Katollšk cerkven lisi. Daniva izhaja 1., W. in 20. dne vsaciga nie.«ra na celi poli. in velja |<<> |««ii /a celo leto 3 gld.. za pni U:» I gld. <;o kr.. i ti«kariii4 p. Fr. Košar, spi rit val lavantin-- k e ga semeniša. (^konec.) Take in enake i/.povedi naših sovražnikov si pridno za ušesa zapisovali, je dobro, da vemo, po kteri stezi se vozimo. du spoznamo prepad, kteremu se na skoke bližamo, ako še o pravem času pogubljivega naliva ue zajezimo. Da tedaj tudi mi Slovenci v te prepad ue zajdemo in v njem ue poginemo, jc treba, da se še k sklepu vprašamo: IV. K a k o š n o bodi d e r ž a n j c katoliških !j r v e c v in pisateljev u a s p r o t s v o b o d-u e m u tisku?15) Veliko, dragi moji! se zverženemu svobodnemu t i - k u uaspiot ne da opraviti. Vselej je namreč bilo in bo. du jc število dobrih, blagih iu zuačajnih ljudi vedno veliko manjši od števila srednjih in slabih iu brczziiačajnih. Tedaj je tudi gotovo, da bodo pisatelji takih knjig iu časnikov. ki le strastim služijo iu poželjivim nagnjenjem strežejo, vedno vedno lažej svoje izdelke prodajali in več bravcev našli, kakor pa pisatelji, kteri zatajevanje uče in zdravi, čversti iu keišanski značaj obdelujejo. — Temeljito izobraženih ljudi, kt ri vse, kar berejo, dobro prevdarjajo, in laž iu zmoto, če jc še tako pozlačena iu oslajšana, zdajci spoznajo iu z nevoljo od sebe sunejo, je bilo in bo vedno le malo: izobraženih polovičnikov pa puhlih vseveduežev, kteri sc boje glave pri branji natezali, kleri tedaj bravsi uič ne mislijo, nič nc prevdarjajo, ampak vedno le po starem kopitu modrujejo iu pravijo: ,,tiskano je, tedaj je resnično!" — takih ljudi, pravim, je vselej in povsod nešte-vilna germada. Tedaj bodo tudi puhli iu prekanjeni pisatelji in časnikarji, kteri v pozlačenih posodah oslajšan strup ponujajo, vedno več kupcev našli, kakor pa učeni pisatelji s svojo zdravo, pa ne tako okusno hrano. Vedno bodo oni več f-crc ostrupili, kakor ti ostrupenih sere ozdravili. .Menda vse, kar zamorejo katoliški bravci iu pisatelji svobodnemu tisku nasprot storiti, bi se dalo v treh stavkih povedati. 1. Ako j c tisk svoboden, bodimo njemu n a-sprot svobodni bravci tudi mi, to je: ne dopustimo, da bi se ueverske, rovarske ali pohujšljive knjige in časniki v kterem koli jeziku vsilovale v naše kraje, v naše hiše. Hišni oče! ali bi ti dopustil, da bi celo neznani •) \ eč izver-htnega zastran tega važnega vprašanja najdeš v branja vredni knjiei : Stimmen zur Orientirung der katliolikcn uher Kirche und staat. \Vien I8U3. Bd I. S. 132—lt»5. ljudje v tvojo hišo hodili, in se ua skrivnem in cele ure po dnevi iu po noči od pohujšljivih reči s tvojo ženo, s tvojim stiioin. s tvojo hčcijo pogovaijaii. ali sveto vero vpričo njih zasmehovali, ali jih k puatauju šuntali ? \li bi se li ne pognal za svobodo svoje hiše iu ne odpodil takega pritepem^a zapelji v ca ? Povej mi pa. ali ni veči nevarnosti za tvojo /.eno. za tvoje -inc iu hčere, ako vsak ljui>i dan časnik v tvojo hišo pride, ki sveto vero zasmehuje, dušne pastirje p-uje. in v /.no/.ji v sladho pijanih romanih nevarne strasti v/.iga v sercih tvojih Itubih otrok iu žene? — Povej mi. Ji ni še veča nevarnost za l v ..jo hišo. ako tvoja žena in tvoji otroci brez t%u|c vednosti knjige na posudbo dobivajo, polne pohui«l|ivega sli upa. kteie v tihi s.imoti cele uie po dnevi ki po noči berejo in nar so brali, premišljujejo? \ko jc človek le ko 11 kaj posten, ga je ze p» naravnem calu stani. z-pei vein ali čedno«! govorili, ali take g.ivorc poslušali, koga pa iu pred kom ga bo sram. v pobuj«ljivi knjigi take reci biaJi. kterih hi nikdar spregovoriti ali poslušati nc upal. Iu ravuo zav.dj »ega je bianje pohuj«ljivih bukev toliko nevarno in pognhl|iv«i. Tedaj ako je ti«ek svoboden . bodimo svobodni bi a ve i ludi mi. in «c te svobode od svojih nasprotnikov učimo. Podaj liberalistu konservativni casmk. — podaj nevernimi pobožno knjigo, ne vzame je v roke. nc pusti je v svojo hišo po nobeni ceni. Delajmo njim nasprot enako tudi mi. Ne vzemimo v roke iu ne pustimo v svoje hiše ue časnikov iu ne knjig, ki nam psujejo naj više bla-gre, vero, čednost ali tudi narod iu rodoljubje. Tega pravila se jc treba ravno sedanje dni toliko ojstrejši derzati. ker se ravno zdaj tudi Slovencem neka nemška knjiga vsi-luje. ktera se že ludi celo v češko prestavlja, ki z bogokletno derznostjo samo presveto osebo božjega Sina in Zveličarja našega naletuje, iu ktero. kakor jc napovedano, bo še več enakih uasledvalo. Da je ludi (a knjiga orodje tiste stranke, ktera svoje kervave naklepe x»per cerkev iu deržave kuje. se jasno iz tega vidi. da se je na \v-stiijaiiskem lepo vezana za nizi ceno na kmctili od hisc do hiše potuhnjeno prodajala, kakor »e nevezana v mestnih bukvarnicah kupuje. Vredni smo. da nas sovražnik iz hiše zažene, ako mu sami v svoji neumnosti vrata odpiramo. Sicer pa (udi vemo mi katoličani, da vsaka knjiga, ki od verskih reči govori, mora biti od cerkvene oblasti poterjena, ktera jc od Boga prejela: „Dcposiium c u-stodi** — izročilo ohrani, in ji je obljubljen sv. Duh. da se v verskih rečeh moliti ue more. Ktera verska knjiga nima imena tega ali unega škufijstva. ki jo jc poterdilo. za katoličana ni varno brati in širiti jc, velik greh pa jc takrat, ako je od cerkvene oblasti prepovedana, kakor jc ravno zgoraj omenjena. 2. X e p o d p i r a j iii o ii c s peres o m, n c z d c n a r-j e iii takih časnikov iu knjig, ki so našemu katoliške mu prepričanju nasprotne. Neumen je. kdoi tatčm vetrihe kupuje, iu roparjem lc«tvicc nastavlja, da mu ložej kradejo io ga ropajo, in uikakor ui usmiljenja vreden, ako se mu je škoda zgodila: še bolj nespametni bi bili mi, ako bi sovražnikom vere io deržave denar poei-Ijali, da bi z njim orodje — njih čaaaike in knjige — kupovali, h kterim hram naše časne in večne sreče podreti h<*čejo. Tudi v tej reči se od sovražnikov Modrosti učimo. Oni bi beliča ne dali, da bi katoliške liste ali knjige podpirali, le mi smo enaki radovednim senicam, ki ua limanice sedamo, sovražnikom v zasmeh in zaničevanje. Resnično je nekdo rekel: ..Nas 27 milijonov katoličanov v Avstrii ima zveržcui tisk pod palcem, ako le hočemo; ou ne more obstati, ako mu mi zločiustva ne dopustimo: zato smo pa tudi za vse hudo. kar zverženi tisk učini, pred Bogom, pred svetom, še celo pred potemci odgovorni Zares, zlobni časniki, zlobne knjige v Avstrii ne morejo shajati, ako jim katoličani svoje hiše zapremo, svoj denar odtegnemo. ali pa bodo naši nasprotniki prisiljeni na uašo strau prestopiti, ako ob peresu živeti hočejo. Morebiti bi bilo prav. ako bi tudi naše čitavnice nekoliko svojo vest izprašale. ali ue greše zoper katoliško zavest svojih družuikov. Ilobro mi je sicer znau ugovor, da le vediti hočemo, kaj sovražniki delajo, da se jih zamoremo varovati in jih zavračati. Ali v ta namen je zadosti en ali drugi časnik; ako bi pa cerkvi sovražni časniki v čitavnici prevagali, ako bi sc celo veri prijazni časniki odstranjali, bi ne bilo prav, in bi zalilo zlasti duhovne člene, kterim gre vera nad vse, tudi nad narodnost, kakor pri vsakem poštenem katoličanu. Denar bi se dal za mnoge druge reči oberniti, ki bi v veči korist služile našemu narodu. Kakor ne z dnarom, pa tudi s peresom ne smemo podpirati slabih časnikov. Ne reci: ..Vsaj le zato pišem, da se vsaj včasi kak pošten sostavek v te.o ali unem časniku bere." Jaz ti pa odgovorim: zavolj tvoiih sestavkov časnik ue bo spremenil svojih načel ; tam pa tam kak pošten sostavek še le bolj moti dobro misleče bravce . da pri tem časniku ostanejo. Daj uam Bog skoraj doživeti toliko zaželene slovenske matice! Nje se hočemo okleniti s celim serccm, njo hočemo podpirati s peresom in denarjem, bodi si tudi z zatajevanjem samega sebe. l.e eno edino bomo tirjali, da uam bo matica moško besedo za poroštvo dala. da se zoper trojni namen svobodnega tiska, kakor smo deus premišljevali, nikdar pregrešila ne bo. Deržimo se nepremakljivo gesla nam znanega moža: Vse za vero in domovino: nič. pa tudi beliča ne, zoper vero in domovino. 3. Komur je dal Bog pisanja dar. naj tega t a I e u t a nikar u e zanemarja, nikar ne zakoplje, ampak naj pridno piše v korist in slavo naroda, deržave in cerkve. Trojni visoki nameu svobodnega tiska mu odpira zadosti široko polje, na ktero sejati zamore zlato seme svojih naukov. ki bo tudi sad rodilo ob svojem času. Deržimo se steze, ki nam jo kaže neugasljiva zvezda slovenskih pisateljev, zvezda očeta našega Antoua Martina, l.e-ta zvezda pelje slovenske pisatelje in bravce v hratn časne iu večne steče in slave. M*opolni spominki* Romanje k sv Kervi v zgornjem Gorotana. V č a s t i I n i spomin štiristoletnice slavne ljubljanske škofije popisuje Jož. Levicnik. (I>ilje in konec.) Razvalina Groppenstcinska, ki je ondi ob klancu, stoji na stermi navpični pečini, ki se od jutranje strani na dveh mestih po 50 sežnjev ravno kviško iz struge Malniškega potoka vzdiguje. Pervi začetek tega grada pokrit je do 1. •) Mimnten Bd 1. 8. ISO. 1271 s tamnim plajščem nevednosti. Navesti bi zamogel mnogo rodbin, ki so grad pozneje v lasti imele, ker pa za nas to nima važnosti, podajmo se toraj naprej. — Bilo je že okoli 6. ure, ko bližal sem se zgornji Bell. Terg stoji na nizkem •olnčuem brežuljku ter ima naj mlkavniši in naj bolj odperto lego cele Belske doline. Ogledal sem krasno tukajšno dekanijsko cerkev, ki je res pravi kinč in prava znamenitost zgornjo-belskega terga. Posvečena je sv. Martinu. Kar sem že pred slišal in bral o ti cerkvi, najdel sem popolnoma poterjeno in resnično. Zidana v čistem go-tiškem zlogu, loči se veuder prav dobro od druzih enacih stavb, ker deset sežnjev visokega oboka njenega ne podpirajo pri tacih cerkvah navadni stebri, ampak nosijo ga edino le stranske stene. Dolgost njena meri 24 sežnjev in pol, 10 in pol sežnja pa širjava. Sprednja ograja korova napravljena je prav umetno iz rezanega kamna. Orgle, ktere obdaja krasna omara, štejejo 32 spremenov. — V stranski kapelici na evangelski strani stoji altar s posebno umetno na les slikano podobo sv. Družine. Od dalječ jo hodijo znajdeni slikarji gledat, in slednji se ji čudi. Ime malar-jevo ni na tanko znano; pravijo vender, da naredila jo jc. berž ko ue, mojstrovska roka slovečega Ignacija Schorcel-a. Kakor je dalje grobni spominek leta i095. 3. junija tu umerlega Jan. Adama Stampfer-ja pl. Walchenberg-a cerkvi lep kiuč (vlit je menda iz zmesi brona in srebra), tako žali oko nekako okorni veliki altar, ker se nc vjema stavba njegova s stavbo cerkveno. Naj večja znamenitost v cerkvi pa jc dragocena monštranca. Napravljena iz bogato pozlačenega srebra, je neki prenapolnjena z raznimi žlahtnimi kamni. Lunica opasana je vsa z velikimi brilauti in je nakinčeua z eno cvetko iz ravno tega uaj drajšega kamna. Vsi ti biseri bili so nevestui kinč neke grofinje Stainpfer-jeve. ktera pa jih je darovala zgornjo-belski cerkvi za častno shrambico Najsvetejšega. Mouštranco je verli tega tudi še sama dala narediti v Bcču. Celi Gorotau se komaj zamore s kaj enačim ponašati. — Čudno se mi jc zdelo tudi to, da tukaj, kakor marsikje v Gorotanu, gnjezdijo cele trume lastovk; v cerkvi, kjer počenjajo ves ljubi božji dan svoj glasni vriš. Tudi pri sv. Kervi ni bilo njih žuborjenja ne konca ne kraja. Terg je prav lično zidan iu šteje okoli 90 večjidel prav lepih hiš. Zgornji Beli prisojujejo visoko starost. Rimska cesta čez Lurnsko polje; Herkulovo svetišče na bližnjem Danielovem homcu; daljna cesta tu mem in skoz malniško dolino ter čez kormške Ture na Solno-graško opravičujejo misel, da stal je ta terg že o rimskih časih. Fara je ena naj starejših gorotauskih in začetek perve tukajšnje cerkve sega v perve stoletja keršanstva. Mnoge stare pisma iz 13., 14., 15. in 16. stoletja, zadevajoče cerkev in faro, hranjujejo se v originalu. Tudi svojega učitelja je imela zgornja Bela že leta 134S. Lepa starost tukajšnje šole! Naj višji stanje, cvet in bliš dosegla je zgornja Bela v sredi 16. stoletja. Takrat bilo jc v njeni bližavi sedem zlatih in srebernih rudnikov; v bližnji pusti Beli pa stal jc plavž za sreberuo rudo. kterega razvaline še zdaj svedočijo o minulih srečnih nekdanjih dnevih. O tistih časih bila je zgornja Bela tudi središče vsili gorskih (montanističnih) fužinarjev in delavcev ne le gorotauskih, ampak tudi kranjskih, tirolskih in štirskih, iu od tistih dob obljudoval se je kraj vedno bolj iu bolj. Ker pa je pozneje zatemnel zopet bliš bogatih rudnikov, so vladarji slavne c. k. avstrijanske hiše celili tergu rane z raznimi predpravicami. Imena Maksimlijana I, Jožefa I. Ka-rola VI in slavne Marije Terezije kakor tudi Frančiška 1 s spoštovanjem imenuje še zdaj zgornja Bela. Sedaj ima okrajna gosposka za spodnjo, dekanija pa za celo dolino tukaj svoj sedež. — Kakor pa ima skoraj vsaki kraj Belske doline svojega naravskega neprijatla, ga ima tudi zgornja Bela, s kterim se bori že skozi dolge stoletja. Potok Kapnik, ki s severnih gora devet ur dalječ doli leče, in se ue dalječ od tod v Belo razliva, napravil je tergu že toliko strahov, težav in škode, da nikakor mu človek o lepem vremenu ne prisojaš tolike hudomušnosti. Kadar pa pekoče solnce po nebotičnih gorah taja ledenike; kadar hude plohe veršijo od neba, — takrat se napolni njegova struga, urnega teka se dervijo hudourniki, plavc na svojem mokrem herbtu cele oddelke gojzdov, prediraje jezove, po-končevaje s svojo serditostjo vse, kar se jiin nasprot stavi, ter zasipajoč s šaro in glino obširne travnike in polja. Leta 1717, 1739, 1759, 1828 dvakrat, in 1840 žalostno slove zastrau povodinj Koprikovih v zgodovini zgornje Bele. Bog obvaruj v prihodnje lepi terg enacih nesreč. — Konjič nemirno že je kopal s kopiti, zasedla sva s čverstim fantom voznikom lični voziček in urno ko blisk šlo je dalje mem cerkvice Gumniške (Stallhofen). ki je v goti-škem zlogu zidana iu ima neki več starih dobrih malarij. Slovela je ko božja pot že v petnajstem stoletju. Blizo nad to cerkvijo gori v stermem bregu gloda pusti zob časa razvalino ..Falkcnsteinovo," dalje doli pa razvalino ..Molltheuersko." — Ob vasi „Klopice" (nem. Penk) Belo prestopivša peljal naji je čili konjič tje pod desne gore doline, kjer goni od visocega hribovja doli bobneči potok ob cesti stoječe fužine Napoljske. Praznično napravljeni fužinski delavci zbirali so sc blizo male kapelice, če se ne motim, jih je sabotni večer vabil k združeni molitvi. Zverh okroglastega Danielskega homca blišala se jc bela cerkvica, razsvitljena od zadnjih žarkov večerne zarije. Prestopivši reko Belo ugledam kmali pred saboj farno vas Holmič i nem. Kolbuitz), namenjeno nocojšnje prenočišče. Akoravno se jc bilo še le komaj stamnilo, bilo je vender po vasi že vse nekako tiho in v hiši mojega starega znanca in prijatla bilo je razun njega samega menda že vse pri počitku. — Zc zdavnej sijalo je zlatobliščeče solnce nad lepo Bel-sk«» dolino, ko se v jutro 20. juliju iz terdnega spanja prebudim. Prijatel moj sicer mi je bil sinoč pri pervih besedah zatcrdil. da bom zdaj ene dni pri njem ostati mogel; ali čas hitel je s krilato naglostjo, mudilo se mi je do doma, od kterega sem bil še dalječ preč. Ker vender cerkev zapoveduje nedeljo praznovati, ko dan Gospodov, sem sklenil ostati čez dan v Kolmiču. Nedeljska Božja služba sc po Gorotanu v mnogih krajih posebno lepo in spodbudno obhaja : /.lasti mikavne so procesije okoli cerkva z Narsvetejšim iii bianje čveterih začetnih sv. evangelijev (ravno tako ko v dan presv. Rešnjega Telesa), in to se godi ravno pred veliko sv. mašo vsako nedeljo od presv. Reš. Telesa do nedelje po sv. Jerneju. Tudi v llolmieu je ta navada. Pri ti priliki pregledoval sem bolj natančno tudi cerkev. V cerkvi razun dobrih novih orgel ni kaj posebnega viditi. Fara tukajšnja je zlo stara. Morebiti šteje že svojih tisuč let. Po večeruicah sc napotiva s prijatlom in mladim tukajšnjim posestnikom na bližnji Danijelov homcc. Mikalo me jc namreč viditi mnogih rimskih ostankov, ki se v oni okolici nahajajo. Iz razvalin starega paganskega Hreljovega (llerkulovega) svetišča se je vzdignila katoliška cerkvica, posvečena sv. Jurju v čast. Zgodovinarji mislijo , da vzvi-šanost od stcrrnih pečiu zavarvanega kraja, nekaka prirodna mikavnost tega homca, spodej mem deržeča cesta, bogati zlati rudniki belske doline in topli zdravilni viri gašteiuski so nagnili Rimljane, pozidati na tej zračni višini tempelj llerkulu, maliku skritih zakladov in zdravilnih studencev. Kamen z napisom kaže, daje bil stari tempelj žc ob času Rimljanov zavolj svojestarosti razpadel. Drugi kamen pa, ki je vzidan pri cerkvenih vratih na južni strani, naznanuje z dobro ohranjenim napisom, da je po razpadu pervega tem-peljna neki Rimljan s svojo soprogo dal novega pozidati. Visok je kamen 19, širok pa 27 palcev. Napis njegov se glasi v latinščini: RERCTL. INVICTO ŠAL RUM — G — DO.MI CIVS RUFIMS ET VALERIA ATTICA 1 šl'IS TEMPLUM VET l'STA T F. CON L.4PSUM RESTI TUERVNT EX VOTO. Kar bi sc v slovenščini nekako bralo: .,l)omicius Ru-lious in Valeria Attika s svojimi vred so tempelj, posvečen nepremagljivemu Herkulu, ki je bil zavolj starosti razpadel, vsled obljube zopet pozidali." Prezbiterija, okroglasto zidana, je nek še ostanek rimljanskega svetišča. Ker pa je zid ves zabeljen, ni na njem ničesar mem navadnega zidu viditi. Toliko krasnejsi pa je razgled, ki se odtod na izhodno stran odpira in kterega bi človek, komaj dvesto sežnjev nad ravnino, težko pričakoval. Okrajno Holmiško naprej doli okolico izliva Bele v Dravo; imenitno Lurnsko polje; meslice Spital in na levo tje niske griče, ki nevošljivo zakrivajo Milstadtsko jezero, dalje okolico št. Paternijonsko, Beljaško ; celo Celovško noter doli do visocega Obirja vgleda ob enem z začudenjem tvoje oko. __ Na desno tje pada uukraj doline v ozki strugi Perični potok čez sterme pečino v krasnem slapu. Kaj lepo ga je odtod viditi. Enako hrani tudi leva stran doline visoko gori v svojih nedrijih malo jezero. Iz njega izvira llolmuški potok, ki se kmali po svojem iztoku cez 100 sežnjev visoke pečine v zlija velikanskem slapu. IMgo pregledvali smo lepi svet. ki seje razprostiral ob našem podnožju, potem pa stopili v cerkev, ki je precej lit na in ima 3 dosti čedne oltarja. Kamen z dvojno podobo Hcrku-lovo vzidan je ko ogelnik v inenzo »lesnega stranskega altarja. Stran, ki je obernjena prot velikemu altarju, kaze Karkula 2 '2 čevlja visokega v podobi moža z močno balto v roki; stran, ktero lesen oklep menze zakriva. kaže malika nekako kakor čverstega mladeuča. Kdaj se je umaknilo tu pagansko svetišče katoliški cerkvi, natanko ni znano. Verjetno je, da zgodilo se je to že v 7. stoletju, kajti zgodaj zasijala je v tc kraje luč sv. evangelija. Posvečena je bila cerkvica s pricetka sv. Daniclu, od tod ima liomec tudi še dandanašnji svoje ioie; poznej dobila je za potrona sv. Jurja. iu njegovo podobo nosi tudi veliki altar. Pa tudi se druga podoba z 21 razdelki na levi steni cerkve kaže življenje in inučeništvo tega svetnika. V stolp nisem bil prišel, pa mi je bilo kasneje žal. k o sem zvedel, da viditi je gori silno star zvon z gotiškim napisom iu letnimi številkami, kar pa le staro-jezikoslovci tolmačiti umejo. — Iz cerkve pridši podali smo sc še na zapadui konec skalnatnega verhunca. Na potu tje vidili smo stari vodnjak, ki je pa napolnjen že ves sperstjo, bičjem in gleno. Čudno je res, kako da se nahaja na taki visočini votla. Nekdaj je bil vodnjak obrobljen z štirivogelnim zidom; zdaj pa je vse porušeno in z rušino prerašeno; le okrogla kotlinica. z zelenkasto vodo napolnjena, ohranjuje šc spomin ua nekdanji vodnjak. Iz zgornjega konca homca vidili smo v desnem kotu gori na iztoku malniškc doline zali terg zgorii|o Belo kakor tudi po planoti in po višavah doline nasijaue cele kardela cerkva, vasi, razvalin iu posamesnih kmetij. Nad vse to pa vzdigujejo v zračne višine sterme gore svoje snežno - bele glave*. Zgodnjo jutro 21. julija najdlo me jc za odhod napravljenega. Prijatel iu gostojub moj in neki v Holmiču naseljeni rojak sta me pospremila do Sachsenburg-a. kteri kraj sem želel viditi zastran njegove strategične (vojskne) važnosti in imenitne hrambe leta 180JI. Skozi farno vas Mline (Miihldorf) pridši bližali smo se zdajci koncu Bclskc-in nastopu doljne Dravske doline. Tudi tesna stranska soteska k desni, iz ktere Drava prihaja in konec nje tudi kalno Belo s silo svojih valov pogoltne, bila jc nam vedno bližej. Vas Belski mostič (Mollbruken), pozidana malo uad izlivom Bele v Dravo, zedinja cesto Belske doline z glavno, ki priderži od Celovca ter vodi odtod skozi zgornjo Dravsko dolino na Tirole. Tudi mi smo stopili nanjo ter peljali se zdaj čez zadnji most, ki veže obrežja tukaj ze ponosne Bele. Zidovje velike gostivnice. ki stoji u n k raj mosta, nosi se zdaj znamnja hudih krogelnih ran, -3 ~ ktere »e prejelo I. 1*0'.». ko sc je tukaj koroško - tirolska brauiba (l.andsturm ) borila proti Francozom. Minulo je že pol stoletja in vender še je znati tukaj sled strašne šibe Božje. dolge in kervave vojske francoske. — Otl gostivnice naprej se cesta hipoma okrog stermega hoinca k desni zavije ter pelje meni male cerkvice (ktero so ravno poprav-liali) v tesno močno zavilo dolino od obedveh strani z visokimi gorami. Dereča llrava dela v ti tesni soteski velik polotok, ua kterem pozidan stoji čedni terg Sachsenburg. l.e grede smo dospeli va-uj. Zavarovan je Sachsenburg na dve -traui z mogočnimi valovi hrušeče Drave, nad ter-gom na levo pa dviguje se še verh tega stermi homec; ves pripraven za napravo terdujave. ktera je I. 1801) resnično tudi ondi stala. \a nje mestu in iz njenih kervavih razvalin pozidana je zdaj cerkvica kalvarska. Poznam dobro lego iu terdujave Naberjetske in Predilskc (glej v Novicah I. t Vili potopis ..dva dni v Gorotanu** j, pa po mojih razsodbah sta v strategičucm ožim una dva kraja proti temu igrača. Ako se Ic razrušita mostova, ki spredej iu zadej Sachsenburg obdajata, so terg ter spodnja iu zgornja Dravska dolina lako rekoč zaklenjeni in pred sovražno silo dolgo dobro zavarovani. — Ker ravno govorim o nesrečnem letu 1S0'.I, naj navedem to nektere zgodovinske certe iz novega časa. Važno*' ravno popisane dolinice dobro spozuaje napravili so bili Avstiijaui I. ' *0'.) na liomcu nad Sachseiiburgom dve terdnjavi llotli -o namreč s teiu zabraniti sovražniku pot ob Dravski dolini, o-tati pa tudi v zvezi z vedno zvesto tirolsko deželo. Mnogokrat napadli so Francozi te terdnjavi. pa v -clej -o jih s kervaviuii glavami odpodili pogumni Avstrijani nazaj. Začasni mir Znojmski ( Ziiaim ) vender prisodil jc sovražnikom ta važni kraj. kterega so po-edili I avgusta l*0'.i. Zvesti in hrabri Tirolci tega nikakor niso mogli ali hotli verjeti: pošiljali so toraj svoje predstrazc na vse strani, nekaj da bi pozvedili. kako ID kaj ?e v sosednjem Gorotanu. nekaj pa da bi pripravljeni bili za o lambo lastne dežele. Fna teh predstraz prišla je tudi tez Izelski hrib noter do Klatič v llelsko dolino. Francozi -o se medtem še nekako dosti mirno vedli v Sachseuburgu; le majhen oddelek t 12 mož) odposlan je bil v zgornjo Belo •ia eksekucijo, da iztirjali bi namreč vojskui davek (Con-tribution). katerega so bili naložili njih vojskovodji jgrajšini Obeitalkeiisteiiiski in fužini Braganški. Ce/. * dni zapustilo je vender !•» ino/. zopet zg. Belo, le dva sta ostala šc tam, •ia prejemala lo zadnje ostanke davka. Ta dva vojaka sta bila vzrok silnega vrenja in hudega ravsa. Ko namreč zgoraj omemena tirolska predstraža v lllatiče pridša zve. da nahajajo se v zgornji Beli Francozi, pride tje. tu ostala Francoza vjaoie ter tira saboj. Zapovednik Sacliseubiirške icrduiave lo zvedši se strašno raztogoti. Pripisoval je vjetje svojih vojakov izdajstvu zgornjih Belcanov ter maševanje zažtiga. izdati zastran lega njih terg vojakom svojim v ropanje. Kcsnc priprave Ic preociluo kazale so resnico strašnega za/uganja V večer »'». oktobra se razglasi po zgornji Beli nemila novica iu hudo protenjc: pa kakor je bil v pervem hipu obup in strah velik . tako urno je bilo tudi sklenjeno. «ili se z nasprotno silo ustaviti. Zlasti -o bili sosednji Tirolci za bo i posebno vneti Naznanilo, da Francozi sc bližajo in klie na občni upor iu obroženje šlo je ko blisk po celi dolini. Strašno jc donelo plat- zvona od vsih cerkvenih stolpov po ravnini iu visocih planinah. Bili so pa blizo: prostovoljska čela podpolkovnika baron l.uvheim - a s 300 prostovoljci (med njimi mnogo voralrberških dijakov) in narodno- strelske kompanije: llalhfurler. Angschell iu Pfaundlcr pod poveljstvom tirolsko - strel-kega majora Ivana Tink-a. kateri ic v-o vstajo vod.I ter imel z domačo hrambo kmal skupaj blizo 20oo moz. \ noci meti T. in oktobrom vzdignilo .-e je to ker delo proti Sachscnburgu. Prednjo stražo v odil je tadanji zgori jo - belski sodniski sluga t berič) Zarei . sedaj stotnik biambovski. Pervo delo njegovo bilo je, razrušili oddelek mosta v Belskem mostiču. Nekoliko brambovcev vstavilo se je tukaj, ostali pa posedli in zastavili so Sachseusko goro, ki takorekoč objema terg ter dviguje se v velikem kolobaru takra j Drave. Sovražniku je bilo to obiskovanje čisto nepričakovano in novo. Šiloma sicer so hotli predreti Francozi na Sachsenski gori in Belskein mostiču ker dela hrabrih brambovcev, al — ni se dalo. Vnema za boj prihajala je med narodom čezdalje hujša. V malo dneh štela je domača hramba 3600 mož, kar je sovražnikovega generala, ki je stal z dvema bataljonoma okrog Spitala, navdalo s tolikim strahom, da je pobral kopita naglo s svojimi vojaki. S tem nasledkom ohrabrena, primaknila se je naša hramba 14. oktobra obema dravskima mostouia ter potisnila dva bataljona močno, pa že zelo potolčeno posadko v gorski terdnjavi, in oblegla ju, akoravno je imela (naša hramba) le cvetero malih topov za tako težavno početje. Naši so bili zgubili dotlej po sovražnih kroglah enega stotnika iu imeli so okoli 50 ranjenih. Naj slavniši dan vsega časa obsede pa |t- bil 21. oktobra, ko je namreč 200 prostovoljnih brambovcev (Belodolccv i sklenilo vzeti sovražne obkope t šance) z naskokom. Kakor zvesti sinovi katoliške cerkve obstopili so svojega vojnega duhovnika, ki jim je govoril oserčivue besede. Ko prejeli so njegov sveti blagoslov, so udarili ko serditi oroslani nad obkope francoske. Preplašeni sovražniki se že umikajo hrabrim Gorotaucem; kar prihruje jim njihovo konjaništvo na pomoč in serčui Belodolci so se mogli umakniti v bližnji gojzdič, kamor sc jim konjiki slediti niso upali. — Vedno bolj razširjal se je zdaj glas o sklenjenem miru; tudi iz llelaka je prišlo povelje, da naj se ustavijo pule; al hrabri brambovci niso hotli tipati iu verjeti lažujivim Francozom. Vnovič se vname boj, zlasti ko dosel ju našim transport smodnika tako rekoč skozi sredo sovražnika od Sokovega ( llinimelberg) iu raziegel sc ob enem glas o prihodu hrabrega tirolsko - brambovskega poveljnika ka-ptieiua o. .loahima llaspinger-ja. ki je. od Francozov in Bavarcev hudo stiskan. primikal se iz Solnograškega tez visoke Ture proti Sovodju (Gmiiud) ter združili se želel z našimi poleg Sachsenburg - a. Predei I je sicer s hudimi zgubami hrabri kapuciti po vročem boju poleg l.ieserhofen-a 26. oktobra sovražne kerdela. pa zategnil se zalim s svojimi vojaki prcc skozi Belsko dolino v Tirole. Ker naši utso dobili pomoči. nasprot pa bili od sovražnika . ki je od vsili strani skupaj deri. vedno hujše stiskani, razšli so se tihoma na vse strani. Vdihnila pa je bila vender vcrla hramba Francozom tolik strah, da niso tirjali otl stanovnikov Bel-ske doline druzega, kot da jim izročijo vsi orožje. Žalostne okolišiue I. 180'.) pač niso svetovale druzega, ko ubogati ter ne ustavljati se dalje presilni sovražnikovi moči. — Do Dunajskega miru imeli so zdaj Francozi v lasti Sachscn-burške terdujave: o svojem odhodu pa razrušili in pokončali so jih sami. Zrastla je sicer, kakor sem ze povedal, iz kervavih razvalin lepa cerkvica Kalavarska; cerni otl smodnikovega dima zamazani bojni zidovi umaknili so se ja-no-svetleinu katoliškemu svetišču, vender pa ue popotuje tudi še dandanašnje uobeuo vojaško kerdelo tu meni. da bi ga za verle na tem mestu pobite vojne avstrijanske brale ne klical boben ali troiuba k molitvi. — Druzih posebnost o tem tergu ne vem povedati. pa če bi bilo ludi še kaj druzega viditi, ue bi bil utegnil veliko opo-tavljati se, kajti zemljovid kazal mi jc odtod do Belaka še tri pošte dalječ. Z dobro priliko se potem peljem do Belaka. Ko posebno znameiiilnost naj li. ljubi bravec. za posloutev tu na meji šc povem . da ta kraj derži se bližnjim sosednjim Tirolcem enako čversto iu stalno vere katoliške. V tem namreč, ko njena bližnja okolica evangeljcev tako ickoč mergoli, pa cela llclska dolina ludi enega samega ne šteje. Pri Belskem mostiču nastopil sem I.umsko polje . kterega starodavne dogodbe pregnale so mi llelsko dolino začasno iz spomina ter vodile mi druge podobe v duhu kakor tudi v resnici pred oči. I.urusko polje samo na sebi;— k desni cerkvica hv. Magdaleue, obsenčena od treh mogočnih starih lip; dalje doli farna cerkev št. Petra (St. Peter im Holz); še naprej doli blizo Špitala na stermem bregu unkraj Drave stara razvalina nekdaj tako slavne zibelke iz doma grofev Ortenburskih; -- k levi tje na solnčnem hom-cn farni kraj Pužarnica in mnogo drugih vasi; dalje doli niski homci, ki nosijo v svojih nedrijih vojaško zibelko Mil-stadskega jezera, — vse to gnete se tu popotniku pred začudeno oko. Kar l.urensko polje zadeva, slovi ono zastran tu stoječega keltiškega iu zalim rimskega mesta Teurnia ali Liburuia. Stoječe v eni naj lepših ravnin dežele bilo jc ono jedro, za ktero pulile so se razne divje derhali, ki so se od I. 445 po Noriku sem ter tje klatile. Zastonj oblegali so ga zlasti Goli. O poslednjem času zatemncle rimske slave, od Frankov zmagano, padlo je vendar kmal Slovencem v last, ki so konec šestega stoletja skozi noriško Dravsko dolino gori prišli. Do tistih dob vladale so tu rimske šege in jezik; /.daj pa umaknilo se je to, kakor tudi imena v prah iu pepel pomandrauih krajev, slovenski besedi; — le redko kaki In ib ali reka ohranili so keltiško - germanski glas. Al tudi slovenskemu gospostvu štete so bile ure. Njihov vojvoda Borut, hudo stiskan od Avarov, poklical jc sosednje Bavarce na pomoč, ki so prišli in tudi zmagali. Vnel se je med keršanskimi Bavarci iu še neverskimi Slovenci hud boj, kteri zopet je vrišal na Lurnskeiu polju ter skončal se s popolno zmago čez Slovence. Blizo zgoraj imenovane cerkvice sv. Magdalene nahajajo se ena poleg druge tri globine. imenovane od prostega naroda „kervave uiške." Na tem mestu neki bila je poinandrana od kristjanskih Frankov zadnja moč Slovenska, ker razrušen jc bil iu stoječi tem-pel njihovega malika ter pokončani bili ob enem oni, ki so združeni iskali zadnje pomoči okrog svojega svetišča. Cerkve Pužaruiška iu št. Peterska štejete se k naj starejšim Gorotauskiin, kar je toliko verjetniše, ker so Bavarci po doveršenem podjarmljenji dežele odpeljali saboj ko zastavo miru iu pokoja Borutovega siua Karasta in vnuka njegovega Kajtimara. ter podučili ju v sveti veri. Najberže da sker-beli so tudi za pozidanje katoliških cerkva ravno v teh krajih. kjer so zaterli z orožjem svojim temo paganstva. Gotovo je tudi. da pokristjanjeua vojvoda Karast in Kajtimar kakor tudi škofa Virgil in Modest trudili so se iz vsih moči za razširjenje svete vse oblagrovavne vere in se v ti zadevi svetijo ko perve zvezde katoličanstva v Gorotanu. — V nemar pustiti nc smem zdaj tudi še razvaline Or-tenburške. kajti predaleč segla je njena slava in bliš po Gorotanu in Krajni. Pozidana pred kakimi 900 leti od Miroslava Sponheim-u postala je zibelka naslednjih slavnih grofov Ortenburskih. ki so imeli o naj večji zori svoje mogočnosti po Koroškem in Kranjskem v lasti 29 mest, grajščin, tergov in vasi ter arcalnega zemljiša blizo 40 štirjaških inilj&). Zamogel bi seči po zanesljivih virih bolj nataučno v zgodovino te nekdaj tako mogočne hiše; al prezamudno bi bilo to delo. Le to uaj še povem, da zadnji častni dan bil je za Ortenburški grad leta 1666, ko sprejel je cesarja Leopolda I cesarico-nevesto Marjeto Špansko v svoje obzidja ; od tistih dob pa hiral je vidoma bliš njegove slave. Kmal rosili so nebeški oblaki strehe oropane zidine; iz razrušenih grobelj pa se je pozidal v podnožju gore samostan, po kterega samotnih predelih naj bi sc razlegali samotar-cev sv. .leronima otožni žalospevi. Al kakor so grajščino zapustili mogočni in plemeniti vitezi, tako umolknili in one-mili so pobožni glasovi po samostanu menda za vselej. Iz vsega tega pa razvidimo zopet jasno, da ni je ua vesoljnem zemeljskem krogu stalne sreče in stanovitnosti človeške. — •) >a kranjskem eo posedovali: Radolico, Lož. Ribnico, Kočevje. Poljane. Belo peč (Ueissenfels), Kostel. Ooričane. Ortenek. Cušperg in I g Za te gradove dobro vem. morebiti pa sem jih še kaj prezerl. Op pia. Med takim pregledovanjem in premišljevanjem prišel sem skoraj prezgodaj v lepi in veliki terg Spital. — Stoji na nizkem honicu in sred široke doline; ima toraj posebno mikavno lego. Sodijo, da Spital (po slovensko bolnišnica t pričetek svoj ima od resnične bolnišnice, ktero so bili na tem mestu pozidali mogočni grofje Ortenburški zlasti za one bolnike, kteri so ali ranjeni ali pa napadeni od strahovite bolezni jutranjih dežela, gob namreč, povernili se iz križauskih vojska na tlom. Sčasoma naraščal sc je krat tako. da je bil I. 11*3 že terg. Takrat vmestil je kerški škof Herman Ortenburški tu tudi že več duhovnikov. Dandanašnji jc terg prav ličen iu velik ter šteje okoli 17o hiš. Loči se tukaj velika cesta v dva stremena. Po desnem sem jo bil jaz priderčal od Sachsenburga; levi pa pelje skozi jezersko doliuo mem Sovodja čez Kačjiverh na Sol-nograško. Nič kaj mi ni bilo po volji, da mi jc kazalo iz Spilala koj naprej. Rad vsaj bi bil pogledal tukajšnjo dekanijsko cerkev, lepo svetiše iz I I. stoletja iu pa krasno delo talijauske umetnosti, palačo kneza Porcia. ki je od-zunaj zlo vsa z inarmeljnom obdana iu z drugimi lepo-tijami okiučana, — pa ui bilo časa. Naveličal sem se bil že skoraj vožnje, prejden pri-tolkli smo v št. Pateruijonski terg. Naslonjen pod desno gorovje ima terg kakih 70 hiš in Ic ozke ulice. Okrog farne cerkve bil je velik šunder. ker zidali so ravno novi stolp. Stopil bil bi rad tudi tukaj v cerkev, pa po gerdi navadi nekterih krajev je bila — zaperta. Koj unkraj st Paleriiijuna pelje sterin klanec navkreber, kjer se od perve vasi Nikolsdorf loči stranska cesta iu derži na dve -tram. v Krajec namreč in Stokeuboj. Velika cesta pa privodila nas je kmal v farno vas Bistrico, kjer so zopet poplavljali farno cerkev ter krili zvonik s svitlim kositarjem. Dolina je bila en čas na obe strani precej zlo odpcrla. dokit-i ni jela cesta lesti proti Kellerberg-u ob desnih hribih do.me stermo navkreber. Globoko doli k podnožju bobnela jc potuhnjena Drava, unkraj nje struge pa je mnogo laičnih vasi med zelenimi poljanami uasejaiiih. OJ Kellerberga slo je zopet uavdol iu vlekla sc je pot zdaj bolj samotno in neskončno dolgočasno. Velika cesta, ki kroji serd glavne na desno iu pelje v nemški Blajberg, obetala je sicer da nimamo več dalječ do Belaka, pa terpclo je vender ^e eu čas, prejda odpcrl sc je ua ovinku nizkega griča neizrekljivo lepi razgled proti temu kaj uličnemu mestu. Ilotia me je zdaj mende hipoma mati narava odškodovati za dolgočasno in enotuo pot od st. Patcrnijona do sem. Opazovale veliko planoto slala jc na desno tje ponosna rajda sivih iu visokih skalnatih kranjskih mejnikov , raztegaje se od Korena ob obeh rožjih dolinah doli prot spodnjemu Gorotanu: — ua levo tje vzdigovala sc jc iz mokrega podnožja Os«»-janskega jezera zelena Gcrlica; zadej za ma mj šterlela i»-Beljaška planina (T)obračJ , nadvludovaje vhod v Blajheršk» dolino: — pred maiioj pa v sredi silo lepe iu obširne ravnine ob ponosni Dravi bil je zali Bclak. Prestopi vsi se lai-iio vas Sinartin bil sem v Belaku. Naj povem o mestu Ic kaj malega. Naj večja znamenitost Bclaška je iu ostane gotovo mestna farna cerkev, kamor sem se kot romar na j-pred podal. Stoječa na naj višem kraju mesta nadvladuje ga s svojim orjaškim zvonikom. Ze zunanje začernele in visoke zidine spričevale so mi. da bližam se častitljevemu staremu gotiškemu svetišču. Nisem se pa tudi motil, upajo« viditi kaj posebnega v /.notranjih posvečenih prostorih. \ •*-likost tc v L>. stoletju zidane cerkve spričuje o vnetem duhu naših sprednikov, pa tudi lepota njene stavbe meriti zamore se z naj lepšimi te verste. Le veliki altar kaže soglasje s stavbno mero cerkve. Mnogo mnogo starih grobnih kamnov (okoli 100; med njimi je kakih 40 v cerkveni tlak vdelanih) kliče na prostranih stenah v spomin imena nai-slavniših plemenitih rodbin gorotanskih; — molčeči kipi viteški vender nam jasno ozuanujejo. da čez kaj časa se bode tudi naših imen komaj sled še ohranila. — Lna naj lepših krasot cerkvenih je dalje tudi marmelnasta prižnica h svojo le redko videno sostavo. Umišljena I. 1555 od Vizedom-a Jurja lluldreich žl. Kynsberg-a, ima kot podlago na tleh ležečo podobo očaka Jozija, od kterega se dalje gori po podnožju prizničnent snujejo kipi naj slavuiših preddedov iz bukev rodu Zveličarjevega. Krasna streha kaneeluova. kakor tudi ponosna gotiska piramida stolpove strehe so dela najnovejših časov. Zapusti vši to cerkev prosim bravce, naj me kot romarja pospremijo odtod naravnost v zalo dvastolpno cerkev k sv. Križu na Peravo. Do nje piisel sem čez veliki terg skozi nekake duri, ki vodijo iz mesta prot doljnemu predmestju. Ob desnem obrežju tukaj ze kaj mogočne Drave peljala me je dalje pot skozi hladni drevored tik ob kalnih valovih, in kmal stal sem v kapelici, ob krasno cerkev naslonjeni, v kteri po spričevanji in splošnem mnenju ljudskem raste iz mertve zidine prava podoba križanega Zvcličarja. .Menda ob nobeni uri dneva nc boš pii-.fl le-sem. da bi ne nahajal tu pobožnih romarjev od raznih narodov in mnogih bližnjih krajev. Podoba pri podobi ob stenah kapeličnih spričujejo mnogotere čudovite dogodite. ki so se sprosile ua tem svetem kraju. l'o opravljeni kiatsi pobožnosti stopil sem tudi v cerkev, ki je z visoko kupijo zaljšana, kaj lepo delo italijanskega okusa iu umetnosti. «). Prehodila sva zdaj, ljubi bravcc, po večem skoraj celi zgornji tiorotan: vidila Zilsko, zgornjo Dravsko, oddelek Tirolsko -Puslerške, Bclsko in daljno Dravsko dolino. Nisem pa te vodil Ic, kakor seru Ti v vvodu povedal, po krajih, ki -o »padali ali pa šc zdaj spadajo k zemlji slovenski, ampak pokazal sem Ti tudi , kako zelo dalječ je segel nekdaj mejni krog naše slavne ljubljanske škofije. Ako namreč vzames njen duhovski imenik (šematizem) od I. 1813 v r..«-. uajdel boš njeno vladarstvo razširjeno čez vse zgornje li »rolan-ke dekanije , in sicer: Belaško, llelsko . Lizer-sko dandanašnjo sovodijsko), Terško ( Feldkuchen ), spodnjo in zgornjo Dravsko. spodnjo in zgornjo Zilsko, — \akor Muli cez tri tirolske, takrat k Gorotanu štete deka-!»■ jr . namreč l.icnško , Matrajško iu Siliansko. Vse fare, kutkol) sva jih prehodila po Gorotanu in Tirolih, vladanc .•i i..le takrat od ljubljanskega nadpastirja; hodila sva te-»isto po nekdanjih naših krajih, kar naj tudi opravičuje ;.a-lov mojega spisa, ako bi se bil vtegnil kdo kaj nad njim »poiikovati. — Zda| pa podajva se zopet prot lepi domovini svoji. >kozi zgornje predmestje belaško prišla nastopiva lepo plu-iioiu . ki -e razprostira kaj lepo tje prot zgornjemu Kožju. Kmal naji vabi k desni ob ce~ti postavljeno krasno poslopje ;ii Toplicah k okrepča nju bolehuih udov v gorke iz zemlje zvirajoče kopeli. Odtod naprej prične sc kmal cesta v velikem ovinku zavijati ob podnožju srednje-visokega hriba. Razgled prot llelaku sc polagoma zgubljuje; nasprotno pa oilp ia se vedno bolj okolica št. Lcuuršku itd. — Pod llciiulami prestopimo potuhnjeno Žilo in gremo sred lepih ravnili polj prot liičarji vasi. V kakih dveh urah dospeli -iuo od ll< laka sem. in zdaj nam nastaja zopet težavna pot {i • siermih klancih Korcnških. Vender nam lepi razgled na-aj v ravnino, kakor (udi up, da bližamo se zopet milemu ! ioii. olajšuje korake. Prslcdnjič do-pemo srečno na verh /.adnjega griča in na mejo koroško-kranjsko. Tu verh K ovna le. ljubi bravce, zopet zapustim. Veseli me, ako -em ti le količkaj z romarskim potopisom svojim vstregel; « sem bil pa morebiti komu z njim nadležen, naj se pa /daj vtola/.i. kajti dospel sem na kraj. kjer poslovivši se /. ljubimi bravci vsim rečem : Z Bogom ! K'r on>ra »pis z letom dokončati, .-mo zgodovinske čertc ■».•j i/pu-iili, in jili llanic* prinesla pozneje |'<'d napisom _Hri »W.- \ r. Samarijanska ljubezen lepa ljubezen I V začetku leta 1806 se francoska vojna iz Avstrije odteguje, ueki bolniški strežej pa bolan z voza stopi in zapušen ob cesti obleži. Vidi ga meni gredoč kmet v veliki nadlogi usmiljenja vrednega, pa misleč: „sej je Francoz!'4 dalje gre, rekši: ga bojo že Francozi oskerbeli, ki gotovo še pridejo. Pove pa v bližnji goslivnici, kaj je vidil, in gostiv-ničarica, vsa usmiljena žena, berž reče svojemu možu: Martin, jest mislim, de bi midva tega reveža pod streho vzela in oskerbela, kakor moreva; če je tudi Francoz, je vender le človek. Mož pa ni hotel precej privoliti. zato ker so mu bili Francozje že veliko škode storili; pravi tudi še, dc ima Francoz hudo nalezljivo bolezen, in bo nesnažne živali v hišo zatrosil. Zena pa ne odleže in pregovori moža toliko, de gre županu povedat, de bolan Francoz leži ob cesti in naj bi ga na srenjske stroške kam pod streho spravili. Tode teinu se je veliko ugovarjalo, srenjsko hišo so Francozje požgali, drugam ga pa ni spraviti. Gostivničarica to ugovarjanje sliši in pravi: .,C'e nihče ne pomaga bolniku, mu moramo pa mi! Bog nam je v sv. evangeliju zapovedal, dc sc uaj bližnjega usmilimo, kakor uni Samarijan." ..Martin, reče dalje, uaprezi no konja iu pripelji ga k nam; če ne, bo mraza umeri." Mož posluša ter pripelje bolnika. Zena mu da opranega oblačila, ga spravi v posteljo, pokliče zdravnika, mu dobro postreže, in kmali se bolniku zlo zboljša; ozdravel je popolnoma. Francozje so bili ta čas že vsi odšli iz Avstrije. Ozdravljenec pa hoče tukaj ostati in prosi gostivnika. naj ga vzame za hlapca. Bil jc iz Elzasa in je znal francosko iu nemško. Res se pogodijo, iu gostivnik ni šc imel tako pridnega in zvestega hlapca, kakor je bil ta Francoz, po imenu Kurik. Le na srečo svojega gospodarja vselej gleda in neutrudljivo si prizadeva poverniti dobrote, ki so n»'j jih v tej hiši skazali o njegovi bolezni. Leta 1809 se francoske kerdela zopet priderve v Avstrijo ter obsujejo vse dežele ko povodenj. Strašno «o terpel i ljudje pred Francozi, le temu gustivniku seje zdaj bulje godilo. Po svetu svojega hlapca si je pripravil vina iu živeža dosti, ile jc zamogel silnim vojakom postreči: Fnrik mu jc pa za tolmača, in če tudi v začetku it i bilo brez nerodnosti in sile ter škode, vender Kurik kmali pregovori upravnike (oficirje), de skerbo v goslivnici za pravi red in de mora vsak vojak plačati vse. kar je prejel. Ker so bili v>i prebivavci iz vasi pobegnili in ni bilo nikjer dobiti postrežbe. je bila po Furikovi prošnji vojaška straža postavljena pred gostivnico, ter jc varovala premoženja v tej hiši in skerbela, tle jc mogel vsak vojak plačati vse. kar je prejel. Dokler koli je vojska terpela,je bilo zaostalo knpčijstvo iu rokodelstvo, ravno tako je hiralo kinetištvo. Temu gustivniku pa se jc vseskozi prav dobro godilo. Mcm gredoče francoske čete so mu dajale veliko skupiti; tako si je v kratkem času «lo bogastva opomogel. Ko so drugi mogli svoje stanovališa popustiti, ko so njih hiše francoski vojaki do čistega ropali, jc ta gostivuičar miren v svoji hiši, francoska straža mu varuje premoženje in v sredi vojskinih časov obogati, ko drugi obožajo. Pripomogel mu jc k temu zvesti hvaležni hlapec in Božji blagoslov za nekdaj skazauo usmiljenje. Tako jc bila Samarijanska ljubezen do bližnjega tej goslivnici obilno povernjena žc na zemlji. Burja. Ogletl po Slovenskem in tlopisi. Iz Ljubljane. Še je čas vpisati se v «1 ru ž bo sv. Mohora za leto ls<»4. Iz Ljubljane in njene dekanije v to koristno bratovšino. ki na svitlo daje lepe slovenske bukve in jih deli svojim udom. zapisuje gosp. Ant. Lesar. Mesca sušca se že razpošljejo perve drušivene bukve, torej je še do mesca svečana čas letniuo (1 gld.) plačati ali pa ua uovo pristopiti. Omenili smo že mnogoterih lepih knjig, ki jih je ta družba že na svitlo spravila; gotovo ne bo v njegovo škodo kdor se udeleži. G. Lesarjeve liturgike ali sv. obredov pri Božji službi drugi del je ravnokar prišel na svitlo. Lepa knjižica (za gimuazijalno, realno in sploh odraslo mladost) obsega 7 pol. Omenimo naj samo to okolišino, da ravno v tem 2. delu je med drugim razlagan tudi rs veti božični čas," ki se nam bliža. Na koncu je pridjau abecedni obseg vsih (varili, ktere bukve obravnavajo, kar je pri enacih bukvah silo koristna reč. Prav veseli smo enacih del, one so cvetna spomlad ca uašega milega slovstva. Kavnokar je beli dan zagledala nova knjižica »Marija naša pomočnica," povest za mlade in odraše-ijr ljudi, natisnil] iu založil Jožef Hud. Milic. Moramo resuico povedati, da tako mične in kratkočasile povesti nismo hitro v rokah imeli, kakor je v tej kujižki, ua 92 straueh v 12erki. Opomniti moramo samo nekterih nepopolnost, ki pa vrednosti knjižice ne morejo kaliti. Nekaj malo zabavljanj krivovercev zoper nas in naše šege bi ne bilo treba na vse usta povedati (str. 18, 22); rotitev »pri Boguu je nedostojna; (str. 20) onigava z rožnikraucem je vse pre-osorna za občinstvo. Iz Ljubljane. Iz sloveče in veljavne pisateljske roke nam je došlo prijazno pisuio, iz kterega uam bodi dovoljeuo nektere verstice o spoininici — „Zlati vek" - priobčiti. Glase se takole: „l.epo zahvalim za krasno knigo. Celo noč sem jo prebiral, ker zanimiva je od konca do kraja. Takošnega dela pa nas ni treba sram biti, temuč ponašati se smemo, da imamo takošne učenjake. Jezik je skoz iu skoz pravilen, nekoliko različnost ne moti soglasja slogovega. Gg. V. iu Č. sta pokazala, da sta theologa „vom Fach." Bog daj, da bi svoje lepe moči šc dalje obračala v prid slovenskega slovstva. Vi me vprašate, jeli bi se kniga nadaljevala? Da kako! Saj nam jc treba učenega cerkvenega letnika, in sramota bi bila za slovensko duhovništvo, ako bi ga ne moglo zderževati. Mi naročujemo ua »Theologische Zeitschrift" od llefela, na »Katholika" in več takošnih periodičnih časopisov; zakaj ne bi domačega polja obdelovali? Koliko gradiva še leži neizdelanega! Cela rajda domače cerkvene zgodovine — še ni obdelana; na polji ker-šan-ke „morale" še nismo ničesar storili, keršanska ,,pai-dagogika" tudi čaka svojega obdelovavca; farne kronike so nabrale polno in obilo gradiva, ktero čaka objavljeuja in sveta, z eno besedo: dela je dovolj, le treba je pridnih rok. Ako ta letnik bode vredovan po uačelu „utile dulci" in sc theoria in p ras is bodete lepo objemali, inu prerokujem dolgo življenje. Jaz bodem ga rad podpiral s svojimi slabimi močmi. Veslih mož imamo tu in tam. Terdno sem prepričan. da slovenščina ima prihodnost----Mladež je po večini domorodna. iu ako mi jej vsako leto knigo podajamo, ktera hrani znanstveno theologične članke, v njej ohranujemo duha in zmisel za vede in znanosti, in to je kaj, ker sami znale. kako potrebuo je mlado duhovništvo zmirom uadu-ševati za sveto nalogo cerkve in cerkveno učenost? Nas letuik pa mora biti oživljajoč, sama suha asketika ue oživ-Ijuje; naš letnik mora tudi duhovništvo aistethiški izobraževati, ker neotesanosti iu neolikanosti še je dosti. Posebno bi mogel skerbeti naš letnik za izbujenjc cerkvenega za- vestja____ Bojim se. da bode cerkven duh zmiram bolj hiral. Zato obujajmo ga, pa ne s temno rigoroznostjo iu neterp-ijivostjo, temuč v sveti ljubezni, ako ravno ue koščeka ne damo od kcršansko-katoliške resnice. Podučcvali bi lehko v našem letniku duhovništvo razmere in dolžnosti njegove do deržave____Ta greši soper cerkev, soper cerkveno zgo- doviuo iu svoj um iu svojo vest, kateri misli, da duhoven nima s politiko se pečati.... Zato nadaljujte to knigo. po-skerbite za vrednika. kteri je. kakor Horvat pravi, »mož od okau, terdnega značaja in pa neodvisen. To so moje odkritoserčne misli, in živo prepričanje. — Iz Ljubljane. (Dauičini naročniki iu deležniki.) — Preteklo leto je imela »Zgodnja Danica" med 7 in 8 slo deležnikov, in sicer s Kranjskega blizo 500, Stajarcev med 120 in 130, Goričanov, Teržačanov, Istrijauov itd. nekaj čez 100, Korošcev nekaj malo, in nektere iz raznih druzih dežel. Med vsimi je bilo čez 600 duhovnov, in sicer: 3 škofje, 2 prošta, čez 30 profesorjev, učenikov in drugih šolskih mož, več samostauov skupaj in 16 redovnikov še posebej, kacih 16 — 20 dekanov, nekaj čez 30 šolskih in čitavniških družb iu knjižnic, nekaj vradnikov iu vraduij. nekaj dijakov, nekaj gospodarjev in kmetov; tudi precej ženskega spola; blizo 30 rokodelcev, obertuikov iu tergovcev; tudi ui čisto brez grajšakov, vojakov, umetnikov, nižjih služab-nih oseb, bolniških iu vojaških duhovnov, kcrčiuarjev itd.: veliko je pa tacih. kterih stan ni imenovan v napisu. Iz tema se vidi, da svetnih naročnikov je vse premalo; veino pa vender. da bravcev je gotovo šestkrat toliko, če ne več, ker list od roke do roke grč po več krajih. Zlasti je slabo znamnje. da se višji stauovi za cerkvene liste tako malo pečajo. — vemo sicer, da mnogoteri zato ue, ker jih je veliko, ki se jim od kake ^Zgodnje Danice" še nikoli sanjalo ui. akoravno žc 10 let izhaja. Pravi podporniki iu ohranivci »Zg. Danice" so tedaj naši bratje: ... duhovni sploh, nar bolj na Kranjskem. Oni vedo ceniti velike natezanja s takim delom. Bog jim poverili njih blagoscrčnost! V Ljubljani jo imajo posebej zase skorej vsi gg. duhovni — višji in nižji; pa tudi po deželi tako obilno, da nismo verjeli, dokler nismo napisov pregledovali. Kdor bi sc blagovolil prizadeli, da bi se naš cerkveni list nekoliko bolj m«-d ljudstvo razširil, ki zdaj že veči del zna brati, iu ;a med bolj olikanimi po mestih, tergih. zlasti tudi po prodajavnicab. gostivuicah slovenske dežele, on bi marsikaj dobrega storil in hudega odvcruil. Spoznati moramo, da naročniki sc nekaj časa že znatno množijo, vender pa bi jih moglo polovica več bili in bi ne bilo še preobilno. Ako sc bode v razširjanji ..Zgodnje Dauice" dostojin napredek pokazal. in nas Bog v teb okolišinah ohrani, bomo konec pervega pol leta 1S64 zopet enak pregled podali. Zdaj pa lepa prelepa h\ala vsemu preblagemu pisavskemu iu bravskemu občinstvu našega lista in vesele praznike ter srečno NOVO LETO! Ker bolj olikani pogosto tudi nemške časnike pebi-rajo, naj zopet opomnimo, da nar bolj zanesljiv med poli-tiškimi zastran naše Cerkve iu vere je »O es t e r re i e b i-scher V o 1 k s f r e u ii da na Dunaju, priporoče vanja vreden za nas tudi za to. ker bo imel vsak teden eno p«do priloge za slovstvene reči, in zajemal bode ludi iz slovanskih virov. ltlarijaiiska kongrcgacija, preizverstna bratovšiua. ki šteje ze veliko svetnikov, obhaja letos svojo tristoletnico. Pred 300 leti je zbiral jezuit Jan. Leon Flamiug v Kimu inladenče iu može v prid skupue pobožnosti. se je z njimi vred podal v posebno varstvo Marije Device, jim je oal lastue pravila ler tako vstauovil marijansko društvo ali kou-gregacijo. Grcgorij XIII jo je poterdil I. 1584 in več naslednjih papežev je njene pravice razširjalo. Jezuiti so vsta-navljati to družbo povsod pri svojih vstavih in cerkvah, ki ludi takrat ni prenehala, ko je bil I. 1770 jezuitarski red odpravljen. Na prošujo sedanjega jezuitarskega velikega prednika, Petra Beckx-a, so sv. Oče dovolili vsim družaikom za I. 1863 popolnoma odpustek, ki je bil po poznejši prošnji tudi na I. 1864 raztegnjen. Ta bratovšiua je brez števila mladih ljudi obvarovala uesrečne pogrezve na duši iu na telesu in je primerna za vse stanove. Posebno dobra bi bila za dijake, in realce ako bijogg. verozuamski iu drugi dobiovčrni učitelji hotli poprijeti in razširjati. Nekaj bi bilo pač treba današuje čase. da bi povodeuj spake in razuzdanosti uaj boljšega upanja ne oduesla in bi mladi ljudje več vere r razne stanove in vrade iz učiliš prinesli. V Znotranji soli ljubljanskih čč. gg. Uršulinaric »e je ta Marijna družba pričela pred nekimi leti iu. kolikor naru je zuano, rodi obilno veselega in prelepega sadii. Mladi tergovci imajo »adaiijo dobo Marijansko kongregacijo v Cahen-u (Aahen), kolutu. Berlinu in Monastiru, v Paderbornu se napravlja. Pred nekimi leti je ..Zgod. Danica- zgodovino in pravila te bratovšin precej obširno popisovala. Iz Stare Loke 14. grud. - Naj bi bil kdo lani osorej. ali tudi še letos pred pustom pravil, de še to leto adventni Šmarni dan bo že s. maša v novi farni cerkvi pri nas: gotovo bi sc mu bil vsakteri posmejal, češ. de se mu v glavi meša; — in vender, bodi ga Bog zahvaljen, zgodilo se je to.' —kar se človeku večkrat ne mogoče zdi, se z Božjo pomočjo doseže hitrej in ložej, kakor bi kdo mislil. Velike reči zares so se tekoče leto doveršile pri nas. Pred pustom se od zidanja nove cerkve še sanjalo uikoinur ni. kakor je „Danicau že povedala. — Kdor pa ve, koliko apover de je premagali treba, s koliko stanovi je opraviti IU.. preden »e tako velikansko delo začeti eine in zamore; »e je gotovo čudil, ko jc poleti bral v „Dauici,M de potem ko so p. n. gosp. korar J. Zl. Pogačar na s. Vida dan še v stari cerkvi zadujikral maševali. je bil že 28. rožnika glavni vogelnik za novo slovesno posvečen. Se bolj pa se bo čudil vrakleii zdaj. zvedivši, de starecerkve ui odtehmal ne le več sledi, temuč de že stoji uainesto nje velikansko ozidje nove cerkve, ki je dolga 20" (s predvežjem 23") in nekaj čevljev, — široka pa 10°, in tudi je že vse pod »tieno s ploščami krilo, — iu prezbiterij ima že dodelau obok. Postavili smo torej, če tudi med sirovo zidov je, začasno z zelenjem iu cvetlicami okinčan altar, tako de, ce tudi zdaj o zimskem času, uekako vse pomladansko obliko ima. z lepo podobo cisto spočete Device Marije ^darovano od dobro znanega p. n. gosp. viteza Josa j. Na Matere Božje dan (8. t. m.) so tedaj gosp. dekan prezbiterij nove ceikve blagoslovili, in po preuešenji ss. zakramentov iz bližnje kapelice v novo Božjo vežo je bila ondi slovesna s. maša, ta dan v drugič na tem mestu; pervo namreč so iiueli premilostui knezoškof 28. rožnika o blagoslovIjenji glavnega kamna, takrat pod milim ueboin; zdaj pa ze v dozidanem tempeljnu, kteri bo, ?e ve de, se le p i i hod nje leto popolnoma zdelan, vender pa ze zdaj kaže \>o podobo veličastnega Božjega svetiša. — Vrata in okna ••mo postavili tudi le začasno in za silo, in tako hočemo led«| to zimo prebiti doma. potem ko smo ves čas dozdaj mogli po podružnicah pribežališa iskati. — Bog je zares očitno podpiral naše delo. Vreme je nam lepo streglo, de so delavci ves čas do zadnjega dne še zdaj v adventu lahko delali. Ves čas zidanja je slabo vreme komaj kakih r» — T dni zaderževalo zidarje; dež je namreč pri nas letos sel večidel le po noči iu ob nedeljah. — Pri toiikih ue-varmh delih, pri tolikim vzdigovauji in vožnjah (koliko 1000 in 1000 voz kaniuja, apna. peska, opeke, lesa itd. se je letos tu sem zvozilo!}, pri tako nevarnih podiranjih, kot so tukaj bile, se ui nobena nesreča zgodila! (Memo-grede bodi opomnjeuo, de pri podiranji stare cerkve je •lolg iu debel brun ženi skoncem na glavo padel, jo po-derl. — omamil, — in zdrava je ostala! J Bog je varoval naše za zidanje nove cerkve vse goreče — zares uekako vse prerojeno ljudstvo — tudi druzih mnogoterih nesreč, od kakoršnih se je zlasti letos po vsih sosednjih okolicah tolikokrat slišalo, n. p. toče, ognja itd. V »»seski, ktera je jedro naše fare, — in za cerkev tudi uar več storila, je sicer neka revna bajtica pogorela, pa ravno s tem je hotel Bog nam čudovito moč svojega varstva pokazati. Ni maujkalo dve pedi do bližuje slamnate strehe — iu če bi se bila ta vžgala: šla bi bila potem skor gotov., vsa velika vas v pepel. Kolik udarec bi bil to ne le za nesreče zadete, ampak tudi za uaše zidanje! To je eudez božji! so sploh vsi terdili. — Bog je nam dalje letos tako dobro letino v vsih pridelkih dal, de stari ljudje skor ne pomnijo enake. Z eno besedo, tukaj se vidi roka božja kakor so u. p gosp. dekan omenjeni dan v pridigi opomnili; — „to je božje delo", so med drugim rekli, „zakaj če bi se bil jest zanašal, kot je sicer pri tacihjokolišinah navada, na ljudi, bi bilo moje početje zares prederzno, — nespametno, — tako delo začeti s tako rekoč praznimi rokami pri tolikih opovirah in nasprotvanji od vsih strani, brez vse zagotovljene pomoči, med tem, ko so me še sicer serčni ljudje od veliko straui plašili: nič ne boš opravil, če ne bo gosposka morala ljudi, ljudje se bodo velicega dela, pre-strašnih stroškov zbali, se bodo uperli iu v sredi vse vkup popustili itd. Mislijoč pa, de z beričem prisiljeno delo ni delo za Božjo čast, sem postavil vse svoje zaupanje v Njega, klereinu v čast se sveta hiša zida — v Boga; — postavil sim zaupanje svoje v Njo, ktere god danes ohajamo. v presveto D. Marijo, kterc podobo tukaj vidite, ki je sterla kači glavo. Tudi pri uas se je inočuo vila sovražna kača iu na vse strani strup pihala, ter užugati hotla in ovreti, ustaviti, uničiti sveto namenjeno delo: tode premagana je! — S tem zaupanjem sim v vseh stiskah, kakor nekdaj sv. Peter med valovi, klical v Boga. — Med valove nedopovedljivih skerbi zatopljen, nisem vedil kam se oberniti, — tako de sim v večkrat neprespanih nočeh čutil, kot bi mi kosti pokale v glavi prevelikih ujedic iu težavnih skerbi: kje boš to pa uno dobil, — pa spet tega ni, — pa spet une reči manjka, — pa to mi daj, uno poskerbi itd.: pa: mesec je pri kraji in mojstrom plačaj, — iu denarja ni itd. itd. Klical sitn: Gospod reši nas! pomagaj! — in vselej sem čutil, de mi je kot takrat Petru roko podal; čutil sem nekako pokrepčanje in novo inoč; — zbudil je Bog dobre serca blagih ljudi, ki so v sili z milimi darovi v pomoč prihiteli.4* Pač res, smemo reči. dc neverjetno je in nedopovedljivo. koliko grenkih so to leto naš g. dekan pokušali; — še tisti, ki so kdaj velike reči zidali, si tega prav misliti ue bodo mogli, ker tacih okoljšiti iu zaver, kot so tukaj bile. blezo nikjer drugod ni. Pa z neomajano na Božjo pomoč utemeljeno serčnostjo, modro previdnostjo in svojim pravilnim navadnim pregovorom: „in patientia vestra possi-debitis aniiuas vesirasu so blagi gospod vse premagali. — Ne bom na drobno razlagal vsakterih prehudih pretežnost; dovolj bodi rečeno, Bog, za kterega se je delalo, jc vodil vse prav, iu vse se je po sreči izšlo, hvaljen bodi ua veke! Stotera hvala iu zahvala pa tudi milini dobrotnikom nižjih iu visokih stanov, kterih slavniši imena naznaniti si za posebno priložnost prihranimo, — zlasti ker bi to zdaj morde nekterim še celo ljubo ne bilo. — — Gospod očetu so ne-kterikrat solze hvaležnosti priigrale, ko je n. p. o ravno uar veči sili nenadoma od kake strani pomoč doletela. Bog naj vsim blagim dobrotnikom po neskončni meri poverne! — Ta gorečnost blagoserčuih dobrotnih ljudi nam tudi v prihodnje poživlja serčnost, v Boga stavimo vse zaupanje, de bo tudi še zanaprej marsikterega enacega dobrotnika obudil, — ker potrebe imamo še strahovito velike. Zvonik je šc le s cerkvijo enako visoko dozidan (zvonove še vedno v nalaš narejenem šotoru poleg cerkve obešene imamo J iu cerkev, potem ko bo pomladi doveršena iu olikana, — bo le še vsa prazna stala in kazala še neštevilne potrebe. — Preblagi dobrotniki, ki ste kaj namenili, — in dobro oberniti želite: zdaj je še naj lepši čas. da svoje darove z velikim dobičkom vložite, — prosimo za Božjo čast!4*) V—I. Iz Doleuskega 9. grudna. + Svet in nasvčt! ime- ♦) Dobre duše imajo navado, o Božiča ubožnega Jezuška v jaslicah s kakim darom razveseliti ali mu na mrazu s kako obleko postreči: pač lepa priložnost k temu je v ravno imenovanih — novih jaslicah — letos zidani cerkvi starološki. kjer novorojenemu Zveličarju še vsepa manjkalo bode — o Božiču, ob Novem letu. o ss. treh Kraljih. * r. nitne besede, kajti o tem bi rekel se verti in giblje naš »edanji evropejski svet. — Tu n. pr. rnodro izusti Napoleon nasvet, naj bi se rkongresw sošel, in glej! kdor koli misli, da ve o tem kaj bolje govoriti, izusti urno spet nasvet, kako iu zakaj naj bi se ta nasvet vresuičil, zveršil ali pa ne! Po samih nasvetih se slovanska kri preliva iu se Rus iu Poljec enako, da, še bolj kervavo sovražita kakor koli kdaj. — Slesvig-llolsteiu, le malo še poterpi, in o samih svetih in nasvetih ne boš kmalo vedil, čigav da po pravici si; — iu kdo li našteje vse svete in nasvete . ki jih je na dau že spravil naš deržavni zbor! Iu ker ludi li, ljuba Danica, v tem predmetu nisi zaostala iusi nam v poslednjem času nektere nasvete ponudila, upam, da mi nc boš za zlo vzela, ako tudi jest, ker ti kaj drugega važnega uazuauiti ali kake slovesnosti ali popotvanja popisati nimam, - ako tudi jest govorim o nasvetih, — in pervi nasvet podam ravno (ebi sami! Lej, predraga moja! ozri in ogledaj se na svoj prekrasni original, kako prijazno nam vsako slednje jutro pri-miglja, tolaži iu oveseljuje nemirno, hrepeneče serce. Iu ti — ti nasprot, kako si lena in počasna! Imaš li tudi toliko pota prehoditi in premeriti toliko širjav, — in vender v desetih dueh komaj enkrat prisopihaš, v mescu komaj trikrat naši radovednosti zadostuješ. Lej, novo leto je pred durmi, ponovi iu oživi se tudi ti, da posueinaje danico ju-trenjo tudi ti vsaki —. „Kako, prijatel, pač nespametno govoriš, pomisli vender, de moj original ne potrebuje ne ko-leka nc marke, ni mu treba ne lukaniatija in ludi ne poštnih kljus, tudi tvarine mu ne zmanjka nikdar, lahko li toraj vsaki dan izhaja iu prav zastonj miglja; vse drugači je pa pri meni. jest vsega tega neogibljivo potrebujem, popotnica in stroški bi se pomnožili, — ni mogoče, da izhajam, kakor svetuješ, vsaki d—,u Da vsaki teden vsaj enkrat nam dohajaš, sem ti nasvetvati namenil, in to gotuVo smeš in za-moreš (udi storiti, ne da bi se bala, da bi te tvojih prijallov kdo zavoljo malo večih stroškov zapustil, in ako te kdo zapusti, verjemi, da tvoj prijatel ni! Lej, to je moj pervi nasvet; vresniči ga, ako ti je le kolikauj mogoče, da djausko tako pokažeš, kako naj se tudi z drugimi nasveti zgodi, ki si nam jih pred kratkim podala, posebno o enem, na kterega me je tvoj verli prijatel in znanec „Volksfreuudu prav živo opomnil, ko je v svojem listu 4. decembra naznanil, da se je 63 duhovnov v Gradcu zbralo, se posvetvati o zadevah diuštva in bratovšine, ki se je že leta 1855 po želji raujkega kuezoškofa v pomoč bolnim iu potrebuim duhovnom vstanovila. Lejte! sem si mislil, žc skoraj 9 let imajo iu vživajo potrebni tam to bratovšino in imajo matico zmožno že za blizo 30.000 gld. — iu pri nas jc še le goli nasvet te bratovšine beli dan zagledal, in (udi o tem se še nič ue ve, ali bode kaj iz tega, ali ne bode — uišta. Prav pametna je bila misel, ki si jo nedavno o tem priobčila, da uaj bi se namreč v. č. gg. dekani za to reč vneli iu posebno , da naj bi se v Ljubljani uekteri gospodje zbrali iu se k mil. knezoškofu potrudili jih naprosit, da bi to reč v svoje roke sprejeti, oživili in doveršiti blagovolili, ker v resnici le potem iu tako si zamoremo o tem kaj vspeha upati. Nam na deželi je ta nasvet jako dopadel, pa sami zdaj o tem kaj storiti ne moremo, temuč oziramo se ua naše središče — na Ljubljano. Pozvcdi toraj, ljuba Danica, in naznani nam, ali se je o tč reči že kaj storilo, ali ne; <***) ali mar ui bilo najti v tvojem bivališču gospodov . ki bi se bili hotli potrudili za ta blagi namen in bode tako nasvet res nasvet ostal in se srečno odložil — ad graccas ca-lendas, in se tako v resnici poterdilo, kar sem pri neki priložnosti slišal: r Kranjci so — zaspanci!" — Iu zdaj še (retji nasvet o nasvetu, ki si ga tudi ti v •) Z it /.daj. kaj pa da. je ž e prepozno; ne dvomimo pa. da se še spolnovala bode Vaša blaga želja, ako Bog da srečo in zdravje doinoliiibotn. Vr. *•) kolikor vemo. še nič ne. Vr. svojem 33. listu prinesla iz Dunaja, da naj bi se namreč kdo dela lotil iu izdal življeuopise in podobe treh slavnih slovenskih škofov, ki so: Kavuikar, \Volf in Slomšek. Res lepo, koristno in vse hvale vredno početje bi bilo to; vender se meni, kar Sloinšeka zadeva, zdi, da bi bilo nekaj drugega še bolj želeti, ter naj se vresniči in vgotovi, kar bi ue samo uepozabljivega kneza naj bolj slavilo, ampak tudi Slovencem bilo v naj veči korist. Iu to je, da bi kdo, prej ko mogoče, vse Slomšekovc spise nabirati in za natis pripravljati začel, naj si bodo v kaki knjigi že zbrani ali pa v ..Drobtinicah" iu drugih časnikih raztreseni, posebno pa tudi njegove prelepe iu toliko djanske (praktične) pastirske liste. Posnemali naj bi pri tem Nemce, pri kterili ima skorej vsaki pisatelj, ki je kaj več knjig spisal, svojo zbirko, ,.V N.'s samiutlichc AVerke.** Slomšek je pervak slovenskih pisateljev, vse kar jc spisal, se sme reči, da je zlato, in škoda bi bilo za vsako zerno, ako bi se zgubilo. Naprosi toraj, ljuba Danica, n. pr. izverstuega pisatelja v. č. gosp. F. Kosarja, da naj sc loti. ako tega morebiti ni še storil, tega toliko koristnega in hvale vrednega posla iu dela, da on, ki jc Nemcem Sloinšeka podal „in seineiu Lebeii und AVirken." ga Slovencem poda v njegovih izverstuih delih in spisih. Obljubim, da iuu bo ves slovenski narod hvaležen za njegovo delo iu trud; kajti bile bi tc knjige v resnici predragi zaklad, iz kterega bi vsaki, kterega koli si bodi stanu, mogel zajemali, se oživljati iu vnemali za vero iu domovino, za omiko in bogoljubno življenje! To so moje opazke iu moji nasveti, ako niso nespametni. Bog daj, da bi sc vresničili! — Za Savo. — / V 279. lištu Volksfreundovem 4. t. m. se bere. da v nemškem Gradcu ima družba ali bratov-šina v podporo bolnih iu nezmožnih duhovnov lepo picmo-ženjc: 23565 gold. 54-i kr. a. v. in še 5886 gold. 25 s , kr. v obligacijah. i'e pomislim, da je ta atovšina še zelo mlada, ker še le 8 let živi, ine to prav živo spominja na zenofovo zerno, ktero visoko zraste, in obilnega sadu pri— rodi, samo da je vsej a no. Koliko sc je pa v tej reči že pri nas storilo? Ali je kaj upanja? — Bolj veljavni gospodje, prosite, kakor je nedavno Danica omenila, da se začetek stori! Začnimo, začnimo! položimo majhno zenofovo zerno iu dalo se bode sčasoma, ker Bog bo dodelil rast. Xa Dunaju, 12. grudna, — k — „Prevdari dobro in nepristrano dotične reči, ter loči resnično logiko od navidezne, zdravo mišljenje od zmedenega, dobro voljo od hudobne, vero od nejevere, iu potem še le govori, sodi iu delaj.u Ta pomenljivi svet je prinesla ^Danica" na 270. st. 1. leta. Ako ktlaj, gotovo se mora posebno danes z vsem prizadevanjem ločiti resnična logika od navidezne, zdravo mišljenje od zmedeuega. Toda moči človeške so razločne, luč umu prižgana tu berli, tam gori, drugod celo sterrnenje budi s krasno bliščobo. Pa bodi si tako ali (ako, veduo ostane resnično: errarc est hutnanum. Vendar zmote se dajo popraviti, ali gorje, ako se temu ustavlja hudobna volja, in naj veče gorje, kadar je hudobna volja sklenjena z nevero. Ze starodavni Sokrat je teidil. da nektere reči same o sebi niso ne dobre ne slabe, pristavljal je pa tudi, da ravno zato niso nič vredne. Zdrava pamet sicer naravnost pove, da je boljša reč ne dobra ne slaba, kakor slaba. — Ali koliko je neki tacih, v bitji človeškem ? Kakor svetovi po vesoljuosti. tako se sučejo djanja iu misli človekove, premikavna moč pa so nameni. Po teh se ravna početje po dobrem ali slabem potu, povzdiga se do nebne luči, ali pa se pogreza v brezdno nočne (mine. Kakošuo podlago imajo nameui dobre —, kakošuo slabe volje! -Odgovor je jasen iu lahek (udi sklep, kakošne djanja se snujejo iz ene iu druge. Reči tedaj, ako bi bile same o sebi tudi brez veljave (indifcrciitne). dobivajo po dobi eni voditelju veljavo, po slabem ueveljavo. Naj huj»a slaba voditelja naših časov pa ste ravno hudobna volja in nevera. Na vse strani iu po vseh ozirih dokazati to bilo bi skoraj nemogoče, ali za vsako primero posebej pokazat nikakor ni težavno. Prepričaš se. ako stopiš v bukvarnico kupčijsko, pregledaš malo naslovov in prebereš nekaj stiani; prepričaš se. ako stopiš v obilno dražbo, kjer ti bode več glav brez ovinkov odkrivalo svoje mnenja itd. Naj inogoč-ni»o aioc do občinstva pa skoraj da ima slovstvo, ki se ga sleherni dan prikaže v nezmerni obilnosti. Ali koliko je ravno v tem hudobne volje iu nevere, izkušeni možje le predobro vedo in preživo tulijo. Zatorej blagor slovenskemu slovstvu, da se je večidel obranilo v cvetji ra|-ke poštenosti; komurkoli blago serce v persih bije. mora ga okol-uost ta veseliti. Ha bi se razvijalo taka naprej tudi v novem letu. ki je blizo blizo, llog daj srečo iu blagor vsem Slovencem ! Z Bogom! Hc»edo presekavši odgovoril: Mislilo s e je ze vse (rcveč! Iu ^Arinoniau pristavlja, tla bi bilo bolje mislili na silno znotranje razdjanje iu na bližnji boben (bankrot.) r»»re| ni čudo. kar pravi pariški dopisovavec: ..Vsa Fvropa te zoper italijanske ministre; zdaj sc zoper nje obrača pa tudi v-a parlamentarna Fvropa: kilo še ostane v prid edine Italije?** - Rusi Poljake še zmiraj streljaj«* in obešajo, pa v Sibirijo vlačijo; 0. t. m. so jih neki 200 tje gori i em/ali! S ploskorn sc sicer tudi pripoveduje. da so bili liusi na Kavkazu parkrat tepeui ter nekoliko ponižani: toda dve* beli \rani. kaj hočete? Sej se je tudi Francozom v Algerii z Arabci kteiikrat tesno godilo. — V Meviki Juarez še vedno nagaja Francozom, da si ne morejo vsega naroda podvreči; v loki Altapulki on gospodari in v tem pristanu prcicma živeža in orodja. — Na .lapanskem kaže bolj na mir - Francozi in Angleži, ker so velikaši z večino glasov sklenili, tla je deželi bolje, ut i r imeti s tujci. Kaj pa bodo Ulici rekli, se bo vidilo. — T u * I i v Kočiiičini in Anainu neki zdaj keršanstvo mir ima. ako je res. kar sta dva ka-'• i eai.a izmed ondotnega poslanstva sv. Očetu — jih ob-.skavsi — zagotavljala. V Ameriki še zmiraj divja vojska me l severnimi in južnimi. Severni i unionisti) se z«laj precej ponašajo z zmagami; treba je pa vciliti. da je nov i,I >i k v njih oblasti, od kodar vojskiuc novice veči del k nam dohajajo. Nadavki (aggio) kažejo, koliko naj se zmage čislajo Pri popirnatem denaru sc zgubi 44 od 100. Poslednje dni so časniki razglašali odgovore, ktere so evropejski vladarji Napoleonu pošiljali zastran kongresa. ^Menrorial diplornatiqueu je naznanil pismo sv. Očeta, ktero poterjuje blago početje francoskega cesarja. ki vabi vse vladarje, tla naj se z njim zedinijo in vstanovijo brez pretresov ravnilo. po kterem bi se ljudstva umirile, red in sladki mir povernil. Njih svetost ohetajo torej od svoje strani vso svojo moralno ^duhovno) pomoč kongresu, tla . Vkljub pogotlbam 1815, po kterih je bil obstoj takratnega stanu evropejskih deržav zagotovljen, se je veinlcr Belgija odtergala otl llolaudije, je Ludovik Napoleon postal francoski cesar, je Prusija zgubila Nefšatel, jc Avstrija ob l.omhardijo, so vladarji v Neapelntr. Toskani, Parmi in Motlcni s prestola verženi in papež obropan naj večega tlela svojega posestva. in nobena pri sklepanji dunajskega pomirja vdeleženih moči ni prijela meča za pravico. ki se je z nogami teptala: Evropa---- še dandanes mirno gleda, kako Rusija Poljake kolje (^masakrira)---- Ni več pravic ne postav, Ic močni in prekanjeni ima pravico. Torej rečemo: Tukaj je konec začetka, ker ni ničesar vec. kar bi sc moglo razdreti." Nato popisuje ..Keligio" splošno ne/.aupuost iu britko pričakovanje, kaj da pride, in pristavlja: „0d tod mora izvirati splošna vojska. ktere se ho mogla vdeležiti vsaka deržava. kjer je vprašanje za slehernega življenje ali neživ Ijenje, iu kdaj da vojska jenja, ne ve nihc. Ta vojska pa bode v svojih naj bolj /.notranjih živcih vojska ne verstva zoper keršanstvo. ro-var-kih načelstev zoper Cerkev. Ne bojmo se. da bi ro-varska Evropa zmago obhajala: vojujoče stranke bodo prišle, kamor niso štele priti. In ako tudi hudo ua prestol pride, vendar zmage ne bode obhajalo, to bo sklep Previdnosti; ne kdor na prestol pride, ampak kdor je na prestolu ostane, ou zmago obhaja. Evropa hoče na nos ua vrat blagor rovar-stva okusiti, iu okusila ga bode. Svojih starih okovov hoče poiskati iu se vanje vkovati, kterih jo je rešila keršanska vera. Potopiti se hoče v svojo sramoto, iu bode se potopila____ Stara Evropa se ima pokoriti za svoje tristoletne grehe, ker je dala veljavo Cerkve podreti, ker je rovarsko načelo spitala. Ko pa rovarsko načelo svoj tek konča, se bo samo razeesnilo. Njegov tek je doveršen . ko se na prest.ilje usede, zakaj naj veči zmagoslavje hudega je ii|C-gov prekuc. Vsaka doba je imela svoje zmote in svoje pregrehe. in tako bode do konca sveta. I)a pa se zmota kakor zmota obrambujc. da katoliški narodi zmoto s pravicami obdarujejo. da človek greši brez pečenja vesti, da drug druzega oropa in ne misli na povračiiije. da se delajo pohujšanja in ne da bi se popravljale, da vidimo zmoto. greh. rovarstvo zoper Božjo oblast kakor so-tav (sistemi veljati, lega ni -e bilo; da se rovarstvo za načelo postavlja, da mu narodi kadilo zazigajo . to jc značaj današnjih dni. . . To '-.daj je konec zaeelka .... To je rim-ko vpraša-nje. Kako pa sc bo končalo? Mi samo to vemo. da ne tak->, kakor zeli lovarstvo. Pri velicih prekucijah stopi Bog vmes____ Kd-i hi iii! I. 1785 verjel, da bo Napoleon cesar? in l. 1M o. «la bi na šeniheleiiskem otoku umeri ? da on. Ui s,, ga \ llamu sodili norca, bo dan i mašnji naj mnogoč-nisi cesar f Tako llog vmes stopi. Simon umerje. Peter pa ue. to je naša vera. Mračna je bližnja prihudno-t. uli dragi kamni v kroni svetnikov nebeških blisketajo doli ua na- ko edine zvezde temnega tiebesa v keršanski veri. („\V. K." iu „M. S. BI." ) Za pra/.nik čistega spočetja so sv. oče zapovedali čisto u o v ..Oflicium cum Missa de Imniaculata." V Rimu in kjer se je moglo, so ga opravljali zc letos, prihodnje leto pa mora že po vsem svetu biti. iu vsaka drugačna masa ali dnevnice čistega spočetja se bodo mogle opustiti. Tudi evangelij bo drugi. — Londonsko. ..Standart" pripoveduje iz sodnijskih virov smert uboge žene. matere peterih otrok v Londonu. Njen mož je v ječi, zavoljo tega je umerla za lakoto, ker jc zastonj i-.imoči iskala v svoji sili. O tej priložnosti nazna-nuje ta časnik še nekaj druzih, ki so lakote umerli; med njimi jc dvanajstletni mladcneč, sin obožane družine, ki se je sramovala prositi, da naj ga sprejmejo v ubežnico, tako zvani ..vvorkhousc'* fvorkhaus). Nekaj dni pozneje jc enake smerti umeri F.Hctin človek, ker ni bil sprejet v ubožnico. To je ob enem znamnje nravnega pogreza v občinskem življenji londonskem, da so prcbivavci tako neobčutljivi do svojega bližnjega. So pa tudi še hujši razodevanja hude spačenosti. (Tvgnd. kat.) Vsi beneški fajmoštri. njih trideset, so ondutnemu patriarhu po poslancih naznanili nevarnosti, ki veri protijo po obilnem razširjanji Renanove knjige, pa da jc cerkev svojo dolžnost storila, da bi vernike zaderžala od branja te nesramne knjige; mora pa cerkev tudi svetna ublast podpirali , ker brez ugovora je v teh bukvah motenje vere, „das Vergehen ti v Rim: Bodite pa tudi prepričani, gospodje ministri. da v Rimu Li n ibed- n teh več ue vladal, ki imajo v Toiinu stremene vladanja \ roci. Ondi bi bila samovlada, pa ne samovlada politiška. ampak samovlada koiiiuuisiiska medsebojnega ropa ... I.jud-tia so logiške: ako bole podirali in leptali vi po svoii volji, bodo tudi ljudstva po s\o|i volji zatcrlc. poteptale v.-e oblasti, načela, pravice... Armonia. ki ne le ve. da se v Km ne gre. in da se ondi ne ostane, če se že gie. temveč da je že nevarno iu piegrešuo. -c samo napravIjati proti uni stiuni. svetuje lorej k diievueuiu redu. in meni, da modri možje ne morejo zavieči piedloga: „.,Vlada kraljeva, p r e p r i č a u a . d a vsi k i i s tj a n i morajo pred v s e m drugim spoštovat pravici* Božje, da vsi katoličanje morajo spo-t o vat i pravice sv. Cerkve. -- prepričana, k a i vsi pametni ljudje spoznajo, da. ako se le pravice poteptajo, bodo omahnile vse druge: \ I a <1 a i s t v u. oblast, posest itd. v I a d a t e d a j rada s p o z n a s v o j e I a s ; n e p o m o t e i u j e voljna, spraviti se s sv Očetom, kakor bo pravo it. dobro."*" Telegram iz spodnjega sveta proti novemu letu lbt»4. Sat an (pokukav-i »z Vesuval: Kako ie že kaj na svetu? Posvetni duh: l.|ubezeu pojemlje. Resnica dremlje. Vera stoka. Pravica p->ka Satan. .It ze dobro i Se pogrezne in Vesuv jame ua uovo bruha:i } Jinjnitiore z rez it i ve. VII. Naj ludi )es! kaj pridcneili v predali« tk ../g. Dan." za inajiakove zvezdice iz svoje lastne skušnje. O.-rm 11* štiridesetega leta so se bile pač razotlele misli miogih sere. do taca- ped /agiinjalom hinavsine skrite. V fari v kteri sem bil duh. pom mik, -e jc slišal glas: Pojdimo. :i. vei-zimo onega /. fatov/a: drugi so go-p ««lu duhovnu mačjo glasbo piipiuvljali . tu hi jo hiii tu li uaicdll>. ako hi nc bila močna roka vmes prišla. K,:, kar ie giozoviino sli-sati. so reki.: Nu vse šiiii .-trat.i farne ceikve bi kan ne po-tavili. .ti va-lno iz-tieiili. »ie bi -e v -u lu/sii.a. >e ve. de hili .-o !•■ taki. ktciiui je- kcičma njihov nai časlitli|všj tempelj. i!» ne-umnosl njihova gospodinja. Diu^i bolj zavihani —i pa ie/. veto zabavljali, jo po kerčmab zasmehovali. iu eez svete rte. uničeval.. Skorej pervak med poslednjimi je lil i.ekdo . k: je hi! v sc pravd«isiov skt sole dokom a! it. se je med :/»i! i a/.c:.e iu učene štel. Iiiieuujmo ga go-poda Hg li-a. I.e-la je kričal: ..Vst c pioč; spoved je proč' posi proč! Dunajski deržavni zbor sc dobro obnaša. cerkev ne bo več gospodovala itd." Se vč. da tako govorjenje ni skrito ostalo. — Gospod Kgidi je bil slabega zdravja. že več časa je bolehal . iu ne dolgo po 48tcm letu obleži! sušica je bila njegova bolezen. Neznano sein se začudil, ko neki dan od svojega opravila pri podružnici domu pridem, iu mi cerkvenik pove. de me gosp. K^idi želi k sebi. Berž, ko je bilo moč. se odpravim in grem. V sobo ntopivšega me precej gosp. Fgi«li vpraša: ..Zakaj jih tak»i dolgo ni?" .lest: ..Nisem mogel piiti, me ni bilo doma; bil sim zunej (mi opravku. Kaj hi pa tadi?" rSpove«lal bi se radu. mi odgovori bolnik. Vsedeni se k postelji k bolniku, iu zaslišim njegovo spoved, ktero je pa s toliko giiijenim sercetn. s toliko živim spoznanjem in «»b-čutijejem skesauja opravil . tle sim bil tudi jest ves ginjeu. iu se nisim mogel načudili Božji milosti . ktera jc nad to dušo prišla. Radovednost me je gnala, zvediti. ka; |e vzrok tolike njegove srečne spremembe? Al ni ob tem cu-u po-zabljenja Božjega tudi na) dobrega storil? In odgovoril mi je: ..Desiravno siin I*i 1 vero popolnoma v neuiur pustil. in samega sebe zanemaril, sim vender imel vselej neko posebno čast iu veselje do Matije Device, iu vsak tluti sim kolikor toliko nji k časti molil. To vem . druzega ne vem." Prav pobožno iu spodbudljivo je bilo potem vse njegovo obnašanje do smet ti. Svojim domačim bljižuje žlahte :c lepe nauke dajal, opominja! jih k pobožnemu življenju: sum je bil pa ubogljiv kot |agnje za vse . kar sim mu naročal. Med drugim ie vsak dan sosebno molitev k Maleti Božji opravljal. Tudi tistemu svojemu tovaršu. s kterim sta popred čez vero zabavljala, ko ga je obiskat prišel, je rekel: ..Nisim vedi«, tla ima katoliška Cerkev tako dobre | oumeke za d u s«»!" Prav veliko upanje imam. de je srečno sklenil, iu ! ein kej na sodbi mil»st našel. — \li ue p let tuje to spet vnovič besede sv. Bernarda, ki pravi: „Ne bo pogubljen, kdoi Matijo časti." Sin ho rs ii e sprememb**. V ljubi lanski škofii: Duhovnija Fu/ine ie podeljena oiidotuemu nam stniku gosp. Vaclavu Pcharcu. — Go-j. \ndreju K o z j c k u. fajru. na Studencu, je d«iv«djeiio v poko) se podati, tort*: tc otidotna tluhovnija razpisana Iti. t.m. — Glavarjev hciielicium v Komendi pri s v. Petru te 9. t. m. razpisan. Duhovni, ki so doma i/, fare Komende, iz Zapo-ke lokaliie in iz his graišini Komendi podložnih, ima) i pred drugimi piuvicidotč dobrine. Prošnje sc lavnajo tlo prečastito-visokonidnega gosp. Antona gr. Kolulin-kv-ga, c. k kameni ka. majora kai delnega iu komtura johanilarske viteško-redovne Komende pri sv. Petru na Kranjskem. — Gosp. .I o z. Sterbcncc. novoposv.. ie 7. t. m. umeri v Starem leigu pri Poljanah. R. I. P.! M*ogorori z f/fj. (topisorarei. G. And. Mak.: Se bo zgodilo; — g. C. na D : llvala! pa pi«i*iuto še zanaprej. Vasa želja se hode dopolnila; — g. M. S. v R.: Piav z veseljem prejeli oboje; naročene reči menda že imate v rokah; drugo se h-« spolnilo; — gg. J. V. v K.. J. S. v .).. V G. v N.: .Prav dobiou za novi tečaj, lepa hvala! — g. Fr. S. v P.: Piepozno za zdaj v t«.k<« dobili; — g. M. II. v G.: Smo precej opravili iu upamo, »la že imate v lokali z listom vred ; — g F. K.: Tudi posi. list in reči prejeli: — g. J. I., v Z.: l parno, da Vam te tako >e bolj všeč; sicer pa zahvaljeni. Dobrotni rinrori. Za afrikauski misijou: Iz Ter/, m od gospodični II in B. P. I gld.. od gospe K. M. 2 gld. po g. Fr. V. iz K. — Neka pridua družba 42 gid. — G. P K. 3 gld.. I . Sk. I gld. — Za sv. Det i tis t vo: Neka dobrotna družba 20 gl. Odgovorni v red u i k : I.uka Jeran. - Natiskar in-zaloznik: Jožef Hlaznik v Ljubljani.