Izkušnje 46 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 Skupna značilnost sodobnih predšolskih kurikulumov je, da so odprti, prilagodljivi in ne visoko strukturirani. Določajo temeljna načela in zaželene cilje predšolske vzgoje, ne predpisujejo pa konkretnih – operativnih ciljev, metod in vsebin dejavnosti v vrtcu. Aktivno učenje v vrtcu Projekt Dobrodošli v Mavričnem kraljestvu Tina Polajžer, prof. slovenskega jezika in vzgojiteljica predšolskih otrok, je pomočnica ravnateljice in vzgojiteljica v Vrtcu pri OŠ Kungota, enota Zg. Kungota. Za visoko strukturirane programe naj bi bila značilna večja direktivnost vzgojiteljice in obratno. Ob vzgojiteljici, ki je direktivna, otroci postanejo pasivni. Njihova naloga je predvsem ta, da sprejemajo in uresničujejo načrtovani program. Nedirektivna vzgoji- teljica pa spodbuja aktivno udeležbo otrok v vseh elementih kurikuluma, torej pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji (Batistič Zorec, 2002: 29). Sodobni kurikulumi predšolske vzgoje im- plicitno (v obliki priporočenih pristopov, oblik in metod vzgojnega dela) ali eksplici- tno (npr. Kurikulum za vrtce, High/Scope kurikulum) poudarjajo načelo aktivnega učenja. Z načelom aktivnega učenja je po- vezano spoznanje, da se predšolski otrok najbolje uči na podlagi izkušenj in praktič- ne udeležbe v aktivnostih (prav tam). Kadar se otrok sam odloči za iskanje, raz- mišljanje in preizkušanje ter je pri tem miselno in čustveno aktiven, je to učenje vpeto v konkretne življenjske situacije in je ključnega pomena. Znanje je tako bolj trdno in uporabno v situacijah, s katerimi se otrok prvič sreča, prav tako pa mu bo v pomoč pri razumevanju sebe in okolice. Projektno delo kot oblika aktivnega učenja Projektno delo je alternativa tradicionalne- mu organiziranemu in vodenemu vzgoj- no- izobraževalnemu delu, v katerem je otrokom glavni vir informacij vzgojitelj, ki jim posreduje bolj ali manj gotova znanja, naloga otrok pa je, da ta znanja v čim večji meri usvojijo. Vsi udeleženci so v aktivnem odnosu do katere koli vsebine, ki se je lote- vajo z reševanjem konkretnih nalog in pro- blemov iz vsakdanjega življenja (Novak, Žužej, Glogovec, 2009: 8). Po svetu je projektno delo prevladujoč di- daktični model. Izvedba projekta poteka po določenem načrtu, prek posameznih učnih korakov, ki si sledijo v smiselnem zaporedju. Sestavo in zaporedje korakov je utemeljilo več avtorjev, zato obstaja več možnosti. Ena od njih je zapisana v knji- gi Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah (Novak, Žužej, Glogovec, 2009: 13). Pravijo, da izvedba poteka v šti- rih korakih: oblikovanje pobude in konč- nega cilja, načrtovanje izvedbe, uresničitev cilja in evalvacija izvedbe. Projektno delo temelji na izkustvenem učenju, zlasti s skupinskimi oblikami dela in reševanja konkretnih primerov. Prav zato je privlačno za udeležence in jih pri- tegne k sodelovanju. To pozitivno učinkuje na njihovo motivacijo in uspešnost učenja. Temeljno vodilo projektnega dela je spod- bujanje celovitega, optimalnega in skladne- ga osebnostnega razvoja vsakega posame- znika (Novak, Žužej, Glogovec, 2009: 8, 13, 15). Pri delu v posameznem projektu se otrok uči iz lastne izkušnje. Če vzgojitelj dejavno- sti in aktivnosti dobro načrtuje, doseže, da otrok sodeluje neposredno, z veliko notra- njo motivacijo. Tako se povečuje njegova lastna želja po dejavnostih in aktivnosti v vrtcu. Pomembno je, da v vzgojno-izobraževal- nem procesu otrokove interese spodbuja- mo z njegovim neposrednim aktiviranjem v učnem procesu. Projektno delo mu nudi veliko možnosti za neposredno odkriva- nje, spoznavanje in razvijanje interesov. Z dobro izbranimi temami projektov lahko otrok izrazi že usvojeno znanje in izkušnje, hkrati pa prihaja tudi do novega znanja z neposrednim vključevanjem v raznovrstne aktivnosti. Projekt Dobrodošli v Mavričnem kraljestvu V nadaljevanju je predstavljen projekt Do- brodošli v Mavričnem kraljestvu, ki je bil iz- veden v homogenem oddelku otrok, starih 4–6 let. V projektu so poudarjene udeleže- nost otrok in tehnike aktivnega učenja. S sodelavko sva se odločili, da pred začetkom projekta otroke vključiva v sodelovanje pri izbiri nove teme v oddelku. Zdi se nama pomembno, da imajo otroci možnost soo- dločati in sooblikovati življenje v vrtcu. Za izbor teme sva uporabili tehniko aktivnega učenja Svinčnik na sredino. Tako sva spod- bujali izmenjavo idej znotraj skupine. 1. dejavnost: izbira teme Sedli smo v jutranji krog. Otroke sem vpra- šala, o čem bi se radi pogovarjali v vrtcu oz. kaj želijo raziskovati. Teme, za katere so otroci izrazili željo, da bi jih radi raziskovali, so kasneje tudi na- risali. Risbe smo pritrdili na leseno tablo v igralnici. Vsak je povedal, kaj je narisal oz. o čem se želi v vrtcu pogovarjati, kaj želi raziskovati. Otroci so predlagali raziskova- nje vesolja, psov, vulkanov, risanih filmov, košarke … Interesi otrok so precej različni, a kar nekaj jih je izrazilo željo, da bi raz- iskovali gradove, življenje kraljev, kraljic, orožje, ki so ga uporabljali … Tako je začel nastajati naš projekt. 2. dejavnost: poimenovanje projekta in izdelava plakata V jutranjem krogu smo se pogovarjali, kako bi se lahko naš projekt imenoval ... DKPS Iz življenja Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 47 Ker smo skupina Mavrica, je deček iz sku- pine predlagal naslov Mavrično kraljestvo. Uporabili smo tehniko aktivnega učenja z nazivom tabela KWL (What I: Know – Want to know – Learned; Kaj: vemo – že- limo vedeti – smo se naučili) in na plakat naredili tabelo s tremi stolpci: Kaj mislimo, da vemo o gradovih? Kaj novega želimo iz- vedeti? Kaj novega smo se naučili? V prvem stolpcu sva s sodelavko preverili predhodno znanje otrok. Njihovi odgovori so bili precej splošni. 3. dejavnost: pogovor o tem, kaj želimo izvedeti o gradovih Nadaljevali smo s tehniko aktivnega učenja KWL-tabela, in sicer z vprašanjem, ki smo ga zapisali v drugi stolpec: Kaj novega želi- mo izvedeti o gradovih/grajskem življenju? Otrokom sem zastavila vprašanje in sproti zapisovala na plakat, kar so povedali. Za- nimalo jih je predvsem, kako so gradove gradili, kako so v njih živeli, kaj so jedli in pili, kako so se zabavali, kakšna oblačila so nosili, na katera glasbila so igrali, kako in zakaj so uporabljali orožje … 4. dejavnost: pravljica Ko smo imeli okviren načrt, kaj želimo v projektu raziskati, sem otrokom prebrala pravljico O kralju, ki ni maral pospravlja- ti (Nina Mav Hrovat). Pogovorili smo se o vsebini, književnih osebah, s pomočjo ilustracij smo nizali zaporedje dogodkov v zgodbi. Nato smo se pogovarjali, kako bi lahko našo igralnico spremenili v grad. Dogovorili smo se, da bomo naslednji dan v vrtec prinesli knjige o gradovih. 5. dejavnost: raziskovanje Naslednji dan smo se najprej lotili ogle- dovanja raznovrstnih knjig o gradovih. Naloga otrok je bila, da so si dobro ogle- dali, kakšni so gradovi, iz česa so zgrajeni. Ogledovali smo si slikovno gradivo, pre- birali, kje so gradove najpogosteje gradili, kako so se lotili gradnje, katere materiale so uporabljali, kakšna in katera orodja so uporabljali pri gradnji ... Ugotovili smo, da so imeli stolpe, dvižna vrata, zastavo, grb, grajsko dvorišče, kuhinjo, viteško dvorano, grajski jarek … 6. dejavnost: otroci kot arhitekti Ko smo si predstavljali, kakšen sploh je grad, so se otroci prelevili v male arhitekte in narisali načrt gradu. Nato smo na plakat narisali in napisali, kaj potrebujemo, da bomo lahko v igralnici postavili Mavrično kraljestvo. 7. dejavnost: postavitev gradu Prišel je dan, ko smo po načrtu iz dogo- vorjenih materialov postavili grad, naše Mavrično kraljestvo. Da pa bi se v naši igralnici resnično počutili kot na gradu, smo spremenili tudi naše dnevne navade. Sklenili smo, da bosta namesto dežurnih otrok na gradu pri pripravi zajtrka in ko- sila pomagala služabnika, princ in prin- cesa bosta v jutranjem krogu preštevala prisotne otroke v vrtcu, namesto zvezde dneva pa bomo vsak dan izbrali kralja/ kraljico dneva, ki bo imel/-a posebne pri- vilegije, kot je npr. izbira naslova pravlji- ce pred počitkom ali postreženo kosilo k mizi. 8. dejavnost: izdelava kron Za čim bolj avtentično grajsko okolje so nam manjkale še nekatere malenkosti. V načrtu smo med drugim zapisali, da po- trebujemo tudi krone. Tako smo se lotili izdelovanja kron iz kartona. Naredili smo tri postaje: na prvi so otroci svojo krono narisali in izrezali, na drugi so jo poslikali s tempera barvami, tretja postaja pa je bila draguljarna, v kateri so otroci lahko izbrali in prilepili dragocen dragulj (svetleč gumb) na svojo krono. 9. dejavnost: kaj pa oblačila? Ko smo si ogledovali knjige o gradovih, so bili otroci zelo navdušeni nad grajski- mi oblačili, zato so jih narisali z barvnimi svinčniki. Spomnili smo se, da bi lahko od doma prinesli pustna oblačila za princese, viteze, viteške čelade, meče, pahljače … Tako smo naslednjega dne že imeli polno omaro grajskih oblačil. Simbolna igra je tako še intenzivneje razplamtela otroško domišljijo. 10. dejavnost: grajska pogostitev Naše znanje o grajskem življenju smo širili s prebiranjem knjig in ogledom videopo- snetkov, veliko smo se tudi pogovarjali o tej temi. Zelo zanimiv je bil pogovor o prehra- ni in svečanih pogostitvah v gradu (ogle- dovali smo si slikovno gradivo: grajsko ku- hinjo, kotel z glinenimi posodami, krušno peč …). Govorili smo o tem, katero hrano so jedli, zakaj je bilo meso zmeraj preveč začinjeno, kako so hrano obarvali na nara- ven način, kako so bile razporejene mize na slavnostnih pogostitvah v viteški dvorani, tudi o vlogi služabnikov, uporabi pribora, zlatih pladnjev, menaž … Sledila je priprava sadne malice v viteški dvorani. V igralnici smo poskrbeli za ustrezno postavitev miz, dekoracijo … Foto: Tina Polajžer Izkušnje 48 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 11. dejavnost: oblikovanje posod in pribora Naslednji dan smo ponovili spoznanja o prehrani na gradu, o grajski kuhinji, sveča- nih pogrinjkih … Nadgradnjo pa je pred- stavljala likovna dejavnost, pri kateri smo iz gline oblikovali žlice, nože, skodelice, vrče, menaže … Izdelke smo posušili in jih nato odeli v zlate odtenke. 12. dejavnost: violina Ker so se na gradovih tudi zabavali in imeli inštrumente, smo na obisk v igralnico po- vabili violinistko, ki nam je natančno pred- stavila violino. Igrala nam je grajske melo- dije in nas spremljala pri prepevanju pesmi Regiment po cesti gre. 13. dejavnost: grajski vojaki Skupina Mavrica je izrazito fantovska (v oddelku imamo le 3 deklice), zato smo naš čas namenili tudi raziskovanju življenja grajskih vojakov. Opazovali smo njihova oblačila, opremo, orožje. V eni od knjig smo si natančno ogledali tudi vojaške ščite. In ker smo imeli v vrtcu na razpolago veliko kartona, smo si naredili vojaške ščite, ki so jih otroci nato poljubno poslikali. 14. dejavnost: bralnica in viteške igre Pripravili smo bralnico na prostem, na ka- teri sem otrokom prebirala srednjeveške Kje smo z vzgojnim načrtom Na strokovnem posvetu bomo razmislili o stanju in možnostih razvoja vzgojnih načr- tov. Praktiki lahko predstavijo svojo dobro izkušnjo v zadnjih desetih letih izvajanja vzgojnih načrtov. Obseg: 8 ur Izvedba: 10. 1. 2020, Celje Tanatagogika: kultura poslavljanja Izgube in poslavljanja so vsakdanji del tudi pedagoškega procesa. Seminar približa pro- ces žalovanja in spremljanje žalujočih. Obseg: 16 ur Izvedba: 31. 1. in 14. 2. 2020, Ljubljana Vzgojni izzivi v digitalni dobi Seminar predstavi nekaj ključnih šolskih procesov v digitalnem svetu in razvoj mo- žganov ter kognitivni, čustveni, socialni in moralni razvoj otrok pod vplivom digitalne civilizacije. Obseg: 16 ur Izvedba: 6.–7. 3. 2020, Ljubljana Kultura spoštovanja in vzgojni načrt Na seminarju predstavimo vrednoto spošto- vanje kot izhodišče za dejavnosti in samo- spoštovanje kot jedro osebnosti, ki služi za podlago vzgojnega koncepta. Obseg: 16 ur Izvedba: 13.–14. 3. 2020, Celje Večplastna interpretacija Krsta pri Savici Udeleženci si ogledajo recital Krsta pri Sa- vici, v izvedbi igralca Anatola Šterna. Na delavnici pregledamo različne teme, ki jih besedilo prinaša, v predavanju pa se sezna- nimo z zgodovinskim ozadjem Krsta pri Savici. Obseg: 8 ur Izvedba: 18. 4. 2020, Vrba Informacije in prijave: Inštitut Franca Pedička, https://pedagogika.si ali ifp@vrn.si. Seminarji so tudi v sistemu KATIS. Seminarji Inštituta Franca Pedička plemiške zgodbe. Bralnico smo zaključili z viteškimi igrami, na katerih smo streljali z loki, ki nam jih je izdelal oče deklice iz naše skupine. Preizkusili smo se tudi v streljanju z doma izdelanim lesenim katapultom. 15. dejavnost: kaj smo se o naučili o gradovih in grajskem življenju? Grajsko tematiko smo sklenili z grajskim kvizom, na katerem so otroci pokazali veli- ko novega znanja. Za pravilne odgovore so pridobivali zlate cekine za grajsko zakladni- co. Odgovore smo hkrati zapisovali v tabe- lo, ki smo jo naredili na začetku projekta. Zaključek Otroci so bili v celem projektu zelo aktivni. Prepričali so naju s svojimi ustvarjalnimi idejami, raziskovanjem, aktivnim razmi- šljanjem in reševanjem problemov. Vse- kakor so v veliki meri prispevali k poteku projekta. Prišli smo do odgovorov, ki so nas zanimali. S sodelavko sva se vnovič prepri- čali, da se ob uvedbi tehnik aktivnega uče- nja poveča sodelovanje otrok v dejavnostih, njihova motivacija in kakovost naučenega. Uporabljene tehnike aktivnega učenja so pripomogle k temu, da so aktivno udeležbo razvili vsi otroci, tudi manj komunikativni, zato jih bova uporabljali tudi v bodoče. Viri in literatura • Bahovec, Eva D., idr. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. • Batistič Zorec, Marcela (2002): Učenje v vrtcu. V: Sodobna pedagogika, št. 3, 24–43. • Glogovec, Zmaga Viktorija; Lepičnik V odopivec, Jurka; V onta, Tatjana (1993): Kako drugače? Projektno delo v vrtcu. Ljublja- na: Zavod RS za šolstvo in šport. • Novak, Helena; Žužej, Vera; Glogovec, Zmaga Viktorija (2009): Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šo- lah. Radovljica: Didakta. Foto: Tina Polajžer