in saMèsa ü tržiš poštni r-prcda! 38? 642£t|—I—LR Ž S
908TRŽIČ TRžIšKI teks 1984
658 (49II lllllllll
1101985,6/8
COBISS e
bombažna predilnica in fkain
LETO XXVI
JUNUJ-AVGUST 1984
ŠTEVILKA 6-8
90 let gasilstva v BPT
Naši gasilci v letošnjem letu praznujejo visok jubilej, 90-letnico svojega delovanja. To visoko obletnico so proslavili na svečan način. Dan pred proslavo je bila na območju delovne organizacije združena mokra gasilska vaja na kateri so sodelovali poleg naših tudi gasilske enote ostalih društev iz naše občine. Na vaji, ki je potekala brezhibno so gasilci ponovno dokazali, da so dobro usposobljeni in izurjeni za primer, ko bi bilo treba posredovati v primeru resničnega požara.
Na sami proslavi, ki je bila v paviljonu NOB, je zbranim gasilcem in gostom najprej spregovoril predsednik društva tov. Balantič, ki je podal zgodovinski pregled od
6.	maja 1891 dalje, ko je požar uničil celo predilnico in polno skladišče bombaža.
zno ročno gasilsko orodje, pozneje pa tudi požarne avtomate.
Prvi četi je poveljeval kot poveljnik' Safelberger, nato Johan Lampret. Za njima je prevzel povelj ništvo predil-niški višji mojster Stransky. Po prvem požaru v tržiški opekarni so ustanovili prvo požarno četo, povsem ločeno od mestne požarne obrambe. To neodvisnost je zahteval tehnični vodja podjetja Glanzmann.
Razvoj tovarne in vse večja vrednost delovnih sredstev ter naprav sta narekovala stalno izpopolnjevanje gasilske opreme. Leta 1905 so zgradili v predilnici Splin-klerjevo gasilno napravo, ki obstaja še danes. V tovarno so namestili ročne gasilne aparate, na dvorišču okoli tovarniških objektov, kakor
Vaja je pokazala, da so gasilci dobro usposobljeni
Dejal je: »Gasilska služba je bila ustanovljena na pobudo Edmunda Glanzmanna leta 1894, ko so po velikem požaru tovarno obnovili in povečali. Tovarniški gasilci so bili organizacijsko prvotno v sklopu mestnega gasilstva.
Ob ustanovitvi je društvo dobilo svojo prvo ročno brizgalno, ki jo je poganjalo 8 mož. Obenem pa so namestili ob obratih in skladiščih ra-
bidi po obratih pa so postavili nadzemne in podzemne hidrante.
Ročna brizgalna, ki jo je imela tovarniška požarna obramba, sčasoma ni več ustrezala potrebam službe. Zato je vodstvo tovarne kupilo leta 1930 novo moderno motorno brizgalno. S tem se je uresničila želja starih in mladih predilniških gasilcev. Z razpoložljivimi sredstvi je požarna četa, ki so jo vodili
Zbor po končani vaji
stari preizkušeni veterani, pomagala gasiti požare tudi v okolici in je tako rešila veliko ljudskega imetja.
Mnogi člani gasilske čete so vse svoje življenje delali v tovarniškem gasilstvu in do-prinašali delež za deležem za stvar skupnosti, med njimi Safelberger, Lori Ahačič, Johan Lampret, Oton Stransky, Sitar, kasneje pa Janez Štucin, Ignac Lenartek, Franc Jerman, Hinko Snoj, Janez Pavlin, Avgust Osebek, Janez Kališnik, Pepe Cundrič in še mnogo drugih.
gasilstvo, čemur se je odločno uprl tedanji poveljnik Janez Kališnik, ki je s tehtnimi dokazi utemeljeval svoje stališče. Dosegel je, da je ostala četa samostojna samo za obrambo tovarne v sestavi tedanje protiletalske zaščite.
Po osvoboditvi se je gasilska četa razvijala v duhu modernizacije, saj je pridobila veliko gasilske opreme med drugim tudi novo, veliko motorno brizgalno. Tako dobro opremljena četa, ki je bila po zmogljivosti enaka
Proslave so se udeležili tudi gasilci
— veterani
To so imena, ki so in ostanejo svetel vzgled sedanji in bodoči generaciji.
V letih okupacije so okupacijske oblasti hotele gasilsko četo vključiti v .splošno
tudi starejšim društvom, je leta 1952 zaprosila okrajno gasilsko zvezo Kranj za registracijo kot prostovoljno industrijsko gasilsko društvo (Nadaljevanje na 2. stranij
90 let...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Leta 1953 je bil organiziran prvi dvo in pol mesečni tečaj za izprašane gasilce.
Od osvoboditve dalje so poveljevali gasilcem naših desetin naslednji poveljniki: Lori Ahačič, Anton Zaletel, Iko Dornik, Janez Janc, Hasan Mašič, Slavko Teran, Jakob Švab, Stane Oman, od leta 1982 dalje pa Jelko Ur-bančnik.
Naše društvo se vseskozi opremlja z vsemi potrebnimi pripomočki za gašenje in reševanje človekovega zdravja ter življenja in družbenega premoženja. Ob 80-letnici delovanja smo prejeli v uporabo gasilski kombi IMV, leto kasneje pa še drugo motorno brizgalno Rosenbauer.
štvo lahko opremlja z naj novejšimi dosežki na področju gasilstva.
IGD BPT posveča posebno in stalno skrb tudi strokovnemu izobraževanju kadra, kajti zavedamo se, da- brez ustreznega znanja naše delo ne bo uspešno, tako na preventivnem področju kakor tudi na akcijah reševanja. Vsakih nekaj let organiziramo tečaj za naziv »gasilec«, člane pa pošiljamo tudi na tečaje višjega ranga.
Nenehno tudi izpopolnjujemo članstvo z novimi kadri.
Leta 1972 je bila ponovno organizirana ženska gasilska desetina, kateri posvečamo posebno skrb za aktivno delo.
Pomembna oblika praktičnega dela so vaje in tekmovanja, ki dajejo sliko pripravljenosti gasilcev. Vsako leto imamo več suhih in mokrih
Na proslavi je prvič javno nastopil tudi pevski zbor BPT
Lahko trdimo, da smo eno boljše opremljenih gasilskih društev. Ob tem moramo poudariti, da se samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vodilni delavci v BPT vseskozi zavedajo, da vedno večja vrednost družbenega premoženja, ki ga upravljamo delavci BPT, zahteva posebno vrednotenje gasilske organizacije, zato jo vsestransko podpirajo in omogočajo, da se dru-
vaj, marljivo pa se tudi pripravljamo na občinska tekmovanja.
Uspehi treningov in vaj, kljub nekaterim težavam nikoli ne izostanejo. Tekmovalne ekipe BPT se poleg večkratnih zmag na občinskih in področnih gasilskih tekmovanjih (v lanskem letu je moška ekipa prejela v trajno last prehodni pokal) .lahko pohvalijo celo s prvim ! mestom na republiškem tek-
V kulturnem programu so sodelovali tržiški citraši
Ob obletnici so gasilci dobili novo vozilo
movanju leta 1971 v Novem mestu.
Danes naše društvo šteje 51 članov in članic, od tega 45 operativnih. Sestav članstva je iz veh struktur, od delavcev iz neposredne proizvodnje do direktorja DO. Povprečna starost članstva je 33 let.
Strokovna izobrazba gasilcev je naslednja: 1 častnik I. stopnje, 7 nižjih častnikov I. stopnje, 4 nižji častniki, 20 gasilcev I. stopnje in 12 gasilcev. Dva člana društva sta republiška gasilska sodnika.
kovnega izpopolnjevanja izmenjave izkušenj in prijateljskih ter športnih srečanj dobro sodelujemo z vsemi društvi v okviru OGZ Tržič, kakor tudi izven nje. Zlasti je to sodelovanje uspešno z IGD Elan iz Begunj, ki traja že 25 let. Z namenom, da dolgoletno prijateljstvo še bolj utrdimo, smo se leta 1982 z gasilci Elana pobratili.«
V nadaljevanju proslave je bil na programu pester kulturni program, v katerem so sodelovali poleg pevskega zbora BPT še tržiški citraši
Za vsestransko pomoč in sodelovanje pri aktivnostih IGD je prejel plaketo in priznanje direktor DO tov. Josip Eržen
Aktivnosti IGD BPT pa ni- in recitatorka Dragica Fic. so usmerjene le na delo zno- Kot je običaj ob jubilejih in traj DO. Z namenom stro- svečanostih so bila ob tej pri-
Spominsko plaketo za dolgoletno delo v gasilskih vrstah je prejel tudi veteran Franc Kersnik
ložnosti podeljena tudi številna priznanja posameznikom, društvom in organizacijam za uspešno delo in sodelovanje.
Po končanem programu na proslavi je predsednica DS DO tov. Maček-Jančič Majda predala gasilcem ključe novega vozila Lada Niva.
Gasilci IGD Elan so ob visokem jubileju podarili našemu društvu kovinski kipec smučarja
Lojze Blažič je dobil za dolgoletno delo v gasilskem društvu republiško odlikovanje
Bojan Balantič sedanji predsednik IGD BPT je dobil prizna-
Pnznanje za dolgoletno in uspešno delo v društvu je prejela
Anda Radovančevič
Med učenci osnovnih šol, ki so pisali naloge o gasilstvu, je po mnenju komisije, ki je ocenjevala nalogo najbolje napisala Olja Brezavšek
Dolgoletni predsednik društva Riko Dobrin je dobil odlikovanje Občinske gasilske zveze
Predsednik IGD BPT prevzema spominsko darilo gasilcev Predilnice Litija
Nada Banovič je za dosedanjo aktivnost v ženski desetini prejela plaketo
V sindikatu ponovno o cenah in investicijah
Cene in inflacija sta v zadnjem času dve glavni temi pogovorov, upov in bojazni številnih delavcev, direktorjev, političnih aktivistov in drugih. Oboje pomembno vpliva na družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu, zato ni nič čudnega, če v sindikatu temu namenjamo veliko pozornost. Pa ne da bi samo dajali pobude in predloge državnim organom, gre predvsem za to koliko smo v sindikatu usposobljeni in odločni spopasti se s stroški in cenami ter investicijami in seveda preko tega tudi z inflacijo.
Nov način oblikovanja cen, odločnost da (ponovno) uveljavimo ekonomske kriterije gospodarjenja — vse to začenjamo uvajati v pogojih nestabilnosti tržišča in vseh drugih dokaj nenormalnih okoliščinah, kar bi ob popolni spontanosti delovanja vseh stroškovnih in cenovnih mehanizmov pripeljalo do katastrofalne inflacije. Zato je bila z dogovorjeno politiko cen in projekcije cen za letos predvidena tako naj-višja rast cen, kot tudi dinamika njihovega povečeva-
nja. Gotovo je, da so tudi v projekciji še slabosti, nekatera neustrezna cenovna raz-merja in podobno, toda projekcije se je na vsak način treba držati, če hočemo kolikor toliko brzdati inflacijo.
V republiških sindikalnih forumih je bila seveda podprta selektivnost uresničevanja politike cen in so bila zavrnjena stališča o enotnih cenah (tako v teritorialnih okvirih kot v dejavnostih). Gotovo je, da je pri oblikovanju cen treba upoštevati specifičnost pogojev pridobivanja dohodka in začetno raven cen, toda projekcija cen je vendarle zgornja meja, pa ne samo to.
Ni mogoče kar brez utemeljitev posegati po naj višjih »dovoljenih« povečanjih cen, posebej če ni stvarnih dokazil o nujnostih takšnih povišanj.
Najnovejši podatki kažejo, da je večina predlogov za nove cene presegla okvire projekcije in da večina delavcev v ozdih, posebej pa delegati v delavskih svetih niso bili in niso objektivno seznanjeni z vsemi posledicami to-
likšnih povečanj cen lastnih proizvodov storitev.
Ne gre samo za verižne posledice v inflacijski spirali, gre tudi za vednost o povsem konkretnih ekonomskih sankcijah, ki bodo doletele tiste ozde, ki bodo bistveno odstopali od projekcije cen. V zvezi s tem je sindikalna organizacija premalo odločno take informacije zahtevala od poslovodnih organov in strokovnih služb oziroma tudi sama (prek sindikalnih poverjenikov) ni organom upravljanja pa tudi delavcem posredovala opozorila o problematiki cen in inflacije ter sankcij.
Gotovo to ni lahka naloga, saj sindikalni aktivisti tudi niso vedno dovolj usposobljeni za take razprave. Tu pa lahko pomaga tudi občinski svet pa republiški odbor sindikata dejavnosti.
Tudi na tako imenovane »sive cene« ne gre pozabiti. Dostikrat se v ozdih pritožujejo nad »izsiljevalskimi« samoupravnimi sporazumi, ni pa prave pripravljenosti, da bi navedli konkretne podatke oziroma podpisnike kot kršitelje prijavili.
Dela za samoupravno delavsko kontrolo torej ne manjka.
Naslednji problem so investicije. Sindikat ima (zakonsko) možnost dajati mnenja k investicijskim predlogom. Seveda sindikat zanima predvsem kakšne pogoje dela in osebne dohodke bo prinesla nova investicija. Očitno pa se sindikalne organizacije do sedaj niso dosti ukvarjale s tem, saj smo v preteklosti dosti investirali, pogoji dela se pa često kar slabšajo in slabšajo, da o osebnih dohodkih sploh ne govorimo. Pa še nekaj je pomembno pri investicijah: sindikalna usmeritev je, da imajo v današnjem položaju osebni dohodki prednost pred investicijami. Dogaja pa se, da je organizacija združenega dela v izgubi pa še vedno investira, kar je popolnoma nesprejemljivo. Nekaj drugega pa je, če taka investicija pomeni prestrukturiranje in odpravljanje vzrokov izgub. Pri vseh investicijah pa je bilo poleg bančnih kreditov in lastnih sredstev bolje uporabljati možnost angažiranja sredstev občanov, kar zakon dopušča.
Ob dnevu graničarjev
nosti tudi delegacija BPT v imenu katere je pozdravil graničarje ter jim čestital k prazniku Hazim Omerovič.
V svojem izvajanju je poudaril pomembnost sodelovanja med pripadniki JLA in civilnim prebivalstvom ter izrazil žejo po še tesnejšem
in vsestranskem sodelovanju ter pogostejšim srečanjem, ne samo ob priliki praznovanj.
Po uradnem delu je sledil tradicionalni vojaški pasulj, ki je bil kljub odsotnosti komandirja karavle izredno okusno pripravljen.
15.	avgust je bil zopet dan, ko se življenje v obmejnih karavlah ne odvija tako kot ostale dni v letu, bil je praznični dan — dan, ko pripadniki obmejnih enot praznujejo dan graničarjev.
Po vseh karavlah je na ta dan precej bolj živahno, vojake obiščejo delegacije
družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugi in skupno s čuvarji naših meja preživijo nekaj prijetnih uric. Tako je bilo tudi v Medvodju, v karavli Srečka Perhavca katere pokrovitelj je naša delovna organizacija. Poleg ostalih delegacij je bila na sveča-
V imenu pokrovitelja karavle — Bombažne predilnice in tkalnice je zbranim graničarjem spregovoril Hazim Omerovič
Uspešen nastop naših sodelavcev na tekmovanju ZŠAM
Letošnje regijsko tekmovanje šoferjev in avtomehanikov Gorenjske je prineslo lep uspeh dvema našima sodelavcema, Borisu Perku in Ljubču Jančevu, ki sta osvojila prvi mesti v vožnji s tovornjakom oz. avtobusom. Tekmovanje, ki je bilo razdeljeno v dva dela, teoretično in praktično, je organiziralo Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri različne kategorije, odvisno od vrste vozila s katerim so nastopali.
O poteku tekmovanja sta oba zmagovalca povedala naslednje:
Boris Perko
»Kot je bilo že rečeno, je bilo celotno tekmovanje razdeljeno na dva dela, na teoretični del in praktično vožnjo. V prvem delu smo reševali teste iz cestno prometnih predpisov, samoupravljanja in varstva pri delu. Ker sem v lanskem letu opravljal izpit za voznika avtobusa in mi je bilo znanje vseh cestno prometnih predpisov še v svežem spominu s tem delom testov nisem imel težav, ravno tako ni bilo težav s področja varstva pri delu, težje pa je bilo z vprašanji, ki so se nanašala na samoupravljanje. Marsikatero od teh vprašanj je bilo postavljeno nerazumljivo, zato je bilo na njih težko odgovoriti.
Teoretičnemu delu je sledila praktična vožnja, ki je bila sestavljena iz različnih elementov s točno določenimi zahtevami ter kriteriji za izračun kazenskih točk. Med elementi naj navedem le nekatere: Približevanje oviri
na 1 meter, vožnja skozi namišljen ozek predor, vzvratna vožnja na »rampo«, vzrat-no bočno parkiranje, vzratna polkrožna vožnja, vožnja kjer je bilo treba določiti širino »vrat« ter višino pod katero je bilo treba zapeljati ter še nekatere druge zahteve. Povsod so bili merjeni centimetri odstopanja od določene razdalje ter preračunani v kazenske točke, enako so bile določene kazenske točke za podrte stožce itd.
Pri štirih elementih sem dobil kazenske točke in sicer
pri približevanju na razdaljo
enega metra, vožnji preko »klina«, bočnem parkiranju in določanju širine vrat. V končnem seštevku (teoretični in praktični del) sem od 1100 možnih točk dosegel 913, kar je bilo le dve točki pred drugouvrščenim.
S kakšnim vozilom ste opravljali praktično vožnjo in koliko časa ste se pripravljali?
Vozil sem s tovornjakom Mercedes 1213 s šestimi tonami nosilnosti, posebno za tekmovanje pa se nisem pripravljal, čeprav tovornjaka ne vozim že od 16. novembra 1982, vendar mislim, da je dosežen rezultat tudi praksa iz prejšnjih tekmovanj.
Ste pričakovali zmago na tekmovanju?
Glede na to, da že poldrugo leto ne vozim tovornjaka temveč avtobus, sploh nisem pričakoval take uvrstitve, temveč uvrstitev okrog
5.	mesta, zato sem z doseženim rezultatom še toliko bolj zadovoljen.
Ljubčo Jancev
Tekmoval sem v kategoriji avtobusov, kjer sem tekmoval tudi že v preteklih letih. Moram reči, da pri teoretičnem delu ni bilo težav, razen pri nekaterih vprašanjih iz samoupravljanja, vendar bistvenih napak nisem napravil in s tem tudi ni bilo kdove koliko kazenskih točk.
To je bil dober izhodiščni položaj za drugi del tekmovanja, to je bila praktična vožnja z avtobusom. Naše tekmovanje je bilo sestavljeno iz istih elementov kot pri vožnji s tovornjaki, napake in nepravilnosti pa so ravno tako prinašale kazenske točke. V avtobus na startu sem sedel z mešanimi občutki, saj sem se zavedal, da že od
2.	oktobra 1982 nisem vozil avtobusa (razen tistih nekaj minut na tekmovanjih), medtem ko so moji konkurenti npr. šoferji Alpetoura vsak dan za volanom avtobusa. No, vse je šlo po sreči in napravil sem le dve majhni napaki in dobil pri širinski oviri 5 kazenskih točk, pri
V nedeljo 17. junija, je bilo v Podljubelju občinsko gasilsko tekmovanje. Na sporedu sta bili dve tekmovalni disciplini: trodelni šolski napad z motorno brizgalno in polaganje cevovoda na 105 m.
Tekmovanja se je udeležilo 6 ženskih ekip, 5 moških industrijskih in 14 moških teritorialnih ekip. Gasilsko društvo BPT je nastopilo z eno žensko in dvema moškima desetinama.
Naši gasilci so tudi letos dokazali, da so v OGZ Tržič najboljši, saj je prva moška desetina zmagala tako med industrijskimi kakor tudi v skupni razvrstitvi med vsemi 19 enotami. Uspeh prve
ustavljanju 1 meter od ovire pa le dve.
Z minimalnim številom kazenskih točk sem bil prepričan, da bom dobro uvrščen, končni seštevek točk pa je pokazal, da sem bil najboljši in to z veliko prednostjo.
Ste se na tekmovanje dosti pripravljali?
Vem, da je čudno slišati, če rečem, da se na tekmovanje nisem posebej pripravljal. Lahko bi se pripravljal le na teoretični del, medtem ko za praktični del ni bilo možnosti. Vendar kot kažejo rezultati to niti ni bilo potrebno, saj so zadostovale izkušnje in praksa iz preteklih tekmovanj in vožnje pred letom in pol. '
Ste tak uspeh pričakovali?
Odkrito moram povedati, da na prvo mesto nisem računal, pričakoval sem, da bodo vsaj trije boljši od mene. Ker se to ni zgodilo, sem uspeha zelo vesel, čeprav ne bi bil razočaran, če bi bil tretji ali četrti, saj se dobro zavedam, da pri vsakem tekmovanju o dosežkih odloča tudi športna sreča, ki se mi tokrat ni izneverila. Upam, da bom uspešno nastopil tudi na republiškem prvenstvu v Celju, kamor sva se z Borisom uvrstila kot zmagovalca regijskega tekmovanja.
Verjetno poseben komentar na povedano ni potreben. Obema v imenu bralcev iskreno čestitamo ter jima želimo podobnih uspehov tudi na republiškem tekmovanju v jeseni v Celju.
desetine je še toliko večji, ker je povprečna starost tekmovalcev kar 38 let.
Priborili so si tudi lep prehodni pokal, za katerega so obljubili, da bo čez dve leti postal njihov v trajno last (kot tisti, ki so si ga priborili lani).
Druga moška desetina je zaradi poškodbe in odsotnosti standardnega tekmovalca dosegla nekoliko slabši rezultat in osvojila 4. mesto.
Tudi ženska desetina je bila 4., kar je lep uspeh, zlasti če upoštevamo, da je polovica deklet letos prvič nastopala, pripravljala pa se je le en teden.
Naši gasilci zmagali na občinskem tekmovanju
(Nadaljevanje s 5. stranij
Tekmovalne ekipe IGD BPT so sestavljali:
I.	moška desetina:
Dobrin Riko, desetar Blažič Lojze, sel Težak Franc, strojnik Srečnik Silvo, napadalec I. Žonta Anton, napadalec II. Urbančnik Jelko, vodar I. Valjavec Franci, vodar II. Jančev Ljubčo, cevar I. Perko Vili, cevar II.
II.	moška desetina
Kosmač Edi, desetar Fatkič Zečo, sel Šabič Meho, strojnik Kurtek Andrija, napadalec I. Babič Silvo, napadalec II. Vinter Drago, vodar I.
Jurkič Boro, vodar II.
Papier Drago, cevar I. Živkovič Momo, cevar II.
Ženska desetina:
Valjavec Anica, desetar Bogojevič Bogica, sel Sukalo Zora, strojnik Marič Janja, napadalec I. Bogojevič Bosiljka, napad.
II.
Radovančevič Anda, vodar
I.
Oljačič Dragica, vodar II. Bogojevič Kovinka, cevar I. Banovič Nada, cevar II.
Z uspešnim nastopom na občinskem tekmovanju so naši gasilci dokazali, da so dobro usposobljeni in izurjeni za posredovanje v eventu-elnih pravih akcijah.
Dodali pa so tudi lep prispevek k praznovanju 90-le-tnice delovanja društva.
Po razglasitvi rezultatov na tekmovalnem prostoru je bila še podelitev spričeval in diplom tečajnikom, ki so
uspešno opravili tečaj za nižje gasilske častnike. Iz IGD BPT so tečaj obiskovali in zelo uspešno opravili štirje
gasilci: Srečnik Silvo, Jančev Ljubčo, Perko Vili in Balantič Bojan.
Balantič Bojan
NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE
Mario SOLDATI: AMERIŠKA NEVESTA
Glavni junak, ki pripoveduje zgodbo v prvi osebi, se je preselil iz Italije v ZDA, kjer predava na univerzi. Spozna mlado Edith, skromno dekle, ki dela v sampo-strežni restavraciji. Dekle mu je všeč in kljub zapletom se poročita. Na poroko pa pride tudi nevestina prijateljica, lepa manekenka in plesalka Anna z možem Vaclavom. Profesorju je Anna tako všeč, da »izgubi« glavo ... Na skrivaj preživi teden dni z njo v hotelski sobi, a spozna, da mu Anna lahko nudi le telesno zadovoljstvo ... Njegovo življenje je Edith, ki mu nudi toplino, domačnost in zadovoljstvo.
Toda, Edith nevarno zboli in umre. Anna pa odpotuje za vedno. Knjiga AMERIŠKA NEVESTA je zgled dobrega sodobnega ljubezenskega romana.
JADRANJE NA DESKI
(več avtorjev)
Ljubitelji jadranja na deski, tega dinamičnega športa, ki si je v petnajstih letih pridobil milijone pristašev po vsem svetu, so s to knjigo pridobili bogat priročnik. Na 170 straneh prinaša vse potrebne napotke za jadranje na deski. Knjiga je namenjena vsem tistim, ki še niso dvignili jadra iz vode, vsem, ki že nekaj časa jadrajo na deski, vendar jim nekatere stvari še vedno delajo težave, pa tudi tistim, ki bi se radi akrobatsko zapeljali na robu deske ali sodelovali na regati. Knjiga nam bo poma-
gala tudi pri izbiri opreme ter pri popravilih in vzdrževanju.
V knjigi je 220 črno belih slik in skic ter 30 barvnih posnetkov.
Brian GARFIELD: PALADIN
Leta 1940 si je Winston Churchill izbral petnajstletnega šolarja, da je postal njegov tajni agent. Deček je dobil veliko pomembnih nalog in jih uresničeval zelo pogumno in duhovito. Imel je odločilno vlogo pri sklepu o evakuaciji iz Dunkerqua,
7.	decembra 1941 je opravil drzno nalogo, ki je spremenila tok vojne. Trpel je mučenje in zapor v dvojni igri med gestapom in svojimi nadrejenimi, ki so s spretno zvijačo premotili Nemce glede priprav za napad v Normandiji. Mladi junak je resnična osebnost — zdaj je v petdesetih letih — in roman o njem je poln življenja in zelo napet.
Michel FATTAH: KRISTIJANA I. in II. knjiga
To je zgodovinski roman, ki je postavljen v Perzijo in se v njem prepeletajo dogodki od začetka tega stoletja do prve svetovne vojne. Pisateljeva prizadevanja kažejo več kot družinsko sago glavne junakinje Kristijane, pogumne, ognjevite ženske, ki se je borila za resnico, ljubezen in svobodo. V središču je pravzaprav revolucija, boj zatiranega naroda proti notranjemu režimu in tujim
imperialističnim silam. To ni le pripoved o perzijskem ljudstvu, ki se bori za osvoboditev izpod domačih in tujih izkoriščevalcev, je pripoved o vseh zatiranih ljudstvih s sveta.
Ljubezen in smrt, up in obup imajo v tem romanu enakopravno besedo. Zato bosta knjigi zanimivo branje predvsem za tiste, ki radi spoznavajo tuje dežele in običaje in ga privlačijo zapletene zgodbe z nenadejanimi preobrati.
Hans Werner RICHTER: NE UBIJAJ!
Pisatelj H. W. Richter sodi med tiste zahodnonemške pisatelje, ki v svojih delih napadajo nacistični režim, velikonemški militarizem in politične zablode nemškega meščanstva. Roman NE UBIJAJ se začenja s prvim dnèm vojne 1939 leta in sega v maj 1945, torej do propada nemškega raj ha.
V romanu opisuje nemško družino, Lorenzove, ki predstavljajo pravo galerijo nemških ljudi sredi vojnega dogajanja. Na eni strani je Peter, trezna in opozarjajoča vest družine, levičar, na drugi pa Walter, nebrzdan nacist, ki slepo uboga svojega firerja. Pisatelj postavlja na konec svojega romana grenko spoznanje krivde povprečnega Nemca iz Hitlerjevega obdobja in motto: »Ne ubijaj!«.
Človek ne sme prekršiti tega temeljnega načela humanosti, ne sme dopustiti, da bi izginile osnovne vred-
note dobrega v odnosih med ljudmi. To daje romanu tudi visoko etično vrednost in ga postavlja v vrsto del, ki so najkritičneje ocenila temačno obdobje tretjega raj ha.
Knjiga je izšla v zbirki LJUDJE IN VOJNA.
Anđelko VULETIĆ:
DAN ARETACIJE VILE VUKAS
DAN ARETACIJE VILE VUKAS, roman hercegovskega pesnika in pisatelja Andelka Vuletiča, je nastal leta 1980. V njem pretresljivo opisuje usodo preproste ženske Rusmile Vukas s sarajevskega Višarja. Pripoved se začne s pričetkom vojne, ki je hkrati tudi začetek grozljive usode glavne junakinje. Rusmila je mati petih otrok, štirih sinov in hčere, ki kot prav majhna doživi grobosti in šok ob materinem posilstvu, zato ostane za vse življenje mutasta in pohabljena. Vendar se tu njena stiska in trpljenje šele začenjata. Rusmila, ki je komaj preživela grozote vojne, ostane sama, saj ji moža obsodijo na smrt. Šurovo podeželsko okolje ji zaradi tega kmalu umori enega izmed sinov in Rusmila v grozi in obupu zbeži v mesto.
Kljub nečloveškim naporom, da bi zaščitila svoje otroke, izgubi še ostale tri sinove — vse tri na krut in strašen način — tako, da ji ostane le še prizadeta hčerka. Obsedena od misli, da lahko deklico ozdravi pohabljenosti in jo nauči govoriti, roma od zdravnikov in do mazačev.
Kadrovske vesti
- PRIŠLI - ODŠLI
V	mesecu juniju, juliju in avgustu so prišli v našo delovno organizacijo naslednji delavci:
TOZD Predilnica
Dobrlet Ana Bilbija Milomirka Barber Pavel Koštič Husein Jovetič Bosa Tomič Milojka Brkič Draginja Biščevič Sebiha
TOZD Tkalnica
Mišič Jakob iz JLA Hozdič Milka Jefinič Tanasija iz JLA Trožič Esma Trožič Merima Pezič Marinka Skenderovič Fikreta
TOZD Oplemenitilnica
Bogojevič Božo Ljubič Jovanka Servai Goran iz JLA Jurkič Božena Krupič Hasan Skenderovič Nizret
VEO
Kuhar Franc iz JLA Stritih Zdenko Radonjič Josip iz JLA Kremenovič Desa
DSSS
Zaplotnik Ljudmila Komadina Senija Jurjevčič Nataša Šemrl Cvetka Rozman Marjan Marinšek Karolina Primožič Silvana
V	istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci:
Upokojitev
Cvek Ana Mikič Neža Potrebuješ Jožefa Bohinc Marija Napret Urh Novak Marija Hausmajster Agata Papier Marčela Horvat Mira Štefe Tončka
Disciplinska izključitev
Nasup Safet — TOZD Predilnica
Šadič Sedina — TOZD Predilnica
Kamič Semira — TOZD Predilnica
Jusič Emina — TOZD Tkalnica
Po lastni izjavi
Okjan Biljana Despotovič Jovanka Trožič Esma Dolinar Cveto Švab Jakob Sakič Evner Gladek Zdenka Banovič Liljana
Suspenz
Starčevič Josip
Umrl
Aljančič Franc
Sporazumno
Hodžič Nevzeta Miletič Janja
Invalidska upokojitev
Bogataj Milan Meglič Alojz
Zahvale
Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica, še posebno iz oddelka BD-200, ki ste v 35 letih mojega dela delali z menoj, delili z mano vse težke in lepe trenutke se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in prelepo darilo ob odhodu v pokoj. Vsem želim še naprej veliko sreče in uspehov pri delu.
Marija Bohinjc
Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica se najlepše zahvaljujem za darilo in jim želim še naprej veliko delovnih uspehov.
Cvek Ana
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem za dragoceno darilo. Vsem skupaj pa želim še vnaprej mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Bohinjc Francka
Zaradi selitve prodam novo zakonsko posteljo z novimi jogiji.
Naslov:
Tišler Jože Ravne 9 64290 T R Ž I C
Novost na policah tržiške knjižnice
Pesimizem, ki preveva delo, je tako črn, da se lahko konča le s popolnim propadom in uničenjem — z maščevanjem, umorom in smrtjo, ki kot zaključek te kalvarije pomeni hkrati odrešitev in mir.
Dragan MARKOVIČ,
Nikola MILOVANOVIČ,
Duro REBIĆ:
BOJEVNIKI ZA MIR
I.	in II. knjiga
Na jugoslovanskem knjižnem trgu so dokaj pogosta dela, ki obravnavajo obveščevalne in protiobveščevalne službe v številnih tujih državah, zlasti iz obdobja druge svetovne vojne pa tudi po njej, le redka pa so tovrstna jugoslovanska dela, ki bi prikazala delo naših varnostnih organov. Ta tematika je sedaj temeljito predstavljena v dveh knjigah z naslovom BOJEVNIKI ZA MIR.
Prva knjiga z naslovom V PLAMENIH VOJNE se začenja z nastajanjem naših varnostnih sil, ki jih je osnovala naša partija že v času priprav na oboroženo vstajo proti okupatorjem in domačim pomagačem. Tu velja še posebej omeniti prispevke o nastajanju Ozne, kot nastajajoče oblike varnostnih sil, ki je imela pomembno vlogo pri nadaljnji krepitvi varnosti, opise razpada četniških in ustaških enot ter razbijanje njihovih terorističnih skupin.
Druga knjiga z naslovom HLADNA IN POSEBNA VOJNA je dramatična pripoved
Kuzmič Marjeta rodila 30. 1. 1984 deklico Salkič Šuhreta rodila 3. 4. 1984 dečka
Stevanovič Rajka rodila
8.	3. 1984 dečka Mandič Irena rodila 9. 3. 1984 dečka
Muratovič Rasena rodila
8.	3. 1984 deklico Turk Marija rodila 8. 4. 1984 deklico
Jurkič Ivanka rodila 2. 4. 1984 deklico
o	poskusih zunanje in notranje reakcije, da bi onemogočila ustanovitev in razvoj naše Jugoslavije.
V	posebnih poglavjih je opisano reakcionarno delovanje katoliške in pravoslavne duhovščine, nastanek profašistične jugoslovanske emigracije. Opisani so nekateri procesi proti ujetim teroristom, napad na jugoslovansko veleposlaništvo v Stockholmu, zlom teroristične skupine, ki je prišla v Jugoslavijo leta 1972, ugrabitev letala SAS na Švedskem, pa vse tja do divjanja iredentistov na Kosovu 1981 leta.
Obe knjigi sta pisani razgibano in napeto in obogateni s številnimi dokumentarnimi fotografijami.
Wilbur SMITH: VOZVOVNICA ZA PEKEL
Dvoje značilnosti je pripomoglo k pisateljevi uspešnosti in priljubljenosti: njegova nadarjenost za oblikovanje privlačne in napete pripovedi ter posebnosti osrednjega in južnega dela afriške celine.
V	prvem delu avanturističnega romana VOZOVNICA ZA PEKEL spoznavamo, kako O’Flynnova odprava na slone v začetku stoletja pustoši po loviščih na ozemlju vzhodne Afrike in si z razvitjem angleške zastave na otoku celo drzne izzvati nemške oblasti. Komisar Fleicher izkoristi začetek vojne in se brezobzirno in kruto znese nad O’Flynnovo družino.
Smajič Tahira rodila 10. 5. 1984 deklico
Vujinovič Slobodanka rodila 6. 7. 1984 dečka
Oman Nives rodila 5. 7. 1984 deklico
Balukčič Nada rodila 14. 6. 1984 deklico
Križnar Andreja rodila
12.	5. 1984 dečka
Markič Jadranka rodila
3.	7. 1984 dečka
Naše mamice
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Rožič Ana, Šlibar Jožica, Krašovec Ana, Mehle Joži, Božič Rudolf, Dolžan Kristina, Mesič Brigita, Logar Anka, Lang Vili — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.
Nezgode pri delu
NEZGODE V MESECIH APRILU, MAJU, JUNIJU IN JULIJU
Džamastagič Mirsad, zaposlen v DSSS si je pri parkiranju akumulatorskega vozila (avtokare) v garažo poškodoval desno nogo. Vzrok: Neizkušenost.
Despotovič Jovanka, zaposlena v TOZD Tkalnica si je poškodovala gleženj. Iz stojala je zdrsnil blagovni valj in ji padel na desno nogo. Vzrok: Slabo nameščen valj.
Vidmar Stane, zaposlen v DSSS je padel z viličarja in si pri tem poškodoval levo nogo v stopalu. Vzrok: Nevaren način dela.
Kapic Šeherizad, zaposlen v TOZD Predilnica je prestavljal lesen zaboj. Pri tem si je zadrl trsko v palec leve roke. Vzrok: Naglica pri delu.
Florjanič Franc, Zaposlen v DSSS — VEO se je pri delu vbodel v sredinec desne roke. Vzrok: Neprevidnost.
Koder Janez, zaposlen v TOZD Predilnica se je z nogo zadel ob kovinski del voza, s katerim je prevažal cevke. Pri tem si je nogo rahlo poškodoval. Vzrok: Nevaren način dela.
Babič Mehmed, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica je z levo roko podrsal ob navij alni valj strižno čistilnega stroja. Pri tem si je roko poškodoval. Vzrok: Z roko se je preveč približal nevarnemu območju stroja.
Stubljar Joži, zaposlena v TOZD Tkalnica se je poško-
V prvih letih po osvoboditvi in v času petletnega plana je kolektiv BPT napel vse sile za obnovo tovarne in za izpolnjevanje planskih nalog. Najbolj pridni delavci so dobili naslov udarnik ali udarnica; nekateri so si ta naslov pridobili celo večkrat. Večina takratnih udarnikov je danes že upokojena.
Delovna skupina, ki sestavlja zgodovino BPT bi želela dobiti imena tistih članov kolektiva, ki so bili udarniki več kot petnajstkrat. Ker v tovarniškem arhivu ne najdemo vseh podatkov, se obračamo na vas upokojence BPT, da nam pri tem pomagate. Zato prosimo, da pošljete na uredništvo Tekstilca imena tistih delavcev oz. delavk, ki so zaslužili naslov
dovala pri delu na tkalskem stroju. Pri menjavi votka je iz stroja vrglo čolniček^ ki jo je zadel v glavo. Vzrok: Slabo delovanje stroja.
Odabašič Sebilo, zaposlena v TOZD Tkalnica, je prav tako poškodoval čolniček katerega je vrglo iz stroja in jo je zadel v roko. Vzrok: Zlom matičnega vijaka na udarni ročici.
Tudi Kadirič Nedžijo, zaposleno v TOZD Tkalnica je poškodoval čolniček, ki je priletel iz tkalskega stroja in jo zadel v roko. Vzrok: Pretrg jermena na proti-vlečju.
Ibradžič Ibrahim, zaposlen v TOZD Predilnica se je težje poškodoval pri odklanjanju napake na baterju v čistilnici. Med preizkušanjem stroja je z roko segel v nevarno območje. Pri tem se je s komolcem desne roke preveč približal zobnikom, tako da mu je najprej zagrabilo rokav obleke, nato pa še desno roko v podlakti.
Preiskovalni sodnik nezgodo še vedno raziskuje, vendar je po vsej verjetnosti vzrok za poškodbo seganje v nevarno območje med obratovanjem stroja.
Dobrlet Anica, zaposlena v TOZD Predilnica se je poškodovala pri delu na česal-nem stroju. Česalni greben ji je poškodoval kazalec desne roke. Vzrok: Neprevidnost.
Pintarič Magda, zaposlena v TOZD Konfekcija je na poti na delo padla in si poškodovala desno roko. Vzrok: Neurejena bankina.
udarnika petnajstkrat, ali pa še večkrat. Imena sporočite tudi po telefonu na št. 50-571 interno 204 Janezu Furlanu.
Doslej smo zvedeli, da so bili taki udarniki naslednji člani delovnega kolektiva:
Arnež Angela, Ahačič Jožefa, Jagodic Anica, Godejša Marija, Knific Ivana, Konjar Jelka, Markič Anica, Moko-rel Tončka, Papov Marija, Šoštarič Marija, Švegejj Jožefa, Zupan Jožefa, Žurga Ivana.
Vemo, da to niso vsi, zato prosimo, da pogledate v udarniške knjižice ali pa pobrskate po spominu in pošljete dodatne podatke. Za vaše sodelovanje se vam prav lepo zahvaljuje delovna skupina za sestavljanje stoletne zgodovine BPT.
ZAHVALE
Ob smrti drage mame Valentine se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz centralnega skladišča in nabave za sočutje, izrečeno sožalje, podarjeni venec. Hvala vsem, ki ste jo prišli na dom pokropit in jo spremili na njeno zadnjo pot.
sin Slapar Janez
Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE KOGOJ se zahvaljujem vsem sodelavcem, članom DITT in članom Industrijskega gasilskega društva za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Marjan Kogoj z družino
Ob smrti drage mame Praprotnik Ivane, se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica za izrečeno sožalje in spremstvo na. njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Milena Ostrelič z družino
Pri odhodu v zasluženi pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem naj lepše zahvaljujem za podarjeno darilo in vas tovariško pozdravljam. Vsem želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Meglič Alojz
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam v TOZD Konfekcija za darilo in jim še v naprej želim veliko delovnih uspehov.
Štefe Antonija
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Oplemenitilnica za prelepo darilo in prisrčno slovo.
Vsem želim še veliko delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče.
Istenič Jožefa
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Konfekcija in jim želim še veliko delovnih uspehov.
Horvat Miro
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem za darilo sodelavcem TOZD Predilnica in jim še v naprej želim veliko delovnih uspehov.
Napret Urh
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija za prelepo darilo, obenem pa jim želim še veliko uspeha pri delu, zdravja in osebne sreče v življenju. Še enkrat hvala.
Paplar Marčela
Zbiramo podatke za zgodovino
BPT
In memoriam
Neizprosna in kruta usoda je zopet posegla v našo delovno sredino, iz naših vrst je za vedno iztrgala sodelavca, znanca in prijatelja
Srečka
Stritiha — vodjo izmene v TOZD Predilnica.
Vest o njegovi smrti je bila še toliko bolj boleča, ker je prišla tako nepričakovano, saj smo se še tistega usodnega dopoldneva skupaj ukvarjali z nalogami, ki izhajajo iz potreb proizvodnje in nihče med nami ni niti slutil, da ga naslednji dan ne bo več med nami.
Poznali smo ga kot dobrega sodelavca, tovariša in tekstilnega strokovnjaka, ki je bil polno angažiran tudi na področju samoupravljanja in bil tudi izredno aktiven družbenopolitični delavec tako v temeljni organizaciji kot v DO in na nivoju občine.
Z njegovo smrtjo je nastala velika vrzel, ki jo bomo težko zapolnili. Pogrešali ga bomo na vsakem koraku; v proizvodnji, pri delu samoupravnih organov in pri aktivnostih družbenopolitičnih organizacij, posebno še v sindikatu, kjer je bil do svoje prezgodnje smrti predsednik OOS TOZD Predilnica. Vedno, ko se bomo lotevali zahtevnih nalog ter se srečevali s problemi se bomo spomnili nanj, saj smo imeli v njem človeka, ki je bil vedno pripravljen prispevati svoj delež, nuditi pomoč slehernemu sodelavcu in biti tak, da ga je sredina upravičeno upoštevala in cenila.
Kot takega ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Sodelavci
TOZD Predilnica