DELO # ŽIVLJENJE
glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina siri
LETNIK 13
ŠTEVILKA 8
2IRI, 1. AVGUST 1974
Pogovor z vršilcem dolžnosti vodje I0ZD Prodaja
Za v. d. vodje TOZD Prodaja je delavski svet TOZD Prodaja, na redni seji dne 21. 5. 1974, Imenoval Ivana Capudra. Uredniški odbor je bil mnenja, da lahko prav on poda sliko o novi temeljni organizaciji in mu je zato zastavil nekaj vprašanj:
1. Ali je, po vašem mnenju, razdelitev podjetja na dve TOZD ln delovno skupnost skupnih služb (DSSS) pravilna?
Ko smo pripravljali predloge in ugotavljali, >kaj je za naše podjetje najbolj sprejemljivo, da zadostimo novi ■ustavi in našim potrebam, smo zasledovali predvsem dva cilja:
1.	Samoupravljanje decentralizirati do taike mere, da bo res lahko vsak delavec sodeloval in vplival na odločitve na tistem področju, ki ga pozna, Ikar naj pripomore k bodjši kvaliteti dela in boljšemu gospodarjenju.
2.	Samoupravljanje mora biti tudi ekonomsko zaokrožena celota, zaradi tega naj se samoupravni in ekonomski 'interesi združijo v eno interesno skupnost TOZD.
Za naše podjetje je v danem času res najbolj primerna taka odločitev, kakršno smo sprejeli. Zavedamo se, da je razrvaj samoupravljanja stalen proces in bomo čez ne kaj časa že začutili potrebo, da se še kakšna, sedaj obra. čunska enota, osamosvoji in postane samostojna TOZD. Mislim, da bo take pogoje najprej izpolnjeval oddelek plastike.
2. Iz povedanega je razvidno, da zagovarjate tako razdelitev našega podjetja v TOZD kot je sedaj?
Seveda jo zagovarjam ir. som prepričan, da nismo na. rodili napake pri tem. V pripravah in razpravah v času pred ustanovitvijo TOZD so se nekateri ogrevali za več TOZD — variant je bilo več, ena je bila celo za osem TOZD, vendar se je celotni kolektiv strinjal s tem, naj bosta dve TOZD. Vedno je boljše napraviti en korak, kakor pa skok s padcem oz. napravili smo tisto, kar zmoremo, četudi bi včasih radi več.
3. Kaj se je spremenilo od prej, ko je bila prodaja samo kot služba v okviru podjetja in sedaj, ko je prodaja TOZD?
Tako vprašanje sem pričakoval, saj niiste prvi, ki ste ga postavili. Gledano od strani je res težko reči, kaj pravzaprav je, prodajali smo prej in sedaj tudi, vendar že sedaj lahko trdim, da se je marsikaj spremenilo v tem času, čaprav smo na začetku. Da ne bom preveč načelen, naj povem:
Na področju samoupravljanja smo pridobili celoun kompleiks pravic in dolžnosti. Prej je imela samo maloprodajna mreža svoj svet prodajne mreže, sedaj pa je združena celotna prodaja na domačem in tujem tržišču v eno interesno skupnost pod TOZD Prodaja, katere prodajno politiko vodi delavski svet. Pokrivajo se skupni ci. lji celotne prodaje v okviru celega podjetja, posledica tega naj bo boljše programiranje prodaje, kvalitetnejši nakupi obutve, pospešena prodaja, zboljšanje investi. cijske politiike in večja Skrb za uspešno gospodarjenje. Pri poslovnem odločanju sedaj sodeluje več delavcev s tistega področja, ki jim je poznano.
Prej sem že omenil, da mora biti samoupravljanje pod. krepljeno z ekonomskimi učinki in ravno na tem področju je naša TOZD pridobila mnogo novih pravic in dolžnosti, od programiranja prodaje, prek investicij, kadrovske politike do finančnega uspeha poslovanja. S tem hočem povedati, da je gospodarjenje v TOZD povezano s kompleksno problematiko in da odpade prejšnja par-
cialnost oz. različni interesi in se s tem usmerjamo v skupni cilj TOZD in hkrati podjetja.
4.	Torej to pomeni?
Da se že spreminjajo odnosi na vseh relacijah, od samoupravljanja do organiziranosti in strulkture v ceni proizvoda. Hočemo postaviti mejo odgovornosti, ne bomo pa se omejili, ravno obratno, za tak način poslovanja je potrebna čim večja odprtost in sodelovanje znotraj in zu. naj podjetja, kar nam tudi sedanji čas narekuje. Zelo pomembno pri vsem tem je sodelovanje med' TOZD. Zavedamo se, da moramo najprej zasledovati skupne cilje podjetja in šele potem cilje TOZD.
5.	Ali ni samoupravljanje v TOZD Prodaja precej otežko-čeno, glede na to, da Je večina članov TOZD raztresena po vsej Jugoslaviji?
To je res, pa vendar tudi v taki situaciji se da veliko doseči. Vsebina je znana, najti moramo le nove oblike. Za primer vam lahko povem, da smo imeli v začetku junija prvo izredno zasedanje dela v. skega sveta TOZD Prodaja kar po telefonu in smo sprejeli sklep. Ne vem, če je to popolnoma v skladu s pravili, a tudi talko se da, saj smo pozneje to zapisniško uredili na rodni seji. Kar še tiče samoupravljanja, prav nič ne zaostaja zaradi oddaljenosti članov od centra, res pa je, da so zasedanja samoupravnih organov povezana s precej večjimi stroški.
Glede na strošlke se trudimo, da so zasedanja vedno dobro pripravljena. Zaradi velike oddaljenosti članov TOZD je nujno treba izboljšati obveščanje. Le z dobro obveščenostjo o dogajanjih v celotnem poslovanju bodo naše odločitve bolj smotrne.
6.	In predvidevanja samoupravljanja in poslovanja v TOZD Prodaja?
V zelo ikratkem času bomo morali marsikaj spremeniti, od medsebojnih odnosov v TOZD, med TOZD in precizirati pravice in dolžnosti TOZD. S statutom in pravilniki moramo določiti položaj
TOZD in sodelovanje na relacijah med TOZD in podjetjem kot celoto. V samem TOZD Prodaja moramo napraviti novo organizacijsko shemo in jo prilagoditi sedanjim potrebam in praksi. Na področju samoupravljanja mora delavski svet TOZD ustanoviti odbore in komisije delavskega sveta in prenesti del svojih pravic drugim. Na področju poslovanja nas čaka veliko dela. Urediti moramo pravilno razmerje v kalkulaciji proizvoda in postaviti razmerja internih cen glede na kvaliteto ter dobavne roke proizvodnje. Sirili bomo prodajo na domačem tržišču, v lastni prodajni mreži z odpiranjem novih prodajaln in po zaposleni osebi. Velike možnosti imamo, da povečamo grosistično prodajo, katero smo sedaj preveč
zanemarjali. Tudi izvoz bomo še nadalje pospeševali. Poleg prodaje obutve pa bomo vpeljali tudi prodajo no-vih proizvodov in pol proizvodov. Mislim, da s prehodom na mehanografsko obdelavo podatkov v TOZD Prodaja in z ustanovitvijo novega oddelka za prodajo na osnovi raziskav lahko ra. čunamo na bolj kvalitetne poslovne odločitve.
Z odločitvijo, da prodaja postane samostojna TOZD, so dane nove možnosti za boljše poslovanje na osnovi čistih računov, hkrati pa je prišlo samoupravljanje v TOZD v roke neposrednih delavcev, kateri s svojimi izkušnjami lahko veliko pripomo. rejo k boljšemu poslovanju in dobremu počutju pri delu.
TOZD Proizvodnja— gradnja letos
Zadnje leto vedno pogosteje ugotavljamo, da h.omo morali investirati tudi v stavbe. Normalni proces proizvodnje, nove dejavnosti, pomanjkanje skladiščnega prostora za materiale in gotove izdelke nam narekujejo gradbena investicijska dela. Razširili smo se tako, da v nekaterih sedanjih prostorih ni možno normalno delo, kar potem vpliva na celotno poslovanje.
Letošnji načrt investicij TOZD Proizvodnja predvideva gradnjo skladiščne hale v 2ireh in gradnjo obrata na CoJu. V Zireh smo bili v zamudi z zazidalnim načrtom, ki smo ga pred kratkim že dobili, in zaradi kanala, ki je ob naši ograji na severni strani. Zazidalni urbanistični načrt je rešil tudi perspek. tivine gradnje za daljšo dobo. V teku je postopek za odkup zemljišča, deHajo se projekti, imeli smo že razgovore z izvajalci.
Vsekakor si prizadevamo, da čimprej začnemo graditi skladiščno halo.
Na Colu so priprave za gradnjo proizvodne hale v polnem teku. Izvršene so bile izmere zemljišča, napravljen je gradbeni projekt iin sedaj čakamo na gradbeno dovoljenje in na gradbena dela. Predvidevamo, da bo letos hala pod streho. Gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine je pripravljeno ta dela realizirati.
Upam, da ne bo nepredvidenih težav in da bomo tako prostorske probleme vsaj delno rešilli. Zemljišče bomo v kratkem odkupili. Zaradi nemotene gradnje v perspek. tkvi je tudi prav, da odkupimo večje površine proti Etiketi in tudi trikotni del proti šoli. V glavnem smo že vsi dovolj nestrpni in nam bo vsem odleglo, ko bodo stroji začeli z zemeljskimi deli.
Izidor Rejc, dipl. oec.
Z rezultati nismo zadovoljni
PROIZVODNJA V PRVEM POLLETJU LETA 1974
Z rezultati proizvodnje obutve v I. polletju niikafkor ne moremo biti zadovoljni. Res, da je bil letni plan razmerama visoiko postavljen, saj ga niti v enom od šestih pre-telklih mesec ca' nismo niti količinsko, niti finančno dosegli.
Ob koncu junija smo realizirali 44,6% letnega plana. S tem, da je letos kolektivni dopust polovica v I. polletju, polovica v II. polletju, bi morali izpolniti 50 % letnega plana. Za polletnim planom smo zaostali i za 62.251 parov.
Tudi finančno smo slabo dosegli plan proizvodnje, saj znaša vrednost obutve, ki smo jo proizvedli v šestih mesecih leta 1974 le 84,411.850 dinarjev in 70 par, kar je 40 odstotkov realizacije letnega finančnega plana. Razumljivo je seveda, da se v I. polletju vedno proizvaja cenejša obutev: sandale in podobno, tako da je vrednost proizvodnje v II. polletju vedno občutno večja, ko se proizvaja zimska obutev.
Poleg proizvodnje obutve je bilo v I. polletju letošnjega leta proizvedeno v oddelku plastike Alplas tudi 838.905 parov podplatov, peta, platojev in ostalih sestavnih delov obutve, ki pa se količinsko ne dajo primerjati s proizvodnjo obutve po parih, glede na vloženo delo in vrednost.
Vrednost proizvodnje Al-plasa je znašala v I. polletju 4,273.965,55 din. Ker se bo v II. polletju vrednost te proizvodnje še bistveno povečala, se bomo laže približali postavljenemu finančnemu planu proizvodnje za leto 1974.
Pri analizi potoka proizvodnje po mesecih in primerjavi rezultatov z istim obdobjem lanslke leta lahko trdimo, da smo v I. tromesečju letošnjega leta delali boljše kot leto
poprej, saj smo proizvedli v januanju, februarju in marcu 16.365 parov obutve več, kot iste mesece preteklega leta. Finančno pa je letos že v tem obdohju izkazana manjša vrednost, in sicer za 845.518,29 dinarjev. To pa zaradi tega, ker smo preteklo leto v tem obdobju izdelali nekaj več škornjev za izvoz v SZ, kar je predstavljalo tudi večjo vrednost.
V aprilu, ko smo pričeli masovno s proizvodnjo za izvoz v SZ, smo doživeli pravo katastrofo. Proizvodnja je v naslednjih treh mesecih občutno padla, taiko po količini, kakor tudi po kvaliteti. Pri nekaterih artiklih so se združili vsi mogoči problemi, od nekvalitetnih in nerednih dobav zgornjega materiala, napa/k, ki so ušle skozi pripravo dela, do površnosti in promajhnega čuta odgovornosti v proizvodnji ter stalno pomanjkanje delovne sile v montažnih oddelkih.
Vse to je botrovalo, da smo v II. tromesečju proizvedli 54.378 parov obutve manj kot leta 1973 oziroma da smo letos v istem obdobju šestih mesecev proizvedli 38.013 parov obutve manj, kot prejšnje leto, kar pomeni padec za 6,9%.
Vrednost proizvodnje v šestih mesecih je za 12,418.837 dinarjev manjša kot v istem obdobju lanskega leta, pomeni padec za 12,8 %.
Iz vsega navedenega je razvidno, da prav gotovo izgub. Ijenega v I. polletju ne bomo mogli v celoti nadomestiti, vendar želim, da se vsak član kolektiva ob teh podatkih zamisli, še posebno pa vodstve. ni delavci. Vsak na svojem delovnem področju naj se potrudi in premisli, kaj storiti, da bo čimveč pripomogel k izboljšanju rezultatov proizvodnje v preostalem delu leta 1974. Anton Klemenčič
Rezultati prodaje
Prvi dol poslovnega leta smo zaključili konec meseca junija, tako da lahiko na osnovi podatkov prikažemo uspešnost prodaje v tem obdobju. Povečali smo prodajo grosistom v primerjavi z istim obdobjem lani, indeks je 229, indeks prodaje v prodajni mreži je parovno 107, vrednostno pa 124, indeks zalog v prodajni mreži je parovno 83, vrednostno pa 99. Na osnovi številk lahiko ugo. tovimo, da smo v tem obdobju celotno prodajo pove. čali, zaloge pa zmanjšali. Praiv tako se je v prodajni mreži povečal koeficient obračanja zalog.
potrebno. Odstotek prodaje je v primerjavi s prejšnjo sezc-no večji. Več pozornost« bo treba posvetiti skupini moških nizkih čevljev, kr.terili prodaja ne gre.
V primerjavi z lansko sezono pomlad—(poletje 73 smo bili letos uspešnejši. Lansko leto simo prepozno izdelali obutev in tako zamudili začetni del sezone, letos pa smo kljub zgodnemu začetku se-
Glavni del prodaje v tem obdobju zajema kolekcija iz sezone pomlad—ipoletje 1974, ki jo v grobem lahko oceni mo kot uspešno sezono. Najbolj uspela skupina so ženske sandale. V tej skupini so bili zastopani raznovrstni modeli, ki so lahko zadovoljili potrebe tistih potrošnikov, ki želijo kupiti klasično In poceni obutev, potrošnike s poprečnimi zahtevami in deloma tudi potrošnike, ki kupujejo modno obutev. Prodaja ženskih nizkih čevljev je v zadnjih pomladnih sezonah v upadanju. Glede na to smo že v letošnji sezoni zmanjšali naročila in pokazalo se je, da je to bilo zelo
zone prišli pravočasno na tržišče in dosegli uspeh.
Sedaj že izdelujemo modele koleikcije jesen—zima 74 in želimo, da bi bili rezultati prav tako dobri, predvsem pa, da bi obutev do časa in kvalitetno izdelali. Že samo ta dva faktorja, poleg tega pa pravilno izbrani modeli, so jamstvo za dober uspeh.
Sliva Bajt
Ta model iz skupine ženskih sandal iz kolekcije pomlad-po-letje '74 smo najboljše prodajali
Iz oddelka plastike
Od zadnjega sestavka o delu v oddelku plastike je že preteklo nekaj časa, zalo je prav, da malo napišemo o naših uspehih, novostih in težavah.
Lahiko rečemo, da smo zadovoljni z rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjem obdobju. Predvsem smo bili uspešni pri izdelavi brizgane smu-čarske obutve, enako pa smo že osvojili tehnologijo izdelave PU-podplatov, ki je za vsaikega proizvajalca precej trd oreh. Ker je oddelek plastike praktično ves dopust delal s pOlno zmogljivostjo, smo tudi dohiteli postavljene roke. Zato lahko ob tem pohvalim vse naše deiavce v proizvodnji, ki so ustvarili z vestnim delom dobre rezultate. Mislim, da smo sedaj vsi že precej seznanjeni s tehnologijo izdelave plastičnih polizdelkov, lahko pa smo se tudi prepričali, da nobena stvar a!li pa stroj ni tako popolna, da se pa ne bi dala izboljšati. S pomočjo vzdrževalnih oddelkov in našega oddelka form smo tako precej priredili mnogo strojev in orodij za naše potrebe.
O novostih lahko povemo, da je v poizkusni proizvodnji že tudi stroj za izdelovanje
notranjih čevljev. Jasno pa je, da bo potrebno tudi vnaprej tehnološko razvijati oddelek plastike in da nas čaka veliko dela.
Težave v oddelku plastike so v glavnem prostori. Oddelek 511 se bo moral nujno razširiti, če se hočemo res pripravljati za jutri. V oddelku 512 pa taiko ali tako vsak lahko vidi prostorsko stisko. Poleg tega so prosto, ri še drugače neustrezni, posebno če pogledamo po tleh, ki se kar topijo od kemika"j. Nič manj problemov, če ne celo več pa imamo s skladiščenjem surovin in pol izd sikov. Prostori so tudi tu pre majhni in mislim, da bodo o tem morali razpravljati tu. d; naši samoupravni organi.
Na koncu bi rad ponovno opozoril na članek tov. direktorja v prejšnji številki našega glasila, o domači konkurenci. Ce ugotovimo, da imamo pri nas ustrezne stro. je in osvojeno tehnologijo za smučarsko obutev in če primerjamo, kako je v drugih panogah zaščitena domača industrija (npr. industrija osebnih vozil), mislim, da bi se morali samoupravni in ostali organi tudi o tem dokončno pogovoriti in ukrepati. Tone Beovič, dipl. ing.
Kriza usnjarske industrije v ZRN
Nemška usnjarska industrija je brez dvoma zašla v največjo povojno krizo, število podjetij se še naprej krči. Samo lani se je znižalo število obratov od 173 na 160, število zaposlenih pa od 13.000 na 10.500. Do februarja letos so zaprli 8 nadaljnjih obratov. Čeprav se je letos stanje naročil malo popravilo, je bil proizvodni volumen v prvih
štirih mesecih leta 1974 za 16 % nižji kot v istem lanskoletnem razdobju, vrednostno pa za 20 % nižji. Lani se je promet zahodnonemške usnjarske industrije zmanjšal za 12,5% na 900 mili j. DM, brez upoštevanja višjih cen pa za 23 %. Uvozni volumen je dosegel 50 (45) % domače potrošnje.
Razvoj v kraju
V	zadnjih mesecih smo tudi v Žireh imeli nekaj sestankov na temo perspektivnega razvoja kraja.
V	občinskem merilu se intenzivno pripravlja načrt družbeno okonomsikega razvoja občine Škof j a Laka od 1974 do 1980. Na pobudo Oddelka za gospodarstvo in finance smo v širšem krogu razpravljali o pogojih gospo, darjenja in perspektivah posameznih delovnih organizacij.
Ena od tem razgovorov je bil tudi Poliks. Pri splošnih ocenah uspešnosti poslovanja tega podjetja je bilo ugotov. Ijeno, da je bilo dosti napravljenega, vendar bo potrebno najti rešitve, ki bodo omogočile primerne poslovne rezultate in standard zaposlenih. Vse delovne organizacije so dolžne v kratkem času izdelati perspektivni program razvoja, ki se bo ■uključevpj v Občinski načrt in seveda v razvojne tendence naše republike.
Intenzivni načrti razvoja zahtevajo aktivno sodelovanje in povezovanje. Alpina in Poliks že vrsto let sodelujeta, kot je znano Poliks izdeluje zgornje dele za naše potrebe. To sodelovanje je bilo vtečeno, vendar pa so skupni poslovni rezultati delovne organizacije Skromnej. ši. Poliks ima v svojem sestavu troje glavnih področij: izdelovanje gornjih delov za Alpino, izdelava telovadnih cqpat in kovinsko dejavnost. Ta razgibanost in različnost del v manjšem podjetju kot je Poliks ne more vplivati ugodno na poslovno homogenost in odtod je bilo danih več zahtev, da se poslovni načrt razvoja Poliksa razčist" in da se izvršijo spremembe, ki bodo ekonomsko in družbeno upravičene.
Na sestariku 20. junija, kjer so sodelovali predstavniki občine, je bilo dogovorjeno, da se posreduje kolektivu Poliksa enotno stališče in predlog, da se izvrši v tej delovni organizaciji referendum za priključitev čevljarskega dela kolektiva k Alpini. Na sestanku kolektiva istega dne je bil ta predlog osvojen : tem, da se referendum izvrši do konca meseca julija; del kolektiva, ki se ukvarja s ko. vinsko dejavnostjo, pa si po. išče ustrezno perspektivo in ostane naprej kot Poliks.
Iz tega sledi, da bo tudi v Alpini potreben referendum, ki bo pokazal ali se kolektiv strinja s priključitvijo članov Poliksa, ki delajo v čevljarski dejavnosti.
Smo pred novimi dolžnostmi, da omogočimo hitrejši razvoj kraja.
Izidor Rejc, dipl. oec.
Iz računskega centra
Točno in pravočasno informiranje je pogoj za uspešno sodelovanje in razumevanje mod delavci podjetja. V zadnjem času smo zaradi obilice dela zanemarili ostale dejavnosti, ki spadajo v tako imenovani »public relations« — odnose z javnostjo. Tu mislim predvsem na to, da smo premalo sikrbeli za predstavitev našega dela in uspehov. Računski center malo poznajo delavci drugih oddelkov in služb, prav tako odbori, delavski sveti in širša javnost. Tako nekateri še vedno napačno pojmujejo računalnike in obdelavo podatkov
sploh in ne samo naš, alpin-ski računski center.
Ogloda centra, ki je bil predviden na dan otvoritve, ni bilo, ker tudi ni bilo uradne otvoritve. To borno sedaj izvodili za vse člane delavske, ga sveta pred ali po eni od njihovih prihodnjih sej. Za vse ostale, ki jih to zanima, pa bomo določili dan ogleda centra. Čeprav velja povedati, da nas je precejšnje število članov kolektiva Ob raznih priložnostih že obiskalo.
Seveda bomo za informira, nje koristili tudi naš časopis, upamo pa, da se bodo kmalu oglasili tudi porabniki naših uslug.
V	TOZD prodaja teče sedaj prevzemanje prodajaln na ra-čunalnik, kar mora b.ti opravljeno do soptembra, ko se začne nova prodajna sezona. Do sodaj dela po novem 42 prodajaln. Težave so z od daljenostjo prodajaln in obi. čajne težave, ki se pojavljajo pri vseh spremembah stare ga, ustaljenega načina dela. Prodajalne prevzemamo pn skupinah v večjih mestih. Delo je izredno naporno, dva inštruktorja (eden iz RC in oden iz prodaje) sta na p-t-mer v Beogradu, Novem Sadu in Osijeku v dveh dr.eh prevzela 16 prodajaln, delali pa so skupaj s poslovodji pozno v noč.
V	tak prevzem sodi sestav, ljanje inventure in poročila o prodaji za prvi teden ter kompletna inštruktaža, po kateri je poslovodja sposoben delati po novem načinu. Seveda so tu še priprave pred inštruktažo.
Redne obdelave, ki že tečejo, so naslednje:
—	izbor kolekcije: naročila za domačo in tujo kolokcijo po dobaviteljih, prodajalnah in artiklih in sortimentu. Sem spada izpis 7 poročil po raznih kriterijih.
—	vodenje prodajaln: izpi. sujemo poročila o prodaji in zalogah tedensko, mesečno po artiklih, skupinah obutve, zaloge v centralnem skladišču.
—	stalna anketa o uspešnosti kolekcije
—	stalna anketa o strukturi potrošnikov
Pripravljamo pa v sodelovanju s prodajo še naslednje obdelave:
—	Za novi sistem napovedi prodaje in naročanja bomo pripraviili podatke in izpisovali 3 tabele
—	mesečni izračuni odstotka prodaje po artiklih za domačo in tujo obutev in predlogi ter obračuni znižanj (e tabele)
—	fakturiranje za prodajno mrežo
V	prodaji so precej okre-pMi oddelek za programiranje prodaje, ki nam posreduje svoje zahteve po podatkih, med katerimi so tudi že precej zahtevne in zapletene. Sam pristop k problemom v prodaji se sistematizira, da je, lahko rečemo, znanstven in da uporablja avtomatsko obdolavo podatkov. Informacijski sistem, ki ga s tem izgrajujemo bo vse popolnejši in tudi učinkovitejši.
Razen prodaje bomo v av-gustu pričeli z uvajanjem tu. di na področju materialnega poslovanja, ki je prav tako zelo zanimivo.
V	avgustu bomo že izpisovali tudi izplačilne sezname in »Naloge za vpis« v hranilno knjižico. Ta naloga ni zah. tevna, vendar je dobrodošla zato, ker se bo vsak delavec s tem bistvom nekako »srečal« z našim računalnikom.
Zoran Kopač
Prodajna služba -računski center
Naša prodajna mreža ima sodaj že 59 prodajaln. S povečanjem števila prodajaln s? veča tudi promet, s tem pa se večajo tudi naloge prodaj, ne službe, ki mora skrbeti za pospeševanje prodaje in dobro organizacijo oskrbova. ni j a trgovin z obutvijo. Ct pa hočemo pravilno organizirati prodajo v prodajalnah, moramo dobro poznati tržišče, sproti spoznavati želje in potrebe potrošnikov, in na osnovi rezultatov skupni s proizvodnjo pripraviti in izdelati obutev.
Osnovo pri tem delu pa predstavljajo sprotni in točn'. podatki. Zato smo s sodelovanjem računskega centra izdelali sistem za zbiranje podatkov o prodaji in zalogah. Iz prodajaln bomo dobivali podatke tedensko, v central, nem skladišču pa bo možno dobiti stanje zalog po sortimentu dnevno oz. po potrebi. Prav tdko bo prikazan tudi prejem blaga iz proizvodnje in oddaja iz skladišča. Na osnovi podatkov o prodaji in zalogah v prodajalnah smo organizirali službo za predis. pozicije, ki bo skrbela, da bo blago čim hitreje našlo pot do potrošnika. Prav tako smo organizirali oddelek za raziskavo tržišča prodaje, ki je že začel z delom. 2e je izdelan sistem za napoved prodaje po skupinah obutve za vsako prodajalno in skupno za celo PM. Anketo med potrošniki bo osnova za ugotovitev strukture potrošnikov na jugoslovanskem tržišču. To nam bo osnova pri oblikovanju kolekcije. Planiramo še več drugih del, kar naj bi pospešilo in izboljšalo prodajo.
Vsega tega dela si brez pomoči računalnika ne moremo več predstavljati. Rezultati bodo vidni šele takrat, ko bodo na računalnik prevzete vse prodajalne. Do sedaj jih je že 45, do konca avgusta pa bo že celotna prodajna mreža. Za jesensko-zimsko kolek, cijo bomo torej lahko že začeli z zgoraj naštetimi deli in pokazali se bodo rezultati sodelovanja med računskim centrom in prodajno službo.
Sčasoma se bo pokazala potreba po računalniku tudi v drugih oddelkih, ker le z ažurnimi in točnimi podatki je možno kvalitetno delo.
Silva Bajt
OD na knjižice
V mesecu juliju smo po sklepu DS prešli na izplačilo osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Vsakdo bo prejemal 1000 din (oz. 700 din) v gotovini, za razliko pa vložni listek, ki ga boste skupaj s hranilno knjižico predložili banki za vpis pologa. Že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov po novem v mesecu juliju smo vas obvestili, da lahko dvigate gotovino v vseh poslovnih bankah in poštah. Dvignete lahko vse, razen 10 din, tj. znesek, ki mora ostati na hranilni knjižici, da je ta sploh odprta. Vloge bo banka obrestovala po 7,5 %, in sicer od dneva izplačila osebnih dohodkov. Kot je bilo že omenjeno, ni nujno, da takoj predložite hranilno knjižico banki ali pošti za vpis pologa, kajti obresti tečejo ne glede na to, ali imate vpisano v hranilno knjižico ali ne, saj ima banka za vsakega posebno evidenco glede vseh sprememb v zvezi s hranilno knjižico. V primeru, da ne boste redno mesečno predlagali vložnih listkov za vpis, jih morate za več mesecev skupaj predložiti le banki, kajti pošta vpisuje pologe samo za tekoči mesec. Poslovna banka priporoča, da se za pologe in dvige poslužujete prvenstveno poslovne enote v Žireh, tj. »žirovske banke«.
Okoliščine, ki so privedle do novega načina izplačevanja osebnih dohodkov, so vam že več ali manj poznane. Ena od teh je prav gotovo ta, da nam bo v bodoče poslovna banka v primeru pomanjkanja sredstev za dvig osebnih dohodkov odobravala kratkoročne kredite, in sicer v višini poprečnega stanja hranilnih vlog. Skoraj vsa podjetja v naši občini že dalj časa varčujejo in pri večini teh podjetij dosega poprečno stanje hranilnih vlog že znesek enomesečnih osebnih dohodkov. Verjetno bo v doglednem času tudi naše podjetje med temi in s tem si bomo zagotovili redno dviganje osebnih dohodkov, v kolikor ne s svojimi sredstvi, pa z odobrenimi kratkoročnimi krediti. Res je, da boste morali po razliko zaslužka v banko, vendar se moramo zavedati, da bomo s tem pomagali poslovni banki zbirati denarna sredstva, ki nam jih bo po potrebi vračala v obliki kreditov.
Ana Strlič, oec.
Delo na luknjalno-verificirnem stroju
V stiski spoznaš prijatelja
Ko slišimo besedo »Kozjansko«, takoj pomislimo na najbolj nerazvito področje v Sloveniji. V mesecu juniju je te kraje prizadela še ena nesreča — potres. Ze prej revnim ljudem se je zrušil krov nad glavo in so ostali brez strehe, k sreči človeških Irtev ni bilo. Tako se je k prejšnjim tegobam pridrutila še nova in naša dollnost je, da priskočimo na pomoč ter da skušamo prispevati svoj delet za odpravo posledic potresa na območju občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. Zaradi tega se borno pridružili priporočilom Republiške skupščine in koordinacijskemu odboru občine Skofja Loka. Delali bomo eno prosto soboto in zasluiek tega dne namenili prizadetim krajem. Humana akcija take vrste nam je lahko le v ponos in mislimo, da ni med nami nobenega, ki ne bi bil pripravljen pomagati tistim, ki so v itvljenjski stiski.
Ivan Capuder
Ivanu Pivku
v slovo
V 69. letu starosti nas je zapustil naš upokojenec Ivan Pivk iz Dobračeve. Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili 11. julija 1974.
Ivan se je zaposlil v podjetju v juniju 1945. leta. Z delom je začel v takratni Čevljarski zadrugi, ki je bila zametek Tovarne športnih čevljev Ziri oz. sedanje Alpine. V Alpinii je delal vseskozi do svoje upokojitve februarja 1961. leta.
Kot kvalificiran čevljar je vseskozi delal v osnovni proizvodnji in bil v vrsti strokovno dobrih delavcev. Disciplina in marljivost sta bili njegovi osnovni vriini. Brez talkih delavcev Alpina ne bi dosegla vsega tega, kar imamo sedaj mi, ki smo še v podjetju.
Po značaju je bil miren človek, dober sodelavec, vedno pripravljen pomagati z nasveti in dejanji. Prav zaradi teh lastnosti je bil v svojem delovnem okolju zelo priljubljen.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Samoupravna kronika
od 1.6. do 15.7. 1974
Kadrovske novice
V obdobju od zadnje številke našega glasila, je bilo nekaj več kadrovskih spre-momlb. Zaposlilo se je več delavcev, pa tudi primerov prenehanja dela ni bilo tako malo. Med novo sprejetimi delavci so v obratu Ziri: Ju-lijana Mitar, Marko Cankar, Julijana Bernik, Vinlko Logar, Janez Jereb (3312), Drago Benedik in Rado Tavčar — NK delavci.
Od vojakov sta se vrnila Martin Trček, NK delavec in Anton Bogataj, kvalificiran čevljar.
Delo sta nastopili tudi Min. ka Kristan in Ivanka Justin, ki sta v letošnjem letu zaključili šolo za čevljarsfke de. laivce in se izučili za poklic prešivalke. Rudolf Pišek in Stanislav Stanonik, usnjarska tehnika, sta nastopila delo kot pripravnika. V prodajni mreži so nastopili delo Ra-zija Starčervič v prodajalni IV, Zagreb, Vilma Kirčanova v Strumici, Jože Murnik v Kranju, Ankica Debeljalk v Travniku, Dragica Bajič in Slavica Jevdenič v Banja Luki.
Iz dela so izstopili naslednji: Venčeslav Kristan, čevljarski tehnik, zaradi odhoda v JLA, Simon Oblak,
delavec v plastiki in Ksenija I kič, pisamiSka delavka v RC, po sporazumu in Rajko Ve-har, delavec v montaži s samovoljnim izstopom z dela.
V	prodajni mreži so prenehali delo Janiko Dobrave, iz Ptuja, zaradi upokojitve in Stevanija Jartkovič, prodajalka v Karlovcu, ki je bila sprejeta na delo za določen čas. Marija Ušeničnik, delavka v obratu Gorenja vas, je prenehala delo po sporazumu. Helena Kumer, absolventka Tehniške čevljarske šole — oddelek za odrasle, je bila iz obrata Gorenja vas začasno premeščena na izpraznjeno delovno mesto v RC, obrat Ziri.
Poprečno število zaposlenih je v I. polletju letošnjega leta sledeče:
Obrat Ziri	1024
Obrat Gorenja vas	190
Obrat Col	79
Prodajna mreža	238
Skupaj	1531
V	letošnjem polletju smo sprejeli na delo skupaj 44 de. lavcev, z delom pa je prenehalo 29 delavcev, število zaposlenih je v I. polletju poraslo le za 15 delavcev.
A. F.
7. 6. — Delavski svet TOZD
Prodaja
Sprejet Sklep, da se potrdi vsa izplačila osehnih dohodkov v I. polletju 1974 v TOZD Prodaja. Razlike, ki so nastale ob proračunu po novih predpisih se knjižijo v breme ali v dobro dohodka.
Naknadno odobreno stanovanjsko posojilo prodajalki prodajalne obutve ALPINA v Banja Luki, in sicer zneselk, ki je bil prvotno dodeljen poslovodji prodajalne Mo-star, pa ga le-ta ne bo koristil.
10. 6. — Komisija delavske
kontrole
Obravnavan osnutek pravilnika o samoupravni delavski kontroli in sklenjeno, da se v predloženi obliki da v javno obravnavo.
13. 6. — Odbor za sredstva
skupne porabe
Obravnavan natečaj za posojila za nakup stanovanj v blokih po zboru vlagateljev. Imenovana komisija za pripravo osnutka programa srednjeročnega razvoja stanovanjske gradnje za potrebe delavcev Alpine. Iz sredstev skupne porabe odobreno 15.630 din za pomoč nerazvitim predelam Kozjanskega in gradnjo spominskega doma v Kumrovcu.
Odobreno kritje stroškov pogostitev ob 10-letnici moškega pevskega zbora Alpine in ob izročitvi spominskih daril članom kolektiva, ki so dosegli 20 let delovne dobe v Alpini.,
24. 6. — Izvršni odbor
Sprejet sklep, da se da v javno obravnavo osnutek pravilnika o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva, osnutek praivilnika o uporabi sredstev za reprezentanco in osnutek pravilnika o učencih v gospodarstvu.
24. 6. — Delavski svet TOZD
Proizvodnja
Potrjen zapisnik 4. rednega in 3. izrednega zasedanja DS TOZD Proizvodnja. Sprejeto pojasnilo o odkupu form za smučarske čevlje od firme Rieker, pojasnilo o pripravah za gradnjo na Colu in pojasnilo o pripravah za gradnjo skladiščne hale v Zireh.
Sklenjeno, da se dopolnjen predlog samoupravnega sporazuma o (Ustanovitvi poslovne interesne Skupnosti »Združenje obutvene industrije« obravnava in sprejme na zborih delovnih ljudi v obeh TOZD.
Sprejet sklep o potrditvi vseh izplačil osebnih dohodkov v I. polletju 1974 v TOZD Proizvodnja. Razlika prispevkov, ki so nastale ob poračunu po novih predpisih pod-
jetje knjiži v breme ali v do. bro dohodka.
Sklenjeno, da TOZD Proizvodnja preide julija 1974 na izplačilo osebnih dohodikov prek hranilnih knjižic pri Ljubljanski banki — enota Škof j a Loka za vse zaposlene na tem področju (obrat Gorenja vas, tovarna Ziri).
Odobreni odpisi manjših zneskov na izredne izdatke podjetja. GodbenopevSki sekciji Alpina dodatno odobreno 6 parov čevljev. Za delegata v zbor panog pri Gospodarski zbornici Slovenije imenovan Anton Klemenčič — iz TOZD Proizvodnja ter za namestnika delegata Ivan Capuder — iz TOZD Prodaja. Odobrena brezplačna oddaja odpadnega papirja za akcijo »boj proti raku«.
26. 6. — Odbor za delovna
razmerja
Razpraviljano o sprejemu novih delavcev in odločeno: Na delo se sprejme 5 prosilcev za delo. Sprejme se tudi 22 štipendistov podjetja, ki so zaključili šolanje na Poklicni čevljarski šoli v Zireh, in sicer 19 šivalk in 3 izde lovalce spodnjih delov obutve. Sprejme se vseh 5 diplomantov strokovnih srednjih šol in se jih razporedi kot pripravnike. 3 prosilcem za delo prošnje rešene negativno. Sklenjeno, da preneha delo po sporazumu 4 delavcem podjetja in 1 prodajalki v trgovini Ziri.
Na izpraznjeno delovno mesto v računalniškem centru se .poišče kandidata med diplomanti STCS — oddelka Ziri. Izpraznjeno delovno me. sto v trgovini Ziri se zasede s kandidatko, prijavljeno na Objavo kadrovske službe.
Zaradi povečanega obsega dela in zaradi zamenjave dru. gih kontrolorjev na delovno mesto kontrolorja končnih izdelkov razporejen Valentin Mlinar, VK čevljar.
Sprejeto obvestilo kadrovske službe, da je na poklicni šoli — oddelek v Zireh zaključilo izredno šolanje 30 delavcev in delavk iz obrata Ziri in 16 delavcev in delavk iz obrata Gorenja vas, da je Srednjo tehnično čevljarsko šolo Kranj — oddeieK 7o. od. rasile v Zireh zaključilo 23 slušateljev.
27. 6.
Izvršni odbor
Obravnavan osnutek statuta delovne organizacije, osnutek samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu v delavni organizaciji Alpina in osnutek pravilnika o pripravništvu in Sklenjeno, da se vsi narvedeni afkti v predloženi obliki dajo v javno obravnavo.
27. 6. — Odbor za Izobraževanje
Odobreno 8 štipendij za poklicno čevljarsko šolo in 2 štipendiji za tehnično srednjo šalo s pogojem, da štipendista obvežeta, da po končanem šolanju delata v obratu na Colu.
(Nadaljevanje na 5. str.)
Varujmo sebe in tovarno
Uporaba novih materialov, predvsem na osnovi polivlnll-kloridov (PVC), je sprožila pravo tehnološko revolucijo. V zadnjih desetih letih se je ta panoga zelo močno razvila.
Do nedavnega so še trdili, da ta material ni gorljiv. Šele ogromne škode ob nezgodah so pokazale gorljivost tega materiala.
Tudi analize, ki so jih izdelali priznani strokov, njaki, so pokazale, da je PVC gorljiv in da že pri navadni temperaturi razpada, pri tem pa se sprošča klorovodlk. Množina sproščenega klorovodika narašča do 380" C, nad to temperaturo pa moramo pričakovati razpad PVC v množico gorljivih ogljikovodikov, kar lahko povzroči eksplozijo.
Pri vsem tem pa nastajajo škodljiv] plini in zelo gost strupen dim.
Poglejmo in premislimo kaj vse se lahko zgodi v našem podjetju. Dovolj je majhna neprevidnost in ves trud in sredstva so uničena, lahko pa pride tudi do človeških žrtev. Potrebna je velika disciplina glede vskladlščenja teh tekočin in razredčil. Prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov se Je treba še bolj odgovorno ravnati po predpisih o nevarnih materialih. Posebno moramo paziti, da v teh prostorih ne kadimo. Zelo pomembna Je tudi urejenost ln čistoča.
Postaviti je treba kontrolo nad tem, da se ne bo treba Jutri vprašati, »Kje Je naš kruh?«
Franc Poljanšek
Samoupravni sporazum
o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti združenja obutvene
industrije
Priprave za samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti Združenja obutvene industrije so v zadnjih mesecih bile zelo intenzivne. Številne strokovne komisije so skupaj z iniciativnim odborom pripravile osnutke in končni tekst samoupravnega sporazuma združenja.
V	naši delovni organizaciji smo že nekajkrat obveščali o poteku in ciljih združevanja naše industrije in tik pred kolektivnim dopustom tudi sprejeli sklep o pristopu in soglasju za podpis sporazuma. To je v bistvu začetek družbenoekonomske akcije, ki naj omogoči čimboljše medsebojno sodelovanje, pavezovanje, torej predvsem čimbolj-še poslovne rezultate, ob spornem dejstvu, da zasledujemo družbene koristi.
V	četrtek, 11. julija, je bil v Preddvoru pri Kranju svečan podpis, ki so se ga udeležile vse delegacije podpisnic sporazuma.
Sporazum sta v imenu delovne organizacije Alpine podpisala: Za TOZD Proizvodnja — predsednik skupnega delavskega sveta Ivan URSIC, za TOZD Prodaja — predsednik DS Mirko RIBIC.
Na svečanem podpisu so sodelovali predstavniki družbenopolitičnega življenja republike in mesta Kranja: predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič, predstavnik republiškega sindikata industrije Jože Sintič, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko Martin Košir in najvišji predstavniki SO Kranj.
Podpisniki sporazuma in gostje so poudarili, da podpis Sporazuma pomeni dober začetek dela za realizacijo ustavnih določil in sklepov kongresa ZKJ in ZKS. Sporazum pomeni skupen izraz dobre volje za čim boljši in hitrejši razvoj obutvene industrije, ki je odprta povezovanju z ostalimi panogami veje 125 in ostalih dejavnosti v republiki in izven nje.
Sporazum objavljamo v celoti, da bo vsem nam, članom DO Alpina in ostalim poznan.
Izidor Rejc, dipl. oec.
V skladu z določili člena 38 Ustave SFRJ, člena 40 Ustave SRS ter Zakona o poslovnem združevanju (Uradni list SFRJ 23/72) sklepajo podpisane temeljne in druge organizacije združenega dela na podlagi sklepov večine vseh svojih delavcev, sprejetih na zborih delovnih ljudi v času od 20. 4. 1974 do 9. 7. 1974 in sklepov delavskih svetov, sprejetih v času od 24. 4. 1974 do 10. 7. 1974 naslednji pogodbo nadomeščajoči
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti »ZDRUŽENJE OBUTVENE INDUSTRIJE«
I. USTANOVITEV ZDRUŽENJA
Člen 1
Za opravljanje, v nadaljnjem besedilu, navedenih poslov skupnega pomena podpisnice tega samoupravnega sporazuma ustanavljajo organizacijo poslovnega združevanja s firmo: POSLOVNA INTERESNA SKUPNOST »ZDRUZENJE OBUTVENE INDUSTRIJE« (v nadaljnjem besedilu: združenje), ki je pravna oseba, ima svoj sedež v Ljubljani in se vpiše v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču Ljubljana.
Člen 2
Združenje je organizacijska oblika, ki ne izključuje v procesu nadaljnjega povezovanja spremembe oblike v drugačno organizacijo poslovnega združevanja.
Člen 3
Podpisnice tega sporazuma niso z ničemer ovirane v nadaljnjem medsebojnem povezovanju ali
v povezovanju z drugimi organizacijami združenega dela niti po stopnjah, niti po oblikah združevanja dela in sredstev.
II. CILJI ZDRUŽEVANJA, ZDRUŽEVANJE DELA PODPISNIC
IN PREDMET SKUPNEGA POSLOVANJA
Člen 4
Podpisnice tega sporazuma so ugotovile, da zahteva povečanje obsega in kakovosti proizvodnje, povečanje realizacije, dvig storilnosti in kar najbolj ekonomično poslovanje sočasne in usklajene napore vseh njih.
Uresničevanje dolgoročnih razvojnih programov je v veliki meri odvisno od njihovega sodelovanja in usklajevanja, kar narekuje združevanje njihovih tehnoloških, kadrovskih in finančnih potencialov.
Člen 5
Da bi zagotovile uspešno uresničevanje ciljev iz prejšnjega člena in svojih razvojnih načrtov, združujejo podpisnice in organizirajo v združenju kot posle skupnega pomena naslednja področja svojih aktivnosti, kar obenem predstavlja tudi poslovni predmet skupnega poslovanja:
a)	usmerjanja in usklajevanje dela podpisnic sporazuma, proučevanje in oblikovanje predlogov s področja skupnih interesov, izdelava programov o skupnih odločitvah, izvedba skupnih akcij in analiza njihovih rezultatov, zlasti
b)	skupno proučevanje in načrtovanje prodaje na domačem trgu in v izvozu,
c)	usmerjanje in načrtovanje proizvodnih kapacitet,
č) usmerjanje in organizacija skupnih nabav, zlasti proizvodnje sestavnih delov, organiziranje konsignacijskih skladišč,
d)	poenotenje kadrovske politike,
e)	združevanje sredstev za skupne naložbe.
Člen 6
Podpisnice so ugotovile, da bodo na podlagi tako določenega predmeta poslovanja postopno poverjale združenju naslednje naloge:
a)	s področja prodaje:
—	analiza prodajnih možnosti
—	usklajevanje prodajnih poti in prodajnih pogojev
—	priprava enotne prodajne politike
—	skupno usmerjanje in načrtovanje prodajnih kapacitet
b)	s področja proizvodnje:
analiza proizvodnih zmogljivosti
—	usklajevanje in usmerjanje proizvodnih kapacitet in proizvodnih programov
—	poenotenje tehnologije zaradi racionalizacije v proizvodnji in v nabavi
c)	s področja nabave:
—	analiza potreb in nabavnih možnosti
—	usklajevanje nastopanja na trgu (pogoji, skupne nabave)
—	organizacija konsignacijskih skladišč za standardne materiale in rezervnih delov
—	priprava programov za proizvodnjo sestavnih delov (standardizacija sestavnih delov in skupne naložbe v nove kapacitete sestavnih delov)
č) s področja kadrovske politike:
—	skupno načrtovanje in organizacija strokovnega izobraževanja
—	usklajevanje interne zakonodaje
—	enotno reševanje socialne problematike
—	skladen razvoj samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela — podpisnicah in v organih združenja
d)	s področja financ in usmerjanja združenih sredstev:
—	tekoča analiza finančnega stanja in potenciala podpisnic
—	priprava in realizacija skupnih naložb
—	skupne akcije s področja financiranja
e)	s področja oblikovanja in nadaljnjega usmerjanja povezovanja:
—	analiza obstoječih povezav v okviru združenja
—	analiza obstoječih povezav z organizacijami združenega dela s področja proizvodnje obutve v Jugoslaviji
—	iskanje možnosti za višje oblike teh povezav
—	analiza obstoječih povezav s trgovino na domačem trgu in v izvozu ter iskanje možnosti za dolgoročnejše in tesnejše povezave s trgovino
—	analiza potrebnih povezav z drugimi vejami proizvodnje (usnjarstvo, tekstil, kemija, embalaža, transport).
Člen 7
Katere aktivnosti od poslov skupnega pomena bo združenje realiziralo v posameznem poslovnem letu ter v kakšnem obsegu se določi z letnim delovnim in finančnim načrtom, ki se sprejme do 15. decembra vsakega leta vnaprej za prihodnje poslovno leto.
Člen 8
V poslovnem letu 1974 se bodo realizirale naslednje naloge:
a)	konstituiranje samoupravnih organov
b)	vzpostavitev poslovnega lokala združenja
c)	imenovanje direktorja združenja
č) osnovni pregled gibanja slovenske obutvene industrije:
—	planski podatki posameznih članov združenja
—	analiza proizvodnih zmogljivosti
—	analiza tržišča surovin
—	analiza medsebojnih poslovnih odnosov
—	analiza finančnega stanja podpisnic
—	analiza kadrovske politike
—	usklajevanje interne zakonodaje.
III. ZDRUZEVANJE SREDSTEV PODPISNIC
Člen 9
Za pokritje stroškov poslovanja združenja v okviru predmeta skupnega poslovanja iz člena 5 tega sporazuma združujejo podpisnice potrebna sredstva v sorazmerju s svojim izvedenim dohodkom v predhodnem poslovnem letu (t. j. dohodek, povečan za zakonske in pogodbene obveznosti), potem ko sprejmejo letni delovni in finančni načrt združenja.
Za realizacijo programa dela v letu 1974 iz člena 8 tega sporazuma združijo podpisnice naslednja sredstva:
—	Alpina Ziri — TOZD tovarna
obutve	25.000,00 din
—	Alpina Ziri — TOZD trgovska
mreža	25.000,00 din
—	Industrija obutve Novo mesto	8.000,00 din
—	Jadran — Ciciban Miren
pri Gorici	20.000,00 din
—	Lilet Maribor	8.000,00 din
—	Peko Tržič — TOZD proizvodnja
obutve Tržič	43.000,00 din
—	Peko Tržič — TOZD izdelava
zgornjih delov Trbovlje	13.000,00 din
—	Peko Tržič — poliuretanski
izdelki Tržič	5.000,00 din
—	Peko Tržič — TOZD gumarna
in plastika Tržič	5.000,00 din
—	Peko Tržič — TOZD prodajna organizacija Tržič	24.000,00 din
—	Planika Kranj — TOZD tovarna
obutve Kranj	30.000,00 din
—	Planika Kranj — TOZD tovarna
obutve Turnišče	15.000,00 din
—	Planika Kranj — TOZD trgovska
mreža	20.000,00 din
—	Planika Kranj — TOZD tovarna
obutve Tolmin	5.000,00 din
—	Tolo Šentjur	2.000,00 din
—	Trio Tržič	2.000,00 din kar skupaj znaša	250.000,00 din
Člen 10
Za kritje stroškov ostalih poslovnih akcij, katere se bodo dogovorile izven okvirja letnega delovnega načrta, združujejo prizadete članice združenja svoja sredstva na podlagi posebne pogodbe.
IV. ORGANI ZDRUZENJA
Člen 11
Skupne zadeve podpisnic v zvezi z združevanjem njihovega dela in sredstev upravlja zbor delegacij, za katerega izvoli vsaka od podpisnic po 3 delegate, s tem da ima v zboru delegatov vsaka od podpisnic po en glas. Delegate volijo zbori delavcev podpisnic z večino glasov vseh delavcev za mandatno dobo dveh let. Vodilni delavci včlanjenih organizacij ne morejo biti izvoljeni za delegate.
Člen 12
Zbor delegacij združenja se konstituira na prvi seji, potem ko verificira pooblastila delegatov ter izvoli svojega predsednika in namestnika predsednika.
Seje zbora delegacij se sklicujejo najmanj 15 dni vnaprej z obvezno priloženim pismenim gradivom.
Zbor delegacij mora najkasneje v 8 dneh po seji pismeno seznaniti podpisnice s sprejetimi stališči, sklepi in odločitvami.
Člen 13
i Zbor delegacij ima naslednje pristojnosti:
a)	s soglasjem vseh delegacij:
—	odloča o letnem delovnem in finančnem načrtu združenja
—	verificira spremembe tega samoupravnega sporazuma
—	sprejema druge sklepe v zvezi s poslovanjem združenja
b)	z večino glasov vseh delegacij:
—	voli in razrešuje svojega predsednika in na-
mestnika predsednika
—	voli in razrešuje stalne in občasne strokovne komisije
—	imenuje in ocenjuje delo direktorja združenja.
c) spremlja izvrševanje letnega delovnega in finančnega načrta ter obravnava in sprejema poročilo o delu združenja in finančno poročilo.
V primeru, da se ne doseže potrebno soglasje stališč vseh podpisnic, se izvede usklajevalni postopek.
Člen 14
Individualni poslovodni organ združenja je direktor, ki ga po izvršnem javnem razpisu na predlog razpisne komisije imenuje zbor delegacij za dobo 4 let. Direktor je lahko ponovno imenovan na to delovno mesto in odgovarja za svoje delo zboru delegacij.
Člen 15
Na mesto direktorja se lahko imenuje oseba, ki ima visoko strokovno izobrazbo, najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih ter organizacijske in moralno politične kvalitete. Obvladati mora tudi en svetovni jezik.
Člen 16
Direktor združenja ima naslednje pristojnosti:
—	organizira in koordinira delo v združenju,
—	izvršuje sklepe zbora delegacij,
—	skrbi za izvršitev delovnega načrta,
—	skrbi za namensko uporabo finančnih sredstev,
—	predlaga zboru delegacij v sprejem letni delovni in finančni načrt združenja ter srednjeročne programe dela združenja in druge sklepe,
—	skrbi za zakonitost dela v združenju in za izvrševanje obveznosti, ki so predvidene s sprejetimi akti združenja,
—	zastopa in predstavlja združenje v pravem prometu v skladu s tem sporazumom ter podpisuje firmo združenja,
—	opravlja druge poverjene mu naloge.
Člen 17
Posvetovalni organ direktorja združenja je kolegij, ki ga sestavljajo direktorji organizacij združenega dela, ki so včlanjene oziroma katerih temeljne organizacije združenega delo so včlanjene v združenju. Kolegij pomaga direktorju združenja tudi usklajevanju stališč pri pripravi predlogov za zbor delegacij.
Člen 18
Kot posebni organ združenja izvolijo delavski sveti podpisnic odbora delavske kontrole, v katerega vsaka delegira po enega člana ,ta pa ima za primer zadržanosti svojega namestnika. Mandatna doba članov tega odbora znaša 2 leti, za njegove člane pa ne morejo biti izvoljeni vodilni delavci.
Člen 19
Naloge odbora delavske kontrole so naslednje:
a)	nadzoruje izvajanje tega sporazuma
b)	nadzoruje racionalno uporabo združenih sredstev
c)	nadzoruje izvrševanje sklepov organov združenja
č) nadzoruje uveljavlanje pravic iz medsebojnih razmerij delaveov združenja.
Clen 20
Podpisnice tega sporazuma so se odločile, da se glede na predvideni obseg dela zaenkrat za opravljanje poslov, iki jih določa ta sporazum, ne ustanovi delovna skupnost organizacije poslovnega združenja. Posle združenja bo opravljal direktor ob pomoči strokovnih služb podpisnic.
V. NAČIN NASTOPANJA ZDRUŽENJA
Clen 21
Združenje nastopa v poslih skupnega pomena v pravnem prometu v svojem imenu in za račun podpisnic, lahko pa nastopa tudi v imenu in za račun posameznih 'podpisnic.
VI. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI PODPISNIC
Clen 22
Podpisnice tega sporazuma so na vseh področjih, glede katerih je sklenjena ustanovitev združenja, med seboj enakopravne.
Sklepi zbora delegacij, sprejeti v smislu člena 13 tega sporazuma, so zanje obvezni.
Clen 23
Spori iz medsebojnih materialnih obveznosti in razmerij podpisnic se poskušajo rešiti s poravnavo, ako pa te ni moč doseči, podpisnice za rešitev spora na I. stopnji dogovorijo pristojnost Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
VII. JAMCEVANJE PODPISNIC ZA OBVEZNOSTI ZDRUŽENJA
Clen 24
Združenje odgovarja za svoje obveznosti, prevzete v soglasju s členom 9 tega sporazuma, z vsemi sredstvi, ki jih podpisnice združujejo.
Clen 25
Podpisnice subsidiarno jamčijo za obveznosti združenje iz člena 9 tega sporazuma sorazmerno z vrednostjo sredstev, ki jih združujejo v smi-
Podpisnice sporazuma:
OZD Tovarna obutve »Alpina« Ziri TOZD Proizvodnja TOZD Prodaja
OZD Industrija obutve Novo mesto
OZD Tovarna čevljev Jadran-Ciciban Miren pri
Gorici
OZD Tovarna obutve »Lilet« Maribor OZD Tovarna obutve »Peko« Tržič TOZD Proizvodnja obutve Tržič TOZD Izdelava zgornjih dolov Trbovlje TOZD Poliuretanski izdelki Tržič TOZD Gumama in plastika Tržič TOZD Prodajna organizacija Tržič OZD Tovarna obutve »Planika« Kranj TOZD Tovarna obutve Kranj TOZD Tovarna obutive Turnišče TOZD Tovarna obutve Tolmin TOZD Trgovska mreža
OZD Tovarna lahke obutve »Tolo« Šentjur pri Celju
OZD Tržišika industrija obutve in konfekcije »Trio« Tržič
slu pravkar naivedenega člena, vendar je jamstvo vsake od njih omejeno največ do višini zneska združenih sredstev, kot os navedeni v členu 9 tega sporazuma. Na enak način subsidiarno odgovarjajo podpisnice, ki so se odločile za skupno akcijo v smislu člena 10 tega sporazuma. Jam-čevanje iz prejšnjih dve odstavkov se nanaša samo na obveznosti, ki nastanejo v času trajanja članstva posamezne podpisnice v združenju.
VIII. SPLOŠNE DOLOČBE
Clen 26
K temu sporazumu lahko pristopi kot članica združenja vsaika organizacija združenega dela obutvene industrije ali sorodne dejavnosti. V takem primeru se ustrezno številčno povečajo organi združenja, ne spremeni pa se doba trajanja njihovega mandata.
Clen 27
Vsaka od podpisnic tega sporazuma lahiko pismeno odpove članstvo v združenju z odpovednim rdkom najmanj 6 mesecev in s tem da postane izstop veljaven šele z iztekom koledarskega leta.
Clen 28
Ta sporazum je dokončno sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delavci včlanjenih organizacij združenega dela in velja za nedoločen čas. Njegova veljava preneha, če talko sklene večina takrat še včlanjenih organizacij združenega dela ali če se število članic zaradi izstopov zmanjša na manj kot tri.
Ob izstopu iz združenja posamezna članica ne more zahtevati vračila ob poslovanju združenja potrošenih vloženih sredstev. Sicer pa se glede združenih sredstev oziroma njihove razdelitve ob prenehanju članstva ali združenja uporabljajo veljavni zakoniti predpisi, kolikor ni med prizadetimi podpisnicami s pogodbo drugače dogovorjeno.
Podpisano v Kranju, dne 11. julija 1974.
Pooblaščeni podpisnik:
URŠIC IVAN, 1. r.
RIBIC MIRKO, I. r.
LINDIC RAFKO, 1. r.
MOZETIČ DRAGAN, 1. r.
GORJANC FRANJO, 1. r.
DOLENC JOŽE, 1. r.
GROS ANTON, 1. r. KOLARIC JOŽE 1. r. ŠTUCIN VINKO, 1. r. PREK BOJAN, 1. r.
SKOBERNE ANICA, 1. r.
BLAŽIC NANDE, 1. r.
Priloga »Dela — življenje«, glasila ALPINE, tovarne obutve Žiri — 1. avgust 1974
Pravila o organiiiranosti ZMS v tovarni obutve Alpina
Nova ustava SFRJ in SRS daje pravico vsem državljanom — delovnim ljudem, da se združujejo v samoupravne družbenopolitične organizacije z namenom, da se v organizirani obliki dvigne delov, na in saimoupravljavska zavest in raven naše socialistic, ne družbe.
Mladi v Alpini smo že prej spoznali, da način organiziranosti mladih delavcev ne ustreza več dejanskemu stanju in da stara shema uklepa predvsem mlade v naših dveh dislociranih obratih (ker sta bila oddaljena od dogajanj v aktivu samem), da bi njihovo delo zaživelo tako kot si oni najbolj želijo. Na Colu je bil ustanovljen mladinski aktiv že lani, v Gorenji vasi letos pomladi, v Zireh smo ga že imeli, pokazala pa se je potreba po koordinaciji dela vseh treh aktivov, za kar je bila potem sklicana konferenca mladih Alpine, izvoljeno predsedstvo MA OZD in na prvi seji predsedstva tudi zadolženi posamezniki, ki naj bi pripravili programe za posamezna področja udejstvo-vanja mladih, tako da bo delo po »mrtvi sezoni« jeseni res zaživelo v takem obsegu, kot si vsi želimo. Podlaga temu delu pa predstavljajo okvirni program dela, podan na 'konferenci in seveda pravila o organiziranosti mladih v Alpini, katera priobčujemo v nadaljnjem tekstu.
Pravila o organiziranosti zveze mladine v tovarni obutve Alpina
OSNOVNA NAČELA
Mladinski aktiv Alpine je enakopravna družbeno-poli-tična organizacija, ki združuje mlade iz vseh delov delov, nega procesa, da le ti v njej uresničujejo svoje interese.
Mladinski aktiv Alpine tvorijo visi mladi člani kolektiva v starosti od 15 do 27 let, lahko pa se priključijo Se starejši in mlajši člani kolek, tiva.
PRINCIP
ORGANIZIRANOSTI
SPLOSNE DOLOČBE
Mladinsko konferenco OZD Alpine sestavljajo izvoljeni predstavniki mladinskih aktivov obratov Ziri, Col in Gorenja vas, in sicer tako, da pride na vsakih 10 članov MA 1 delegat. V vseh treh obratih obstojajo mladinski aktivi, ki imajo svoje pravice in dolžnosti.
DELOVNO PODROČJE
—	usklajuje delo vseh treh mladinskih aktivov
—	skrbi za povezovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami
—	skibi za povezovanje z ostalimi mladinskimi aktivi v delovnih organizacijah in na terenu
—	rešuje ostale zadeve, ki jih konference po mladinskih aktivih obratov ne bi mogle rešiti.
Konferenca mora zasedati najmanj dvakrat v mandatni dobi, sicer pa po potrebi.
ORGANI KONFERENCE
Predsedstvo MA OZD
Predsedstvo je izvršilni organ konfeence in šteje 15 članov:
8 članov obrat liri
4 člane obrat Gorenja vas
3 člani obrat Col
V predsedstvu imajo a to-matično mesto predsedniki vseh treh mladinskih aktivov.
Predsedstvo voli izmed sebe tajnika in blagajnika ter po potrebi imenuje komisije oz. ustrezne delovne skupine.
Predsedstvo se sestaja vcaj enkrat mesečno, drugače po potrebi.
Predsedstvo opravlja vse naloge, ki mu jih pover: mladinska konferenca OZD, predvsem pa spremlja usklajeval, no delo mod vsemi mladinskimi aktivi v obratih, skrbi za obveščenost le teh, spremlja delo samoupravnih organov, sodeluje s predlogi in pripombami, povezuje S2 s predsedstvi osnovnih organi, zacij ZK in sindikata.
Predsednik MA OZD
Voli ga konferenca OZD. Predstavlja organizacijo ZM. Je predlagatelj delovne usmerjenosti konference OZD za predstoječe obdobje.
Izvršuje sklope predsedstva, ki se nanašajo na povezanost in sodelovanje z druižbeno-političnimi organizacijami in samoupravnimi organi.
Razpolaga s finančnimi sredstvi, vendar le do višine 150 din, o čemer pa mora sproti obveščati predsedstvo.
Obiskuje seje, posvete, konference in seminarje, če za to ni bil imenovan kak drug član.
Sklicuje in vodi seje predsedstva OZD.
Blagajnik
Izvoli oz. postavi ga predsedstvo MA OZD.
Vodi in ureja blagajniško poslovanje organizacije in obvešča predsednika, predsedstvo in konferenco o f.-nančnem položaju, trikrat letno pa predloži obračun.
Tajnik
Izvršuje administrativno-tehnične zadeve v zvezi z de. lom konference.
Nadzorni odbor v mladinskem predsedstvu OZD
Kontrolira administrativne-in finančno poslovanje orga nizacije in mora o svojem delu in ugotovitvah poročati konferenci najmanj dvakrat v mandatnem obdobju.
Nadzorni odbor šteje 3 člane in ga postavlja konfeien-
ORGANIZIRANOST
MLADINE PO OBRATiH
OZD AlpLna ima tri obiate: Ziri, Col in Gorenja vas, v katerih obstojajo samostojni mladinski aktivi.
MA v obratih imajo svoje pravice in dolžnosti.
Najvišji organ mladinskega aktiva v obratu je mladinska konferenca obrata.
MLADINSKA
KONFERENCA OBRATA
Je najvišji organ MA v ob-ratu.
Sestavljajo jo vsi člani MA v obratu.
Konferenca na svojem prvem zasedanju sprejme program mladinskega aktiva obrata in proračun za celotno mandatno obdobje.
Delovno področje
Skrbi za izvajanje s programom postavljenega plana.
Tone Kavčič
Samoupravna kronika
(Nadaljevanje s 4. str.)
27. 6. In 28. 6. — Zbori
delovnih ljudi TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja
Sprejeti sklepi:
1.	TOZD Proizvodnja pri. stopi kot soustanovitelj k po. slovni interesni skupnosti združenja obutvene industrije.
2.	Za izbor delegatov Poslovno interesne skupnosti obutvene industrije se izvolita: Ivan Uršič in Peter Jereb.
3.	Za podpis pristopa TOZD
Benetke
Sindikalni izleti
Ali smo spoznali Benetke?
Proizvodnja k poslovni interesni skupnosti združenja obutvene industrije se pooblašča Ivan Uršič.
4.	TOZD Prodaja pristopi kot soustanovitelj k poslovno interesni Skupnosti združenja obutvene industrije.
5.	Za zbor delegatov Poslovne interesne skupnosti obutvene industrije se izvolijo: Mirko Ribič, Ana Pavček in Vojo Radosavljevič.
6.	Za podpis pristopa TOZD Prodaja k Poslovno interesni Skupnosti združenja čevljarske industrije se pooblašča Minko Rihič.
Tudi letos, kakor vsako leto, je sindikalna organizacija organizirala izlete. Prijave so detevale, posebno za v Benetke so presegle vsa pričakovanja, saj se je samo v matičnem podjetju prijavilo čez 300 izletnikov, v obratu Gorenja vas pa je bilo prijav tudi za dva avtobusa.
Tudi sama sem bila med udelelenci izleta v Italijo, zato kar ne morem mimo beinega opisa.
Benetke — vselej — ko sem slišala to besedo me je nekaj vznemirilo in velika ielja videti to nenavadno mesto se mi je izpolnila z letošnjim izletom. V tako kratkem času, komaj 4 ure, kolikor smo imeli časa na voljo za ogled znamenitosti in samega mesta, je komaj zadostovalo, da sem dobila predstavo o nevsakdanjem mestu, ki hrani toliko umetnin. Glavni kanal in ob njem stare pa tudi novejše palače dajo slutiti o nekdanji moči in slavi Benetk in njene republike. Trg sv. Marka obdan s klesanimi stebri Biblioteke, cerkev sv. Marka, Doieva palača tvorijo veličastno celoto. Z vsakim naslednjim korakom pa spet novo presenečenje. Cerkev obložena z mozaiki predstavlja umetnost svoje vrste, saj je na meji Vzhoda in Zahoda. V njej je moč videti zakladnico starih umetnosti z zlato ploščo polno dragotin. Sobe in dvorane v Dotevi palači nas vedno znova presenečajo. Rezljani in pozlačeni stropi, poslikana platna in kipi priznanih starih mojstrov (Tizian, Tintoretto, Veronese). Dela umetnikov živijo še danes prav zaradi tega, ker so jim vdihnili tivljenje, dali vanje vse svoje moči in znanje. Na podobah ljudje live, kamen, kot da diha.
Nehote se vprašam, koliko dela, odpovedi, časa je bilo potrebno za en sam kip ali podobo? V ječah prav te palače pa toliko nečloveškega trpljenja. Mi, turisti z vsega sveta pa gledamo površno in nekateri komaj čakajo na odhod, ker so siti teh kanalov, mostov, umazane vode. In v mislih se spet sprašujem ali so jim Benetke te res vse pokazale, odkrile in dovolj povedale o nekdanjih časih, o slavi in končno o današnjem propadanju. Meni niso, to vem, prav zato pa vsi z izletom najbrl niso bili zadovoljni.
Nekateri bi radi več postanka v Gorici, drugi bi se rajši za dalj časa ustavili v Redipuggliji. Moje mišljenje pa je, da je bil osnovni namen Sindikalne organizacije omogočiti članom kolektiva lep in cenen izlet v Benetke in tega bi se morali vsi zavedati. Ogled takih umetnin, kot smo jih videli v Dolevi palači in v cerkvi Sv. Marka, si za tako majhen denar ne bomo mogli nikoli več privoščiti.
S. F.
Koroška
Julij je mesec, v katerem večina delovnih kolektivov izkoristi letni dopust. Tako smo tudi v Alpini koristili drugi del dopusta od 1. do 14. julija.
Kot vsako leto, so bili tudi letos organizirani izleti za člane kolektiva in njihove zakonce. Te izlete organizira sindikalna organizacija in seveda tudi prispeva precejšen del sredstev za kritje stroškov.
Koroška
(Nadaljevanje s 5. str.)
Letos je naša sindikalna organizacija organizirala izlete tudi v inozemstvo, in sicer v Benetke in na Koroško. Seveda smo bili nad tem navdušeni, saj se je za Benetke prijavilo kar za osem avtobusov kandidatov za Koroško pa za en avtobus.
Tako smo v ponedeljek, 6. julija ob 5. uri krenili iz Čirov proti Gorenjski. Bili smo kar dobro razpoloženi, saj se nam je obetal lep, sončen dan. Tako smo te okrog sedmih prispeli na Jezersko, kjer se nam je nudil krasen pogled na skalnate vrhove, ter na zelene gozdove, ki so v svojih nedrih skrivali prekrasno jezero in iz katerih je vel svež planinski zrak. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot in kmalu prispeli na mejni prehod, kjer smo brez večjih zadržkov krenili na Koroško stran. Nudil se nam je krasen pogled na dolino pod nami, v katero smo se spuščali po lepo izpeljani vijugasti cesti.
Naš prvi postanek na koroških tleh je bil v Železni Kaplji. Ta vasica je naredila name prijeten vtis, saj me je po svoji urejenosti in polnih oknih cvetja spominjala na naše lepe gorenjske kraje. V času, ki smo ga imeli na razpolago, smo ogledali izložbe in ugotovili, da njihove cene ne zaostajajo za našimi, ali pa jih celo prekašajo.
Kar pa je bilo še bolj izrazito opaziti je bilo to, da nismo nikjer mogli zaslediti niti ene slovenske besede ali napisa. Vse je bilo v nemščini, v tisti nemščini, ki vedno dela name vtis trdosti in krutosti, ki mi je ostala v spominu še od vojne, čeprav sem jo doživljala še kot otrok, saj se mi mogoče še prav zato zdi toliko bolj tuja in kruta. S prebivalci nismo imeli posebnih stikov, vendar ne vem, če bi se spustili z nami v pogovor v slovenščini.
Vse to, kar sem videla ob našem prvem postanku na avstrijskih tleh in še potem ves dan je dajalo odraz tiste nemške urejenosti, strogosti in doslednosti, ki je značilna za ta narod. Pravo nasprotje na primer z Italijani, ki so vljudni, klepetavi in sploh romantiki.
Naša pot nas je vodila naprej po lepi koroški pokrajini, med prostranimi žitnimi polji, po zemlji, kjer je izkoriščena vsaka krpa. Lahko smo opazili, da imajo ti ljudje dosti več spoštovanja do zemlje, kot se to opazi pri nas. Nikjer na njivah in travnikih ni rastlo toliko plevela (šavla), kot to lahko vidimo pri nas takoj za tovarno. Vidi se, da tod živijo predvsem kmečki ljudje in da tudi oblast podpira kmetijstvo.
Tako smo prispeli do Gospe Svete, kjer smo si ogledali znamenito cerkev in v bližini knežji kamen, kjer so nekoč ustoličevali koroške vojvode.
Tudi vzpon na grad Hoch-osterwitz in ogled muzeja v njem je bil zanimiv. Težko si je danes, v mirnem času predstavljati, kako so se v turških časih ljudje branili prati Turkom in kako malo jih je bilo, ki so bili deležni zavetja v utrjenih gradovih, kot je ta, ki smo si ga mi ogledali. Vsi drugi pa so bili največkrat prepuščeni kruti usodi. Zanimivo je že samo to, da je narava sredi Žitnih polj oblikovala visok, oster hrib, kamor so se ljudje zatekli v varno zavetje, in ga preuredili v čudovito utrdbo, kateri res zlepa ni mogel nihče do živega. Saj, kot smo slišali, tega gradu Turki niso nikdar zavzeli.
Z nadaljevanjem naše poti smo se ustavili tudi v Celovcu. To je prijetno, urejeno in snažno mesto, kjer je prav tako kot drugod, poudarjena tista umirjenost, če že gledamo samo izložbe. Drugega pa si tu tako ali tako nismo ogledali, ker pač nismo imeli
napotkov, oziroma človeka, ki bi nas vodil po mestu.
V	popoldanskih urah smo prispeli s celovške strani do prekrasnega Vrbskega jezera. Ker je bil to naš zadnji postanek na koroških tleh, smo se zadržali dve uri. Ena skupina se nas je takoj odločila, da si ogledamo znameniti Mi-nimundus, to je »svet v malem«. Seveda, če tu ne bi imeli tov. Zaklja, bi bil ta ogled prazen, tako pa se nismo mogli načuditi vsemu, kar smo videli. Tu so namreč v prekrasnem parku postavljene makete raznih stavb in drugih znamenitosti z vsega sveta, med drugimi Bela hiša iz Washingtona, znameniti pariški stolp, stolp iz Pi-ze, razne katedrale, gradovi, palače itd. Vse to je res nekaj čudovitega in ni nam bilo Žal, da smo si ogledali.
Preostalo nam je le malo časa in smo le za kratek čas pohiteli k obali Vrbskega jezera, nakar smo se morali vrniti do avtobusa. Ta del vožnje je bil verjetno najlepši. Po avtocesti smo se peljali ob vsej dolžini Vrbskega jezera, ki je po obeh straneh posuto s prekrasnimi stavbami in hoteli. Tu se vidi, da je glavni poudarek na turizmu, saj so dani vsi pogoji in ljudje jih znajo izkoristiti.
Po nenavadno strmem klancu smo se povzpeli na Korensko sedlo in kmalu prispeli na našo mejo. Cariniki Z nami niso imeli dosti dela, saj smo se vračali skoraj prazni.
V	Kranjski gori je bil spet kratek postanek, saj smo imeli kar lep del poti za seboj. Mogoče smo bili tako srečni, da smo spet na domačih tleh, ali pa je vplivalo kaj drugega, v glavnem razpoloženje v avtobusu je bilo zelo veselo, tako da smo kar naenkrat bili doma.
Ob ogledu Koroške in njenih znamenitostih sem hvaležna organizatorjem, da so nam omogočili ta izlet, vendar mislim, da bi vsak rad prispeval še kakšnega tisočaka
več, samo da bi imeli med samo vožnjo in ob vseh teh ogledih tudi dobrega vodiča.
Dina Vončina
Dolenjska
Med številnimi letošnjimi izleti, ki jih je organizirala naša sindikalna organizacija, je bil tudi izlet na Dolenjsko. Zgodaj zjutraj smo krenili po naši lepi Poljanski dolini. Čeprav jo vsi dobro poznamo, je bila pot vseeno prijetna. Tudi letos je cesta Re-teče—Jeprca zaprta, zato smo morali po obvozni cesti skozi Puštal, Soro, do Medvod. Marsikdo teh krajev še ni videl, čeprav so nam blizu, pa je bila vožnja zelo zanimiva. Hiteli smo skozi Ljubljano na dolenjsko stran.
Prva postaja je bila na Turjaku. Zal je grad zaprt, ker ga obnavljajo. Po enotirnem počitku smo se podali proti Ribnici. Tudi tukaj smo se pomttdili eno uro, da smo si ogledali to prijetno mestece, ki slovi kot center izdelovalcev suhe robe, kar opeva pesem Ribničan Urban. Po neprekinjeni vožnji smo kaj kmalu prispeli v Kočevje. Ogledali smo si čudoviti spomenik iz NOB, v lepo urejenem parku. Tudi trgovine so lepo urejene. Od tam smo se po ovinkasti cesti pripeljali skozi kočevske gozdove v Bazo 20. Ogledali smo si zgodovinski kraj, kjer je ohranjeno 27 barak in vse so točno označene, kdo je v njej prebival med NOB. Nekateri so šli pogledat tudi bivšo partizansko bolnišnico Jelendol. Ker smo se že ves dopoldan dobesedno kuhali v avtobusu, nam je vožnja po Kočevskih gozdovih izredno dobro dela. Krona ohlajevanja pa je bilo seveda popoldansko kopanje v Dolenjskih Toplicah.
Ze proti večeru smo se vračali po slikoviti dolini Krke, skozi Žužemberk, Muljavo in
Ljubljano proti Logatcu. Na Željo večine izletnikov smo zavili proti Zaplani, v Rovte. Tam smo še zadnjič malo skupaj posedeli v gostišču pri Rezki, se tudi poveselili in zapeli ter se vsi dobre volje, polni prijetnih spominov vračali proti Zirem. V avtobusu je bilo več zelo dobrih pevcev, tako da smo tudi med potjo prepevali in se veselili.
Zares, bil je čudovit dan. Če bo le mogoče, bomo drugo leto še šli skupaj na izlet. Vem, da bom izrazila željo vseh udeležencev, če izrazim prisrčno zahvalo sindikalni organizaciji, ker nam je omogočila tako prijeten dan.
Hilda Kržlšnik
Novi Grad
Med številnimi izleti, ki jih je letos organiziral naš sindikat, sem se odločila za NOVI-GRAD, predvsem zato, ker nimam možnosti za daljši'dopust na morju.
Ze takoj na začetku sem bila razočarana nad organizacijo izleta. Vodja, ki je bil določen za našo skupino, se v času izleta ni niti enkrat poslužil mikrofona. Ni nam povedal programa izleta in tudi ni vprašal za mnenje vseh glede postankov na poti.
Zaradi želje posameznikov, da si ogledajo Lipico, ki ni bila v programu, smo morali kopališče zapustiti dve uri prej. Izlet se je končal s slabo voljo, kajti pričakovali smo vsaj kanček izletniškega razpoloženja. Želeli bi, da se v prihodnje za vodjo skupine izbere človek, ki ima smisel za organizacijo in da se v začetku izleta dogovori s skupino o programu in se ga potem tudi drži-
Teja VELKAVRH
KRiSpin o&utm/X e o ODSLEJ STALH/ GOST	~~
/vaJeoA časopisa - DAfiSes je SPOOJMK:
KRiJp/m o&utuk K A p Huje samoupravlja	Gospodah/
LdLŠZZ_______L
Kje in kako so ga preživeli nekateri člani naše delovne skupnosti
Vrnili smo se z dopusta in takoj smo se obrnili na nekatere člane naše delovne skupnosti in jim zastavili naslednja vprašanja:
1.	Kako in kje ste preživeli dopust?
2.	Vam letošnji razpored kolektivnega dopusta ustreza oz. ste bili z razporedom zadovoljni?
3.	Imate predlog v zvezi z organizacijo letovanj in določitvijo časa kolektivnega dopusta?
Prijazni so nam odgovorili:
VIKTORIJA OBLAK — šivalnica težke obutve
1.	Večji del svojega dopusta sem preživela doma v krogu svoje družine. Bili smo na krajših izletih, udeležila pa sem se tudi sindikalnega iz- ' leta v Benetke. Izlet mi je ostal v zelo lepem spominu
in mislim, da bi v prihodnje organizirali dvodnevne izlete.
2.	Letošnji razpored dopu. 1 sta ustreza le tistim delav-cem, ki imajo dovolj dopust, niških dni, med katerimi sem ! tudi jaz. Ni pa to ugodno z.i vse tiste, ki imajo manj do- [ pusta.
3.	Vsako loto se s svojo ; družino odpravim na letova- i nje v Umag. Do sedaj smo brez težav dobili hišico, kar
pa je vsako leto težje: vse ] več delavcev si želi iti na letovanje v Umag. Zato je , kamp v Umagu premajhen ] za tak kolektiv kot je naš. Dobro bi bilo, če bi imeli možnost letovati še kje dni- , gje.	1
Kolektivni dopust je najbolje, da imamo v poletnih	' vročih dneh. Vendar pa bi	: bilo prav, da bi ga imeli vsi,	' ne da bi eni šli na dopust,	' drugi pa delali. Tako pa se	! dogaja, da žena dela, mož	' ima pa dopust (ali obratno), tako nihče nima veliko ko-	i risti od dopusta.	1
LEANDER KAVČIČ, kon. trolor — prodaja, kontrola gotovih izdelkov
1.	Z ženo sva si želela, da bi dopust preživela ob morju. Ker pa nas je imed tem časom za vedno zapustila ženina mama, sem dopust preživel ikar doma.
2.	Kar zadeva razporeditev kolektivnega dopusta, sem mišiljenja, da takšna razporeditev ni bila najboljša zaradi delitve, ki marsikomu ni ustrezala in zaradi tega, ker marsikdaj zakonca ali drugi člani družine niso bili v istem času na dopustu. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na koristi in potrebe celotnega kolektiva.
3.	V zvezi z organizacijo letovanj in določitvijo časa kolektivnega dopusta sem mišljenja, da bi to zadevo moral obravnavati širši krog ljudi.
FRANC GROŠELJ — prodaja, skladišče gotovih Izdelkov
1.	Dopust sem imel samo en teden, ostale dneve pa sem bil dežuren pri odprem:. Dopust sem preživel večji de! pri gradnji hiše, udeležil pa sem se tudi enodnevnega izleta v Benetke.
2.	Mislim, da b; se v bodoče držali prejšnjih datumov, to je od 15. 7. dalje in da
bi res bili kolektivni dopusti za vse delavce, tako v hali kot v šivalnici, da bi npr. mož in žena lahko odšla skupaj na oddih.
3. Mislim, da bi v bodoče morali za letovanje ob morju še razmišljati o nakupu novih počitniških domov. Saj imamo danes ravno toliko ležišč kot pred leti, ko je naš kolektiv štel le 600 delavcev, danes pa nas je skoraj 3-krat toliko.
MARIJA VIDMAR — šival-nlca lahke obutve
Prvi teden dopusta sem preživela doma. Z možem sva lepo propleskala in očistila stanovanje.
Naslednji »teden dopusta smo se z družino odpravili k moževim staršem na kmetijo.
Dva trudna in bolehna človeka, ki sama nista kos preobilici dela, sta nas prisrčno sprejela. Dopust se je končal z neprelahkim delam. A bil je pozabljen ves trud in napor kmečkega dela in misel na morje — kjer še nikoli nismo bil; — saj pogled v osamljene oči, ki so se toplo zahvaljevale, tudi prineso srečo in zadovoljstvo.
Z razporedom letošnjega dopusta sem bila zadovoljna. Žeiim, da bi bil drugo leto kolektivni dopust isti čas kot letošnji, le da bi en teden z družino preživela na kme tiji, en teden pa na morju.
MARIJAN BOGATAJ — mo-dcllrnlca lahke obutve
1. Prvi teden kolektivnega dopusta som skupno z družino preživel v Savudriji.
Kakor veste, smo zaradi mnogih prijav za letovanj'1 v Zlatorogu letos kupili dve kamp prikolici. V eni izmed teh sem bil z družino razporejen tudi jaz. Čas dopusta se je hitro bližal, prikolic pa ni bilo, na kar je delno vplival tudi potres na Kozjanskem. Kadrovska služba se je morala z upravo Zlatoroga dogovarjati o možnosti uporabe hišic drugih podjetij. Sporočili so nam, da bomo stanovali v Viatorjevih hišicah, žal pa ob prihodu v Zla. torog, za to ni vedel nihče, ne upravnik, niti receptorka. V pričakovanju prijetnega dopusta tak dogodek res deluje kot mrzel tuš.
V tem položaju človek pomisli, da bi šel kar domov, upravnik je predlagal privat. no stanovanje v bližini Zlatoroga. Toda kdo bi nam povr. nil dodatne stroške? No, rešitev se je končno le našla v počitniški skupnosti »Snež nilk« v Savudriji, ki je last Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Stanovali smo v glavni stavbi, ki ima 14 sob, jedilnica pa je spodaj. Hrana je bila dobra, pa tudi dovolj jo je bilo. Vsaka družina je
imela svojo mizo, tako da ni bilo nobenega čakanja. Red in čistoča sta bila izredna, zelo veliko je zelenja oziroma skrbno urejenih vrtov. Na razpolago je pokriti parkirni prostor, otroško igrišče itd. Plaža je precej oddaljena in kamnita, je pa precej primernih prostorov za otroke. Savudrija je oden od znanih kampov, predvsem za Slovence in tujce, ki zasedejo vse najlepše kotičke na robu gozdička.
Teden je kar hitro minil v veselem razpoloženju; največ pa je k temu pripomr.glo lepo vreme.
2.	O razporeditvi dopusta je bilo že precej govora in kritike. Mislim, da večini članov kolektiva bolj ustreza prejšnja razporeditev dopusta. Majski dopust je popolnoma zgrešena stvar ali ga sploh lahko imenujemo dopust?
Običajno je te dni grdo vreme, otroci imajo pouk, v ostalih podjetjih delajo, tako da zakonca ne moreta skupaj na dopust.
Tudi drugi del dopusta je veliko prezgoden, sreča je bi. la le v tem, da se je z nastopom dopusta izboljšalo tudi vreme. Mislim, da so se prvotni cilji take razporeditve dopusta izjalovili. Druga polovica julija je tudi bolj vroča kot prva, zato so delovni pogoji težji in s tem tudi storilnost pada. Tudi ostala podjetja (Planika, Pe ko) so ostala pri stari razporeditvi dopusta.
Res pa je, da bo v našem podjetju zmeraj problem čas dopusta za nekatere službe in oddelke, predvsem to velja za celotno razvojno službo in težko proizvodnjo, ker iir.a dobavne roke v avgustu in septembru.
3.	Organizacija letovanj in razdelitev dopusta vidimo, da ni tako enostavna zadeva kot menijo nekateri. Mislim, da bo potrebna komisija, ki bo sposobna upoštevati interese in pravice delavca ter te uskladiti z zahtevami podjetja. Jasno pa- je, da vsem ne bo nikoli prav, naj bo še talko strokovno preštudiran dopust. Pomembno je, da bo večina delavcev zadovoljna, končno pa Alpina tudi ne more imeti nekih posebnih zahtev v razporeditvi dopusta, kakor ostala podjetja.
PETER KOSMAČ — nabava
1.	Prvi teden sem z družino preživel ob morju, v počitniškem naselju Zlatorog. Precej sonca in idilična obala z zelenimi borovci je ustvarilo prijetno razpoloženje. Hrana je bila dobra, seveda za tiste, ki niso preveč izbir, čni. Za najmlajše pa je premalo preskrbljeno.
Preostali del dopusta sem preživel doma, pri starših. Ob košnji in spravi sena sem našel dovolj rekreacije.
2.	Letošnja razporeditev kolektivnega dopusta mi deloma ustreza, menim pa, da bi moral biti drug del kolektivnega dopusta premaknjen v poznejši Čas.
3. Živimo v času, ko vse več delovnih ljudi spoznava koristnost letoanja, naj bo to ob morju ali pa kje drugje. Lansko leto za letovanje v Zlatorogu še niso prišli vsi na vrsto. Menim, da je b'la letos organizacija letovanj uspešno izpeljana. Kljub ne. katerim spodrsljajem je bilo končno zadovoljeno željam vseh prijavljencev.
DRAGA KOREN — šivalnica lahke obutve Col
1.	Bila sem doma. Bilo je kar lepo.
2.	Letošnji razpored dopu. sta ni bil v redu, ker smo imeli dvakrat kolektivni dopust.
3.	Raje bi videla, da bi ime. li kolektivni dopust največ deset dni v mesecu avgustu. Lepo bi bilo, če bi imel; letovišče tudi v planinah.
VINKO PODOBNIK — montaža lahke obutve
1.	Vreme ob le'.ošnjem dopustu nam je bilo še kar naklonjeno. Večji del sem ga preživel doma ob delu pri hiši. Nekaj dni sem moral delati v tovarni, ker sem nekaj dopusta že prej porabil. V tovarni so tudi pripravili izlet, katerega sem se udeležil. Sli smo v Novigrad. Ko smo se peljali proti morju, nam je vreme slabo obetalo, ko pa smo prispeli tja, je pa sijalo vroče sonce. Popoldne je močno pihalo, tako da smo se malo kopali. Hitro je minil dan izleta in z njim tudi dopuist.
2.	Po mojem mnenju bi bilo boljše, da bi bil dopust v drugi polovici julija.
3.	Letos se nisem zanimal za letovanje, ker sem imel doma dosti dela, pa otrok je še majhen. Drugo leto bo drugače, boljše bo z dent nimi sredstvi ter časom.
Janku Dobravcu, dolgoletnemu delavcu v naši prodajalni v Ptuju, želimo ob odhodu v pokoj veliko zdravja in zadovoljstva.
»DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINE ŽIRI
Ureja ga uredniški odbor:
ANA RAMPRE VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON 2AKEU RUDOLF POUANSEK
MAJDA JESENKO — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov
Fotografije: FRANC JESENKO
Tisk: Gorenjski tisk Kranj
Poletni čas - čas dopustov
Nagradna križanka »Novi materiali«
REŠITEV KRIŽANKE »KJE BOMO LETOVALI«
Vodoravno: KJE, BOMO, LETOVALI, LETOS, UMAG, ALI, RAB, PT, BEN, CIKA, ATAR, STRUMA, NOVICA, TNALO, TREZOR, ILIJA, KOKONI, RAK, RAST, KE, DOTA, ID, UV, AJDA, KARE, ACA, NITKE, AVAR, ANEMONA, JARO, GRINTOVEC, KA, ATO, SN, ATAKA, KO-LEK, NATURA, TINA, ATI, ISA, NAJBOLJ, POCENI, SMO, OB, SORI, IKONO-STAS
Izžrebani reševalci: I. nagrado prejme Anica Krvina, Stara vas 57,
Poročili so se:
Tončka Pivk (Zlri), Bernarda Kavčič (GV), Slavica Bajič iz Banja Luke, Mira Zupančič iz LJubljane II, Sonja Bego iz Ljubljane III, Ankica Va-lidžlč iz Slavonskega Broda II, Janja Gnezda Iz Ajdovščine In Helena Justin, prodajalna 21rl.
II. nagrado prejme Marija Likar, Stara vas 251,
III. nagrado prejme Berta Kopač, Dobračeva 37.
Z ZNANOSTJO - Z ROKO V ROKI
Sodelavci oddelka za psihologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že dalj časa proučujejo mnenja in stališča delavcev do meril za odmero osebnega dohodka. Z raziskavo želijo proučiti predvsem nekatere vplive in njih delež k skupni oceni za odmero osebnega dohodka. Le-.ti so: šolska izobrazba, kvalifikacija, delovne izkušnje, delovna doba in tudi starost ter stalnost delavcev v Alpini.
Sodelavke, Iki bodo izvajale anketo v mesecu avgustu pii vas v Alpini, so podobno anketo že izvedle tudi v nekaterih drugih delavnih kolektivih, in to: Salonit Anhovo, Meblo Nova Gorica, Tomos Koper, Aero Celje in še nekaterih drugih manjših podjetjih.
Prosimo vas, da se vključite v našo raziskavo, ki ima predvsem namen, da bi na večjem številu delavcev v neposredni proizvodnji proučila nakazane odnose.
Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujemo.
Oddelek za psihologijo FF Univerze v Ljubljani
SVETA
Nadaljevanje »Med godbeniki XXXI. divizije« bo zaradi prostorske stiske objavljeno drugič.
Ti nisi hčerka staršev, ne — in nisi bajna vila: ti si spočetje iarkov dne, skrivnost luči si, mila.
Ko mislim nate, ves medlim in v srcu bolnemu šepečem: kako te ljubim, iz globin prevzete duše, srečen.
Ob tebi blag sem, plah tiran, sem kakor črt z boginjo — do solz preplašen in voljan, da straiim te, svetinjo.
Da straiim te, še kadar smrt lenobno lete mi na veke in še, ko zdavnaj v prah bom strt, pozabljen — ta kraj Lete.
Oh, še tedaj! Še duh bom tvoj, še zmerom tvoj... Čeprav prikazen, bom čakal nate, angel moj — kot tiv, še mrtev — prazen.
JoZe PODOBNIK
m^mmmmm^^tf^^^^^""""7	' SLOG V REKA IW RIMSKI PREMOČKT	—T=»»
' i..JT	UMETM05TIGLIUASTO PEPARTM ctUIOR M W0ST, /^mH^^S	PROPELER.BAPIR ZA PELO '0S»A |
f^^-^wm*'':^	jšfflm. UP v 17 IU GLASBILO V KT0WW0R LIHEARUA JSt^Wf	VIJAK. P1VUAWJE ESEJISTA TELESA
^^ ^ ^	IB. STOLE! FRAUCI3I ilUTOUSLtfl1 OBLIKA	" T___~_
^	jj	I TOVARHE O T	A gg
I i	•JatriSKI	I^^KSC:
I	; . -g ________ ffifftSii____—
L—^^	ifk	d ,	i
-	v ..lig___K__1__Imgr__!_____
■■{■ilHpMMiJH
_____________
notnuA f f f	GORSKIRE	UKtTUOST	_ AUPREUZi
2,<*«	iem&A	A cumwsMoj	C ireua	wuiw diuar i
HI5A V	»VE®	W ČLOVEŠKA	°	APARATOV
A11LAUU	_	_____Mtffiož____ZGRADBA___3UMAK_____
AMERIŠKI	_	HOMCA,	BAUJA
3Ali	I	r^	AVŽA____
GLASBENIK	I	^	POMOVEU	AKT
(*DUKi*)__________„___IJMIS______LISTINA---
* v-----RAT--SLEPIČ.	PEČELIKI
VRSTA	EVA	PRIVESEK	I	WAMKA
POKRIVAL/	BIV& IME	Mil	1	UL3AMA
ŽAKMimH__0DW1SKVE_________oqQREVC__
-----~	om]H| jj	ŽUPH1K0V
ZAPORNIK	ODBOR	KWQgUlU
VARESTU	HITER	RA2PRE-
____________TEK____PEimCA______
VL1UDW0	HITRO
REDKO	0BWASAU3E	KREATOR	MSTWF
mi. IME	Ml	ffiPMEl	KE
mirni	_____________capim_______
3EŽER0HA------ft™	AUTOM
riiiciifu	[— JAKWUA	I	FILOIOF	1AVLAK
fTLIDI	t V03A?KA	L	WE IGRALKE	TH0WS..
SMARI)_____ZVEZA____MIELSEN______-SPISOM__
---FR. SLIKAR	GR5. MESTO	GLAS PRI	ETIOPSKI
CR0MWEL1	(HAMS)	D	V EP1RU	5TRELU	PLEWItf
OLIVER	TULEC,	K	MLEISE	KRADLJIVEC	»MjF
_________TOK_____ŽUŽELKE__,___twuuivti___SKI DROBIŽ__
A	TRCEK	ANICA	01INA.	OLUPEK
®	AHDRE3A	OBLAU	1VAHA 1STWJS	r\
W O « NtUČLAJ	URBAHČIC	KRVINA NOVAK	5TEFAH LJ
jy PUSTAVRH__NATAŠA____SLAVUA______^ JOPAČ__________
*---------------------
W,V ►	0<TE	VAS V
V^V_____________AFRIKI____