Veverica in polh                       
5e pokličejo svoja otroka: n.7nr6e! Katarinka!   Kje staf   Preknisn^ ft jutro  jo   daDes !    Napravita   se,   gremo   v  gozd  lešnikov   bvat."   —- I ^* Jurče in Katarinka pliJsnpta t roki od veselja tev skof.ita t kot p(j J oeotovo zakrivljeno palico. da bi si 1. njn pritegovali leskovino.                        I
Otroka pojoč in skakajoč. kmal\\ dospeta i očetom « bli/.oji gojdiS tet I začnii iskati in brati lešnike. Tako idoč. pridejo do nekega hrasta. pod ka^ J terim j« bil nakupifen velik kiip lešnikovih lupia. Otroka zavpijeta: »Glejfce, I oee! Tukaj je že nekdo pred nami bil ter^e bral in jedel Ješnikp. zato jiiifl pa mi ne moremo mnogo nabrati." — Oče rekii: ^Res je, da je nekdo tnkftj m prad nami lefnike nabiral in jili jedel, nn kdo je, ta, to vama hočem tafa*j 1 vazja&uiti."                                                                                                      J
136
P*- Ysi trije sedejo pod lirast i senco in o«e ztžn6 pripovedoviti: rDale5 od nas v nefcem skritem gozdiči, zi k&terega se Ijudje niso dobro znali. ži-vela je Teverica, hranila se ob lešnikih in jih tudi nabirala v svoj liram za zinio. In da-si v obhžji nikoli ni videla kake dnige reveriee niti čloreka, ki bi bil nabiral lešaike, zapazila je veoder s časoma, da je lešnikov vedno manj ter nekdo mora biti, kj jih nabira. Sklene zatorej, odslej vsaki dan zgodaj rstati io stražiti toliko easa, dukler ne najde tatii. Uže drugi, tretji dau zasliši, da tatn po suhem listji nekaj šuuii. Hitro si otare z&spane oči, da bi bolje videla. kaj je, in res, kmalu ugleda velikega, debelega polha, kateri nese polne bisage lešnikov ter hiti i njimi na neki votli hrast, ki je imel od zgoiaj vefijo, a od spodaj nekoliko uianjšo luknjo. Polb zleze pri gorenjej luknji z bisagami vred v votli hrast ter ga potem ves dan ni bilo vec videti. rOtroka moja! povedati vama moram, da polh v hrastovem ali pa bu-kovem duplu po dnevi spi ter samo po noci gre ven, da si poiSče brane. Zato je bila veverica tndi druzpga doe na straži in se kmalu pvepričala, da tat, ki jej krade lešnike, nih6e diugi ni, nego ta polh. Kaj naj stori uboga sirota? Nekoliko sta si v rodu s polhom, ker glodalca sta oba; ako pa stvar ostana takii, kakeršua je, pobere jej polb v kratkem lešaike vse, in kaj potem na zimo ? Miali in niisli, naposled se tudi nekaj izmisli. Sklene polha zazidati v DjegOTem lastnein hramu. Zatorej takiij druzega jutra, ko je polh zlezel v stojo luknjo, da so odpočije, zafela je reverica uabirati lešnike in jih uietati pri gorenjej luknji v polhov hram. Polh je užš spal, ali tak6j se prebudi. Malo ga je zabolelo, ker so lešniki padali naravnost na njegovo modro glavo. AH videc, da padajo lešniki, otare si solzž, umakne se nekoliko bolj v kot ter pusti, da padajo lešoiki v sredo njegove sobe. Veverica je brala in metala lešnike ves dan v polhovo stauovanje, ter je sklenila jih tako dolgo metati, dokler do vrba ne napolni luknje, misleč, da bode potem opro-ščena tega nesramnega tatii. Kadar se na večer prebudi polb, aladko se ua-smeje iu ai pogladi brado, videč polno sobo lepih leanikov. To noč ni šel nikamor h doma, ostal je v svojem hramu ter lepo uiirno in brez trpljenja jedel lošnike, a lupine j'b izmetaval pri spodojej luknji iz votlegs hrasta. To, kar mu je preostajalo, spravljal si je v kot za zimo. Veverica je bila na straži zvefier. bila je na straži zjntraj ter gledala, kdaj pride polh iz hrasto-vega dupla ; ali polha ni bilo več iz hrasta. To je veverico zel'i Teselilo ter je sklenila, da polhov hram do vrlia napolni in zazida. Tako ,je nosila ia Dletala nepreneboma lešnike 7 liuplo, in ko jej je lešnikor Dedostalo, nosila je zreli kostanj in žir, ali vse zatnan. dn vrha le ni mogla napolniti hrasto-TCga dupla. Napenjajoč se od dne do dne s preobilno noSnjo, prehladila se je in poginila. A polh videč, da imi braua ne kaplje vce v njegov hram, moral si je zopet kakor poprej sam iskati potrebne hrane.
nOtroka moja! tudi v tem hrasfcn, pod katerim sedimo in pod katerim vidite tolik ktip lešnikovih lnpin, prebiva polh. Ali ta sc sam hrani, ker gotOTO ni vefi tako zavidne feverice aikjer na svetu, kakov je bila ta, od katerc sem vama zdaj poveilal." — Jnriie in Katarinka vzklikneta: rHa, ha, ha! to je bila pač modra, veverica! Trgla je pollra sekiro v stvd, to mn je kvare aaredila! Kaj ne ofe ? Tn se pač podii 6na naža prislovica, ki pravi; ,,Kdor drugim jamo koplje, sam pade vaajo." —
i
140                                       ^^H
rTako je," rečeji) oča, ,,ali zapomnita si tndi to: Veverici podobni so tudi Ijudje, kateri zavidajo svojega brata ali aoseda, ako mu jo Bog nakloDil lioljče zdravje, obflnejže moCi aii pa večje bogastvo, ter mu o vsakej prilož-nosti kažejo t« svojo aavist s tem. da mu atavijo vsakereae zapreke in zldbn« oakane.    Ali vse to jim ne koristi uič ter le sebi simemu škijdujajo."
Vsv ttije «« d?ignsjo tet gcedii s 9«la.icai 1/551 ktaltov jtoti d.4oui. 
D. K.