238
Podučile stvari.
0 jemanji nezakonskih otrok v rejo na kmete.
Iz okrožnice,  ki jo je ravnokar deželni odbor kranjski poslal županom po deželi in o kteri je pre-
239
častito knezo-škofijstvo prosil, naj jo na znanje d& tudi vsem samostojnim duhovnijam, posnamemo sledeče vrstice:
„Ker so se pripetile deželnemu odboru neprijetne opazke, da nekteri župani in sem ter tje častita duhovščina zapreke stavijo temu, da bi se jemali najdenci iz najdenšnie, in vkljub pojasnjenju, ki smo jim ga poslali v okrožnici od 15. oktobra 1867. leta, št. 3283, se na deželi o tej stvari nahajajo še zmirom napačne misli, zatoraj se čuti deželni odbor primoranega, kriva mnenja  o tej zadevi še enkrat v naslednjem  pojasniti.
Ravnateljstvo najdenšnice sme po postavah od 16. marcija 1827. leta, št. 48^3, od 31. decembra 1852 L, št. 12.989, in 31. avgusta 1861. leta le tedaj najdence dajati v rejo na kmete, ako se rednik ali rednica s pričata se spričalom svojega župana in fajmo-štra, da sta zmožna in sposobna, najdenca pošteno izrejati; ako bi se pa župan ali fajmošter branila tako spričalo brez dostojnega vzroka redniku ali rednici dati, ima c. k. okrajna gosp6ska oblast, namesti župana in namesti fajmoštra sama zase podpisati takov certifikat. Po tem takem tedaj ne sme ravnateljstvo najdenšnice nikoli otroka brez certifikata županovega in fajmoštrovega ali pa brez certifikata c. k. okrajne gosposke dati v rejo na kmete.
Soseske se bojč lega, da ne bi taki otroci ostali soseski, v ktero pridejo v odre j o, in da bi morale one potem, ako so bolehni ali sicer nezmožni si svoj   kruh služiti,   skrbeti za-nje.
Ta strah je pa popolnoma prazen in neopravičen, kajti glede na sedaj veljavno domovinsko postavo od 3. decembra 1863. leta se zarad tega, da kak najdenec (nezakonsk otrok) pride v odrejo v njen kraj, nima nobena soseska bati, da jej pozneje ostane na skrbi; kajti §. 6. domovinske postave odločno ukazuje tako-le: ^Nezakonski otroci imajo pravico do-movja tam, kjer je mati takrat, ko je otroka por od ila, vživala domovinsko pravic o".
Če tedaj mati ni iz one soseske, v kteri je otrok v odreji, ta tudi nima ondul^aj domovinske pravice.
Iz tega postavnega ozira se tedaj ni bati tacih rej en cev.
Pri tej priliki pa si deželni odbor ne more kaj, da ne bi dostavil prijaznega opomina, in sicer tega, naj bi prečasiita duhovščina in župani ne zadrževali certifikatov (spričeval) takim redn^kom ali rednicam, kteri so pošteni in pa sposobni, otroka vzeti v odrejo, kajti treba je vedeti, da taki otroci (špitalarji), dokler so v najdenšnici ter imajo dojnice (ame), ki se morajo tudi v najdenšnici vzdrževati, prizadenejo deželi veliko več stroškov. Ce pa vprašate: iz kterega denarja se izdržuje najdenšnica? odgovoriti Vam moramo, da iz pri klad na davke, ktere vsak posestnik plačuje. Ni tedaj pametno ovirati, da se taki otroci hitro ne jemlj6 iz najdenšnice ter daj6 v cenejo odrejo na kmete.
Drugo je pa tudi to, kar nam zapoveduje kristi-janska dolžnost do svojega bližnjega. Tudi nesrečni nezakonski otrok je naš bližnji; dosti nesrečen je vže, da pride po taki poti na svet; ali ubogo dete je nedolžno, in zoper kristijansko ljubezen je, ako nedolžni otrok mora trpeti, kar sta zagrešila oče in mati. Ni tedaj prav, ako nimamo usmiljenja do tacih nesrečnih stvari. —
To tedaj so oni važni razlogi, zakaj da deželni odbor prav živo na srce poklada vsem županijam in častiti duhovščini, naj nikar ne zadržujejo spričal takim, ki so sposobni za rednike, ker si soseska s tem, da v  svoj  kraj   dobi  rejenca,   nikakor ne nalaga
dolžnosti, da bi morala skrbeti za-nj po preteklih 10 letih, ako mati iz tiste soseske ni dom&".