma med obema četama. Popoldne ob 14^ uri pa moška bazena tekma, kateri bo sledila druga tekma med obema ženskima družinama, in sicer na igrišču C. S. «Ponziana» (pod Skednjem). Prepričani smo, da bo naše občinstvo v obilnem številu posetilo te tekme ter s tem vzpodbudilo našo športno mladino k nadaljnjemu plodonosnemu delovanju. DR. ALBIN VILHAR: Nekaj o zgodovini abecede V zadnjem sestavku smo na kratko raz-motrivali razvoj alfabeta do grške zgodovinske dobe. Preostaja nam še važna naloga, da pregledamo, odkod so alfabet prevzeli zapadni narodi, predvsem drugi važni kulturni narod, Laiinci. Na apeninskem polotoku najdemo skupno 11 različnih alfabetov (Schmidt P.-W. I. 1616); vprašanje bo tem zanimivejše. Med Grčijo in Italijo je zaslediti že zgodaj prijateljske odnosa je; to smo upravičeni sklepati že iz dejstva, da pozna že junaška pripovedka Odiseja v Italiji (na apeninskem polotoku) dvoje narodnosti, Sikance (kakor se je prej Sicilija imenovala Sikanija. Herod. VII 170, Hellanikos FHG I nr. 51) in Sikele, pravzaprav na Siciliji. (Strabon 270 C, Thtdc. VI 2, 2, Schulten P.-W. II A 2459, Geffcken Ti-maios' Geographie des Westens 2), XX 383, XXIV 211, 307, 366, 389 m Thrinakie, kraj, kjer se pasejo goveda solnčnega boga. Od. XI 107, bo najbrže istovetiti s Trinakrie — Triquetra (Hor. Sat. II 6, 55; Lucr. I 717 in že pri pesniku Enniju kot pravilno omenja Kiessling k om. m.). Zgodovinar Thukydtdes (VI 2, 2) poroča, da se je Sicilija nazvala po Sikancih Sikania, preje pa da se je imenovala Trinakrija fprirn. Diod. V 2. 2; Dionvs. Hal, I 22, 2; Plin. n. h. III 86). Seveda pa ima tudi Wilamowitzevo mnenje, Homerisehe Un-tersuehungen 196, da je besedo Thrinakie izvajati od thrinax = viličast, kar bi se zato nanašalo na Peloponez, veliko verjetnosti zase. Ravnotako pozna Odiseja že kraj Teme se = Tem psa v južni Italiji (KroH, P.-W. II A 415), v deželi Bruttijcev, v Oenotriji, I 184, kar pa Ameis napačno identificira z mestom Tamasos na otoku Cipru (Strabon 684 C) radi v. 183. O tem razmerju med Grecijo in Italijo pričajo nadalje izkop i ne iz grobov (Hel-big, d as bom. Epos aus den Denkmalern erlautert, 82®); takisto pričajo te izkopine o kretsko-minojski kulturi in njenem razmerju do italskih narodov, Helbig na o. m, 29. Tekom 8. stoletja (in ne preje, kakor se je po napačni kronologiji starih pisateljev sklepalo) so se Grki začeli naseljevati po južni Italiji in tako — mislimo — je tolmačiti Hes. theog. 1013: Kirke in Odysseus imata 2 sinova, Agrija in Latina, ki vladata daleč na zapada nad Tyrrbenci; prvi kulturni stik, ki je v literaturi pustil sled, da ne omenjam Enandra iz Arkadšje, Pal-lantija. ki da je ustanovi) v Rimu Palatin, in raznih bajk o postanku Rima in njegovih odnošajih napram Grkom. (Obširno o tem, a zelo nekritično, Klausen Aeneas und die Penaten I 1 ss). Na otok Sicilijo so prišli Cbalkidijci iz grškega otoka Eu-boje in so Sikance in Sikele (kopb jezik učenjak Sommer Handjb. 11 prišteva k italskim jezikom) polagoma izpodrinili fThtjk. VI, 2, 5); za npmi so prišli DorcL Prvi naseljenci so bili pa Cbalkidijci v kampanskem mestu Kumah (ki so sloveli po proroktnj) SebiliH), najbrže še predno so bile na Siciliji ustanovljene prve naselbine (1. 735 pr. Kr. n. pr. Nax lf «Mshesu dnf Mesto cveti« na grob pok rjup iz Avč oaroje dnŠk «Dijaiki Matici* in IM. štvu». Denar hrani npvamiltvo. Pri nedeljski veselici v prid « tkt» ta av. hran. podrai. «SoL Eeplatsli vstopamo odnosno darovalk Gg. >vsčič RndoK ravnatelj Ljubi). Kred. banke 30 L, dr. Edvard Sla vik 17 L, Psvako dsuJtvo Ricssaaj za dobljeni kip 15 L, A. Z.. A. M. ____,__ _ Ueni ____________ in balincarji po 10 L, J. Pertot 8 L. prof. Peric, dr. Jerič m dr. Periot po 7 L, A B., Deklsva/ A ali K. in Coma za dobljeno torto po 5 L, Vrh L 4.50, A Ekar In Lenardon A. po 4 L, I. Tomaži«, I. K. N., Stepanči* I., II. N. N., Germek Anton, HL N. N., Schmidt H in k«, IV. N. N., Venturini F., V. N. N., Klun I., VI. N. N.t) Cucek Drago, VII. N. N.. dr. Abram, VIII. N. N., Martelanc Aug., Godina Stanko, Lenardon m _ _ J ust, I. Klun mlajši, Stric in Lovrečič po 2 L,' ga prinesli vzh<^ST*z 'za^Udnim" clmll^! ^ 2 L? & n* dijskim (Kretschmer Desikscbr. der ™ N..N Klun Ludvik, IV. N ' \ . .. . p-v i.| __N., Godina Stanko pn slovesu ui V. N. N. pc ner Akademie 53, 2, 101/2); razlike so ma- L L. ^^ L 204^ Srčna hvala vsem! lenkostne (primeri Szanto P.-W. I 1614). G Mirko Suban lastnoročno umetniško iz-Tfo bi tedaj v površnem in hitrem orisuj^eUn sladkorni kip. Gdena Olga Mihič in nje-s po znal i: od Fe niča nov so sprejeli alfabet na mana lepo okusno torto. Ga. Kerže 3 kuške Grki (mitološko v Beotiji); od njih malo-[za kruh, 2 krožnika za serviranje, 2 posodi za azijski (po Herodotu najprej Jonci) nariodi milo in 14 žlic. Gosp. Štrancar Franc 5 literskih med npan (tudi E.) in pod njih vplivom i steklenic prvovrstnega terana. Gosp. Vekjet S. so ga privzeli polagoma Latinci in zapadni | ^ k.pmk (kugluf) domačega izvora. Neunc-s i« t- & r | no vam darovalci pa biškote m drugo pecivo.) ' 1 Gosp. Volčič Liubo steklenico maršale in pe-' ——— i c£vo Sjgjja hvala vsem. Književnost In umetnost Na svatbi naših zavednih narodnjakov gospi-„ „ . , , „ t . I ce Kreševrč in gosp. Cesar se je nabralo lir Izašla |e sveska za septembar ^Bankarstva* l30 _ }n 1W) (kn,. I sv. 10.) te naše najveće prtvredne i je- NoTima 2akoncema obilo sreče! dine finansijske revije, sa ovim intere^ntmm | Codb€no društvo na Preseku je darovalo 0 i vrlo aktuelnim sadržajem: Ljubomir St Ko- L^^j svoj€ dvajsc!etnice L 100 — «Solskemx> sier: Pitanje zemljoradničkog kredita u debla- , d^štvu. v Trstu raciji vlade Ljube Davidovića; Dušan Uzelac: j y ^^^ sp0mma pok. Andreja Bukavec Sadašnji ekonomski uslovi za život; Leon ; da -e p^bno društvo ra Prošeku L 25 - za Stemitz: Emigracija šva,carske industrij; M. | mMA^dTV§tv09t Dj. Jankovic: Bankarstvo u Nišu; ritanje organizacije zemljoradničkog kredita. (Treća anketa «Bankarstva»); Prof. Ing. Stjepan Jurić: Mišljenje u anketi o pitanju organizacije zemljoradničkog kredita u Kraljevini Srba, Hr-vata i Slovenaca; Prof. dr. Oton Franges: Mi- | ŠIVILJA, pridna, z dolgo prakso izdclufe ta-šljenje u anketi o pitanju organizacije zemljo- j M elegantne obleke za gospe. Ta.! einv L radničkog kredita u Kraljevini Srba, Hrvata i | 30.—, popolni t 50— Predeluje obkae m Slovenaca; Mladen Vakmir: Mišljenje u anketi siAn^e. Zovenzom 3/1._1172 GOSPODIČNA, trgovsko naobraiena, z več mesečno prakso, ieče primerno siufbo. Na-, slov pri ttpravništvu. 1173 Nali oglasi o pitanju organizacije zemljoradničkog kredita u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca; Milan Krefić: Trgovački obrtni muzej; Ing. Konstantin Čutuković: Zlatni dinar; Institucija privrednog saveta. (Prva anketa ^Bankarstva*); S. D. Aleksander: Mišljenje u anketi o Instituciji Privrednog Saveta; Kosta P. Mirosavljevič: Mišljenje u anketi o Instituciji Privrednog Saveta; Pitanje zaštite ulagača kod naših nov- j .čamk zavoda. (Druga anketa «Bankarstva);__ £££ KSke f,tiU Komuni- ? BAZOVICA. Red* PLETILJ stroj, za nogavice, sc proda. Naslov pri upravniitvu. KRONE Lit. 1.92, goldinaiii 5.15 žine po ugodn;h cenah. Vi Večje mno-i a Pondares 6-1. 20 j keji. ^Bankarstvo®. t Janko Kersnik, Cjklamen. Roman. Priredil dr. Ivan Priajtelj. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Strani 136. Cena broš. 22 ; Din., vez. 27 Din., poštnina Din. 1.50. t Janko Kersnik je slikar slovenske malome-stne in podeželske inteligence, ki nastopa v vseh njegovih romanih. V veliki stiski je prvič pokazal ta sloj v romanu Cyklamen, kak- I šen je doma, v gostilni in v čitalnici s svojim narodnim in političnim mišlienjem v času, ko , se je začel zavedati svojega slovenstva. Na knjižnem trgu tega romana že več let ni in zato bo izdaja Tiskovne zadruge, ki je prav lepa in poceni, dobrodošla vsem ljubiteljem i naše književnosti, zlasti pa knjižnicam di- ' jastva. t. m. ae vrši kljub temu, da je praznik. na dne 20. isti dan 1173 BABICA* avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčene. Slavec. Via Gmlia 29 PMZMATIČNE daljnoglede kupnje Giusto Hirsch. optik, Via Mazzini 36, Trst. 1062 GLASOVIRJE v vsakem stanju pop*avli.', uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via; Molino a vento 5, III. 1 CUNJE plačujem od 70—90. Via Rigutti 3 skladišče. _1175 EGIPTOVSKI grafolog, pove preteklost in pri-hodniost. Corso Garibaidi 14/1, in ne več v via Zonla. H76 NAM DUAKI STRADAJO. — SPOMI- DEKLE, pridne in polteno, ki b! ?melo vese1;« NJAJTE SE POVSOD IN VEDNO Dt- j tudi do kuhanja, se išče. Nastop takoi, plača dobra. Služba stalna. Bubnič, Piazza Oberdan št. 5. H"" JASKF. M\TICF» I i'lillM' |n«| ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, vsem, ki ste spremili nepozabno nam ranjko na zadnji poti in vsem, ki ste blagohotno priskočili s tolažili in dejanji. Srčna hvala tudi cenjenim damam in si. društvom za častno spremstvo ter gg. pevcem za ganljivo petje. POSTOJNA, 16. sept. 1924. LINA DEKLEVA z rodbino. K PODLISTEK 0REZ IMENA <* Roman. Do sedaj je kapitan molčal in zadovoljno vzel na znanje možnost ločitve gospe Lecount od njenega gospoda. Upraviteljičine ustnice so grozeče zadrge tale, ko je gospod Vanstone pred tajci brezobzirno razkril družinske razmere, zato se mu je zdelo umestno posredovati, da ne bi morebitni resni prepir uničil povabilo za večer. S pomočjo svojega Yoyceja je tretjič poniknil ▼ ocean znanosti ter prinesel na dan tretji biser. Zopet je govoril o vremenoslovju ter obsipaval gospo Lecount s svojimi po&udnimi in zabavnimi nauki v najvidnejši obliki, dokler ni mala družba prispela v Sea-Vieuw-Cottage? «Evo nas pri vaši biti, gospod,« je rekel kapitan in pretrgal svoje znanstveno predavanj^ «tu se ne bomo več postavljali, nikakaga ugovora, gospa Lecount, prosim; o tej točki ae bova prihodnjič nagovarjala. Torej ob nfaifc, gospod; ob sedmih, gospa Le cona t; aapravflš smo zelo lep izprehod ter doživeli poučno izmenjavanje misli. Torej, drago dete, tvoja teta nain čaka.* Ko je gospa Lecount odstopila, da odpre vrtna vrata, je gospod Vanstone porabil priliko. da reče Magdaleni nekaj prijaznih besed pod varstvom s plačnik a «Ne poaabite,* je rekel z najslajšim nasmehom, «ne pozabite, ko pridete nocoj, ne pozabite nadeti ta dralestni klobuk.* Predno je mogel kaj drugega pristaviti« se je gospa Lecount vrinila zopet med njiju in vzela soinčnik v roke. .Plodonosno jutro,® je rekel kapitan, ko se je vračal z Magdaleno domov. «Vi, jaz m Yoyce smo čudeže delali. Takoj prvi dan smo prejeli prijazno povabilo.* čakal je na odgovor, ker ga pa ni dobil, ie natančneje pogledal Magdaleno. Bila je smrtnobleda ter mehanično zrla predse. «Kaj pa je?» je vprašal začudeno, «ali vam je slabo?» Ni mu odgovorila, kakor da ga ne čuje. «Ali vas vznemiria gospa Lecount?* je dalje izpraievai «Ni nobenega povoda za to; tudi če se jn je vaš glas zdel znan, vaša zunanjost jo je zmedla. Ohranite svojo ravnodušnost in ostala bo v temi. In če jo driite v temi, bom jaz vtaknil v žep svojih dvogto pfundov še pred jesenjo.* Zopet je čakal na odgovor, toda ona je ie vecbo molčala. Kapitan ja naplavil svoj tretji poskus v drngi smeri. «AIi ste prejeli zjutraj kaidno pismo?» je vprašal, «slabe vesti z doma? Nove težave a vašo sestro?» «Ne omenjajte moje sestre!* je strastno vzkliknila, -ne jaz, ne vi ne smeva o njej govori ti.» Te besede je izgovorila pri vrtnih vratih in odhitela je v hišo; on ji je sledil in slišal, kako je zaklenila duri za seboj. Kapitan si je dal odduška s kletvijo in stopil v neko sobo v prvem nadstropju, odkoder je mogel skozi okno v durih opazovati gospo Wragge. Tu je sedela gospa Wragge, s havbo po strani, s pošepljenžmi črevlji na nogah. Med zobmi ji je tičala množica igel, a na mizi pred seboj je imefc tkanino, ki se je vlekla do tal; v eni roki j« držala škarje, v drugi pa navodila za krojenje in se poglobila v nepremostljive težkoče svoje naloge, ne da bi slutila, da jo kapitan opazuje. Kapitan je 'šel zopet iz sobe ter se po kratkem premisleku odmazal gori k Magdalenini sobi ter prisluškoval pri durih. Cul je pritajeno ihtenje — sicer nič. •Vrag vzemi še njeno ljubezen U je pomislit bo ee je obrnil in odšel. »Gospod Noel Vanstone ie zopet priklical to poiast.* PETO POGLAVJE. Ko ae je Magdalena okrog pete ure zopet pojavila v družinski sobi, se ji ni nič poznalo, mkno in ravnodušno je zrla predse kakor obir čajno. i tem pogleda se je kanitanova nevolja takoj polegla. Tekom popoldneva so ga aa-padli treaotki dvoma, če ai predrago plačal svoio maščevalnost proti Noe hi Vanatoneju in svoj pohlep po onih dvesto pfundov, up^t* vajoč neprestano nevarnost odkritja Magdaleninega izpremenljivega razpoksvrrr toda dokaz njenega samozatajevanja ga i« razvedril, zakaj njeno notranje trpljenje ga i f dosti brigalo. Na potu v Sea-View-Cottage ji je razodel, da namerava pri upraviteljici poizvedovati pt' njenem bolnem bratu, katerega zdravstven«' stanje je velike važnosti za njihovo zaroto. Vsaktcro upanje na morebitno ločitev gosp« Lecount od njenega gospodarja utegne biti v obstoječih razmerah velikega pomena. ~Ce se nam posreči spraviti gospo Lecount v ugodnem trenotku s poti», je šepetal, ko je odpiral duri k svojemu gostitelju, «tedaj j« mož naš*. Minuto pozneje se je nahajala Magdalena zopet pod streho Noefa Vanstoneja, takrat kot povabljen gost. Večer je bil večidel ponovitev dogodkov jutranjega izprehoda. Gospod Vanstone je oba čud o val Magda lenino lepoto in se bahai s itan Wr svojim imetjem. Kapitan \Vragge pa je z črpno besedno poplavo kazal svoje zna*}«« deloma pa s skromnimi poizvedbami po bratu upraviteljice, odvračal njeno ljubosumno čm« ječnost od onih dveh. Ob desetih je bila kapitanov a znanstvena zaloga izčrpana m potspež-Ijivost upraviteljice pri koncu. Vnovič je kapitan s svarilnim pogledom opoaovil Magdaleno ter se kljub prošnjam gospoda Vanstoneja poslovil z Magdaleno. GOSPODARSTVO UPA VANJE IN NJEGA ZLE POSLEDICE ZA NARODNO GOSPODARSTVO. Ni potrebno govoriti na tom mestu o po-kredita, na katerem sloni ves naš Lšnji moderni narodno - gospodarski in kateri tvori njega bistvo. Naj le ...mimo, da se vrši nad 95 odstotkov __ja izmenjavanja v trgovini s pomočjo kradi t a v tej ali oni obliki in da se ne pla-04e niti 5% vsega blaga, ki tvori pred-m*t trgovine, v gotovini. Ako si to predo-čxaxo, nam bo jasno, da bi bila pod današnjost pogoji brez kredita vsaka izmenjava pradaktov absolutno onemogočena, da bi flMMd vsled tega zastati vsak promet, •»hniti bi moralo ogromno za trg določeno proizvajanje, kar bi imelo katastrofe ine posledice za vse človeštvo. Namen tega razmotrivanja ni govoriti o kreditu v gornjem smislu besede in njega dalekosežnosti, temveč predočiti veliko -Mfrarnosč, ki preti našemu narodnemu gospodarstvu radi lahkomiselnega zadolževanja za vsakdanje življenske potrebščine, &tfc]isi pri trgovcu ali rokodelcu. * Kakor vsak življenski pojav, tako ima hadl kreditiranje v sebi svoje pogubonosne j ni S stališča privatnega gospodarstva delimo kredit v produktivni in kon-sapuptivni. Kakor moremo prvega z vso gorečnostjo zagovarjati, ako se ne izrablja f posebne, narodno gospodarskim intere-soa nasprotujoče svrhe, tako moramo >:kua&Limptivni kredit a priori in z z vso odločnostjo obsoditi in ga pobijati. Veliko »evaiaost in neplodovitost konsumptiv-nega KTedita, katerega najme posameznik mfa sVupina, so spoznali že v srednjem veku. Takratno kanonično pravo, katero Li še poznalo produktivnega kredita, ki Ja bi! takrat še nemogoč, je prepovedalo jemati obresti na posojeni denar. Bila je tt> prepoved, ki je popolnoma odgovarjala takiiiinim gospodarskim razmeram. Možje, ai ao ustvarili kanonično pravo, so si bili pač «a jasnem, da si ne more človek, ki se je zatekel v sili k svojemu boljše situira-Oeu1. sosedu po posojilo, s pomočjo doblje-se^a kredita ustvariti v svojem gospodarstvo večje dohodke, ker mu izposojeni de-Ctar v resnici ni ničesar donašal in ni mogel fcdad tega dajati upniku odškodnine v dbiikt obresti. Denar ni bil v tedanjih ča-dh mkaka proizvajalna vrednost, ni predstavljal še kapitala, tega eminentnega produktivnega faktorja, ki nosi naš moderni ~ flfttni, ali, da se vulgarično izrazimo, ttalistični narodno-gospodarski u-stroj. _ »bistvo kredita nima nikakega vpliva, afi dobi dolžnik posojilo v gotovini, delu, Evicah ali v blagu. Bistvo upavanja pa da ne dobi dolžnik pri upniku krediti-ega zneska izplačanega v gotovim, temveč, da ga obremeni v svojih knjigah zsl m» arol:'io prodano blago, katero rabi dežnik za isvoje vsakdanje potrebščine. £to liro. To in one Iz življenja ruskega revofadjonarja Savia-kova. Med brzojavkami smo pretekli teden javili, da je osrednji odbor ruskih sovjetov na predlog vojaškega sodišča pomilostil na smrt obsojenega revolucionarnega socijalista Borisa Savinkova v desetletno ječo, ker je Savinkov priznal sovjetski režim ter izjavil, da ne bo več nastopal proti sovjetom. Savinkov je za časa oktobrske revolucije pobegnil v inozemstvo odkoder se mu je pozneje posrečilo s ponarejenim potnim listom prispeti v Rusijo, kjer so ga spoznali in zaprli. Obtožnica obtožuje revolucijonarja i organizatorja raznih uporov proti sovjetom Savinkova naslednjih zločinov: Boris Savinkov je sporazumno s Kerenskim organiziral po oktobrski revoluciji (1917.) proti-revolucijonaren vojaški upor v Petrogradu. Skupno z generalom Kornilovim in generalom Aleksejevim je bil imenovan za člana vlade, ki je prevzela oblast po protirevoluciji v don-skih pokrajinah. Nadalje je Savinkov organi-ziral atentate na Lenina in Trockega. Kot zaupnik generala Kolčaka je prejemal denar od zaveznikov zapadnih držav, vojaško opremo in podporo za Kolčakovo armado. Iz Varšave je poskusil izvršiti napad na Lenina. V procesu je Savinkov priznal svojo krivdo ter pripomnil, da je bila oktobrska boljševiška revolucija popolnoma utemeljena in upravičena. Nadalje je priznal pravni obstoj sovjetov. Mirno pričakuje smrtne obsodbe in ne prosi nikogar milosti. Kakor zgoraj navedeno, je bil pomiloščen v 10 letno ječo. Savinkovo življenje je bilo zelo burno. 2e za časa caristične vlade je bil znan v Rusiji kot eden najhujših revolucionarjev in teroristov. Stranki ruskih socijalnih revolucionarjev je pripadal od i. 1003. do 1906. Bil je član «bojne organizacije*. Kot tak je izvršil atentat na ruskega ministrskega predsednika Plehveja; udeležen je bil pri umoru velikega kneza Sergija in je dvakrat poskušal atentat na carja Nikolaja. Od 1. 1907. je živel v Parizu, kier ie •aoisal svoie Spomine». Pismo Vam, velecmjena gospa! Uljudno Vam naznanjamo, da smo blokirali na neki dražbi v Lipskem 5000 najfinejših kožuhov Keiners. rujavfh, novi In wWd vzorci, 130 cm dolgih, po L 890, kakor tudi colliers, ovratnikov in mufov Renard, Lapln, Lermlnette, Skunks Ud. vse v oblikah na Izbero In skrbno Izdelano, tako, da nudijo največje jamstvo. Kljub temu, da ni sedanja sezija posebno primerna za take nakupe, vendar se Vam nudi izredna prilika, ki ni nikdar prezgodnja. istočasno Vas uljudno opozarjamo na našo trajno prodajo svi Uni ne. bariuna, blaga 3a rrjoš^e iq ženske obleke, bombaževim i. t. d., ki nudi vsakemu pravi prihranek. T)ružba T$hcchisti Jtfilanesi Jrst, Corso Vitt. Em. ///, 25 (vogal piazza J. Caterina) BANCA ADRIATiCA Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nlcol6 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME - MILANO — ZAR A. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Janftčl Italijanske kredite v Jugoslaviji In Jngoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte* Otrarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vaeh trgih Jugoslavije. SnrelMM vIom v Uršk In Dinarlih ter jHi obrtstul« najbolja pe dogovora. — sprejema H uloge na vleine kaJHice tsr JM etoreatuje po 47.---- □ i □ □ 1 □ □ i □ 1 □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ a □ □ □ □□□aaoaaa oaDooaoPOOoonaoppPnP0^oaaooo°, Dn°° a a □ a a