ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 :::: ::::::::: ::: ::: : Cenovno ugoden vstop v mc-^V-tehnologijo sistem Comfort-Mode-Selector omogoča enostavno uporabo vgrajenega mešalnika "V" višina-smer za modele z V-repom in mešalnika krilca-višina za modele tipa delta, možnost vklopa/izklopa mešalnika Combi-Mix za povelje krilca-smer, enostavna izbira sistema Mode (plin levo/desno) s sistemom Comfort- /w Mode-Selector, / ^ Na sliki je opremljen oddajnik mc-10. Podrobnejši opis najdete v katalogu GRAUPNER FS. v kompletu kakovosten sprejemnik R 700, sistem učitelj-učenec, z možnostjo priključitve vtičnice "učenec", možnost priključitve dodatne opreme Nautic- Multi-Split-Modul 1/5 K, pomnilnik za modele z baterijo Lithium-Backup. j (KB 14-kanalna m H mikror ačunalniška F n RV-naprava FM B naroč. št. 4720 W za območje 35 MHz« F naroč. št. 4720. B ' za območje 35 B MHz naroč. št. 4721 za območje 40 MHz TRGOVINA MIBO Stara c. 10, Logatec odprta: pon.-pet. 10-12 h in 16-19 h, sob. 9-13 h e-pošta: trgovina@mibomodeli.si URL: http://www.mibomodeli.si tel.: 01/750 90 60, faks: 01/756 42 84 GRAUPNER GmbH & Co. KG • Postfach 1242 • D-73220 Kirchheim/Teck Internet: http://www.graupner.de ■ http://www.graupner.com KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih NOVEMBER 2001, LETNIK XXXX, CENA 350 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 350 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1 750 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD]. Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Eifflov stolp na Marsovih poljanah ali zgolj doma na polici - odločite se sami. Foto: Matej Pavlič KAZALO 186671 2 4 5 6 8 11 12 14 NAŠI RAKETNI MODELARJI ZNOVA USPEŠNI. TIMOV PORTRET EVROPSKO PRVENSTVO V KATEGORIJI F3J EIFFLOV STOLP (3. DEL) FOKKER E III »EINDECKER« . . . ZLOMLJENA KRILA TIMOV TEST: PIPERJ-3 CUB - MODEL PARKFLY. ELEKTRIČNI POGON - VAROVALKE IN VARNOSTNA STIKALA 16 25 26 27 KABLI V MODELIH TIMOVO IZLOŽBENO OKNO . FOCKE-WULF IVU 190 F-8/R14, IKARUS S-49A NADZOR NAD VSEBINO SPLETNIH STRANI. NOVO NA TRGU 28 28 29 32 34 INDIKATOR TELEFONSKE LINIJE PREPROSTO DO KAKOVOSTNEGA OSCILATORJA OKRASNI STENSKI TERMOMETER. PTIČJA KRMILNICA METULJI V ŠOPKU 35 36 38 40 PAPIRNATO LETALCE - LISJAK OKRASKI IZ PLASTIČNE EMBALAŽE. OVALNA ŠATULJA - POSODA NAŠIH BABIC IN DEDKOV. UGANKARSKI KOTIČEK IRT 3 november 2001 1 Naši raketni modelarji znova uspešni Evropsko prvenstvo, Ankara, Turčija, 1.-8. 9. 2001 Slovenska reprezentanca na otvoritvi EP v Ankari: Igor Štricelj, Anton Šijanec, Mateja Koz¬ jek, Borut Lendaro, Miha Kozjek, Drago Perc, Luka Švajger, Andrej Vrbec, Miha Čuden, Jože Čuden, Jože Ficko (stojijo) in Tomaž Kogej (spredaj) Naključje je hotelo, da je bilo letošnje evropsko prvenstvo raketnih modelarjev že drugič zapored v Turčiji, državi, ki bi jo kar težko uvrstili med evropske, čeprav del njenega ozemlja, velik kot Slovenija, leži tudi na Balkanskem polotoku. Pred dvema letoma je zaradi vojne v Jugoslaviji prvenstvo, ki bi moralo biti v Novem Sadu, odpadlo, tako da je bila kot edina kandidatka spet na vrsti Turčija, pred šti¬ rimi leti organizator 1. svetovnih letalskih iger, v okviru katerih je potekalo tudi evropsko prvenstvo raketnih modelarjev. Za nameček je bilo prvenstvo spet v Anka¬ ri, tako da so se nekateri udeleženci pr¬ venstva na širni izsušeni planjavi blizu kraja Golbasi, kakih 30 km od prestolni¬ ce, počutili že skoraj domače. Zaradi velike oddaljenosti in s tem po¬ vezanih stroškov se je kar nekaj repre¬ zentanc odpovedalo nastopu na EP. Slo¬ venska reprezentanca je iz istega razloga nastopila v nekoliko okrnjeni sestavi - manjkali so predvsem mladinci, od kate¬ rih sta nastopila le dva. Seveda smo bili zato že v izhodišču prikrajšani še za kako vidnejšo ekipno uvrstitev. Kljub temu pa uspeh ni izostal, kar potrjujejo tri medalje in še nekaj visokih uvrstitev tako posa¬ mezno kot ekipno. Poudariti velja, da je bilo to prvo večje prvenstvo po spremembi tekmovalnih pravil, ki so vplivala predvsem na članske kategorije - za mladince kakih večjih sprememb ni bilo. Člani namreč od letos dalje v nekaterih panogah tekmujejo v višjih podkategorijah, kjer ne gre le za uporabo močnejših motorjev, temveč so tu odslej tudi modeli precej večji. Časa za preizkušanje novih modelov ni bilo ravno Mladinca Luka Švajger in Miha Čuden med tekmovanjem v S6A na pretek, čeprav so nekateri z njimi že leteli na nekaj mednarodnih tekmah in domačih prvenstvih. Prvo večje srečanje je bilo zato zanimivo predvsem zaradi primerjave trenutnega razmerja moči v raketnomodelarskem športu in ugotavlja¬ nja, koliko je kdo napredoval v novih tek¬ movalnih disciplinah. Leti strimerskih modelov z motorji 5 Ns (S3B) so zdaj kljub večjim dimenzijam višji kot pri manjših modelih (S3A) in zato so možnosti priključkov v termična dviganja večje. Miha Kozjek pred prvim nastopom v novi kategoriji žirokopterjev (S9B) Čeprav je bilo doseženih precejšnje število maksimumov, nikomur ni uspelo doseči polnega rezultata, tako da dodatni poleti niso bili potrebni. Naši tekmovalci so začeli obetavno, Jože Čuden -celo v prvo z maksimumom, nadaljevali pa neko¬ liko slabše. Nekaj težav so med drugim imeli tudi z motorji, kar jih je na koncu veljalo uvrstitve prav v vrh. Tako je Drago Perc zasedel 14., J. Čuden 15., Igor Štricelj pa 25. mesto, kar je bilo dovolj za ekipno peto mesto, oziroma za dosežek na ravni uvrstitev zadnjih prvenstev. Izvrstno je svoj nastop med mladinci opravil šestošo- lec Miha Čuden, ki je s 6. mestom dosegel svojo doslej najboljšo uvrstitev na največ¬ jih tekmovanjih. Luka Švajger prav tako ni razočaral s 15. mestom. Škoda, ker nismo imeli popolne ekipe, saj bi bili s še enim podobnim rezultatom ekipno v dosegu medalje. Kategorija raketoplanov (S4) je doži¬ vela najmanj sprememb. Novo je pred¬ vsem, da je to odslej izključno panoga prostoletečih modelov - radijsko vodenje ni več dovoljeno - in da mora model ob¬ vezno odvreči prazen motor. Konstrukci¬ ja večine modelov je ostala praktično nes¬ premenjena. Videli smo lahko tako klasič¬ ne raketoplane kot modele z zložljivim krilom in spremljali enakovredno tekmo obojih. Po ekipni srebrni medalji pred sedmimi leti na SP v Lesznu v tej panogi nismo več dosegli vidnejših uvrstitev. To¬ krat pa prav nasprotno. Na testiranju mo¬ torjev so nam izločili nekaj kompletov premočnih motorjev, med drugim prav za to panogo. Razočaranje v ekipi je bilo neizmerno, saj so bili med njimi prav mo¬ torji, s katerimi bi moral nastopiti Miha Kozjek, ki je z njimi na treningu dosegal odlične rezultate. Čez noč je bilo treba spremeniti taktiko: uporabiti šibkejše mo¬ torje in zamenjati lansirno napravo - na- 2 november 2001 TIKI 3 Končno je veliki met uspel tudi Mihi Kozje¬ ku. Naslov evropskega prvaka pri raketo¬ planih je v pravih rokah. mesto viličaste rampe batni lanser, in to za klasični model. Čeprav brez treninga, se je odločitev za neobičajno kombinacijo izkazala kot zadetek v polno. Miha je nani¬ zal tri izvrstne rezultate, ki so ga pripeljali nič manj kot do naslova evropskega prva¬ ka. Razpoloženje v ekipi se je čez noč pre¬ vesilo iz ene skrajnosti v drugo. Drago Perc je z osmim mestom lepo zaokrožil dosežek v tej panogi, le Igor Štricelj spet ni imel srečnega dne - tekmovanje je končal na 23. mestu. Med mladinci je od naših v S4A nastopil samo Miha Čuden in zasedel 11. mesto. Jože Čuden in Andrej Vrbec med pripravo na nastop v svojih kategorijah REPORTAŽA Igor Štricelj in Borut Lendaro z vodjo ekipe Jožetom Čudnom po osvojitvi ekipne brona¬ ste medalje v S8E/P Pred tekmo v S3B se je večina najbrž spraševala, do kod bodo glede na izvrstne razmere leteli novi modeli. Letelo se bo še višje kot doslej in uporabiti bo mogoče večja padala. Tekmovalci bodo imeli še več težav z vračanjem modelov in časo- merilci s spremljanjem modelov na veliki oddaljenosti. Upravičenost spremembe pravil je bila prav v tej panogi najbolj dvomljiva. Bojazen se je na dan tekmova¬ nja izkazala za upravičeno. Številni mode¬ li so svoje lete končali za nekaj kilome¬ trov oddaljenimi hribi ali v visoko dviga¬ jočih se termičnih stebrih. Brez dohro Zaradi malomarnosti organizatorja Anton Šijanec in Tomaž Kogej nista dobila prilož¬ nosti pokazati svojo pripravljenost z višin¬ skimi modeli. Drago Perc nadaljuje zbiranje medalj v kategoriji raket s padalom - tokrat za 3. mesto. izurjene ekipe za vračanje modelov, opremljene z UKV radijskimi postajami, tu ni bilo kaj iskati. Naša ekipa je tokrat si¬ cer zaostala za dosežkom z zadnjega SP. Nekaj spodrsljajev je razblinilo sanje o medalji, čeprav tudi konkurentom ni šlo vse gladko od rok. Vseeno pa je Dragu Percu uspelo naleteti dovolj za stopničke. Po lanskem naslovu svetovnega prvaka je tokrat osvojil bron. Miha Kozjek je zase¬ del 8. mesto in Andrej Vrbec 26. Ekipno smo bili peti. Osamljeni Luka Švajger se je med mladinci (S3A) pogumno boril in pristal na solidnem 12. mestu. Po dolgih letih priprav je bila nova pa¬ noga RV-raketoplanov S8E/P (časovno omejeno trajanje leta z natančnim pri¬ stankom) končno uvrščena v program največjih tekmovanj. Nadomestila je pa¬ nogo S8E (trajanje leta), ki je, poslej sicer za stopnjo nižja (S8D), postala panoga mladinskih prvenstev. Da nam ta panoga bolj »leži« kot prejšnja, smo vedeli že ne¬ kaj časa, da pa bodo tudi naši mlajši tek¬ movalci posegli v sam vrh, si nismo upali glasno napovedovati. Končno je svoj dan dočakal tudi Igor Štricelj. Z izvrstnim lete¬ njem in natančnim pristajanjem se je uvr¬ stil v finale in osvojil 5. mesto, Borut Len¬ daro je finale zgrešil le za malenkost in na koncu le za mesto zaostal za Igorjem. Če¬ prav brez tretjega člana ekipe je bil sešte¬ vek obeh dovolj celo za bronasto medaljo. Lahko si mislimo, kako bi se šele končalo, če bi imeli kompletno ekipo. Žirokopterji so bili na programu pr¬ vič. Povsem nova panoga je bila za vse naj¬ večja uganka. Številni koncepti modelov, nekaj zastrašujoče dobrih svetovnih re¬ kordov in govorice o moči posameznih ekip so čakali na svoj odgovor. Naša ekipa je bila tu brez kakršnih koli predhodnih izkušenj, vsi tekmovalci pa so komaj čaka¬ li, da ugotovijo, kje so v primerjavi z dru¬ gimi. »Ura« resnice je marsikoga postavila na trdna tla, mnogi favoriti »na papirju« so se soočili s krutim dejstvom, da so nekate¬ ri pač ubrali pravilnejšo pot. Izstopali so TTK.r 3 november 2001 3 Najava starta ekipi za vračanje modelov predvsem Poljaki, ki so bili tu razred zase, nekaj drugih, med katerimi na veliko ve¬ selje tudi naši, pa dokaj izenačeni. Najbo¬ lje se je odrezala Mateja Kozjek z 8. me¬ stom, ki je ob pomoči kolegov iz repre¬ zentance iz leta v leto dosegala boljše ča¬ se, Miha Kozjek je bil 16. in Andrej Vrbec, v prvem letu naš najboljši, z nekaj smole 17. Ekipno pa 5. mesto. Veliko smo pričakovali od nastopa na¬ še ekipe v S IB, vendar je izredno močan REPORTAŽA veter onemogočil tekmovanje v tej višin¬ ski kategoriji. Zadnji dan, ki je ostal za re¬ zervo, naj bi poleg tekem za svetovni po¬ kal odleteli še manjkajočo panogo. Poleg tega, da je orkanski veter čez noč odnesel ponjavo na šotoru naše reprezentance, nas je vse skupaj dočakalo največje razo¬ čaranje. Organizator, ki je dotlej še držal niti dogajanja v svojih rokah, je zadnji dan zaradi slabe koordinacije v svojih vrstah ostal brez merilcev višin, ki so jo že prej¬ šnji večer s teodoliti ubrali nazaj proti Is¬ tanbulu. Vsi protesti vodij ekip so bili za¬ man, saj tekmovanja pač ni bilo mogoče izpeljati. Nekateri tekmovalci so tako po organizatorjevi krivdi ostali brez nastopa na EP. Seveda so sledili mučni sestanki in razprave, ki pa dejstva žal niso mogli več spremeniti. O organizatorjevem neodgo¬ vornem ravnanju bo svoje mnenje morala podati tudi krovna organizacija FAI, saj so bili mnogi tekmovalci, med drugim tudi naši, s tem oškodovani tudi materialno. Udeležbo reprezentantov na EP so podprli: Unihem, d. o. o. - lepila UHU, Be¬ linka, d. d., G-M&M, d. o. o., Mestna ob¬ čina Ljubljana, MZDTK Ljubljana, Geo¬ detski zavod Slovenije, UScom, s. p., TPV Johnson Controls, d. o. o., Adria mobil, d. o. o., TPV, d. d., Dolenjska banka, d. d., Občina Sevnica, Gradbena dejavnost Rafael, MKT Radej, Trgovina Borko, R-tehnika in Inplet pletiva, d. d. Rezultati EP Člani: S3B 1. Sergej Karpušov, RUS, 1260; 2. Ilija Spasov, MKD, 1194; 3. Drago Perc, SLO, 1182; 8. Miha Kozjek, SLO, 1975; 26. An¬ drej Vrbec, SLO, 420. S3B ekipno 1. Makedonija, 3033, 2. Rusija, 2940; 3- Romunija, 2890; 5. Slovenija, 2677. S4B 1. Miha Kozjek, SLO, 668; 2. Leszek Malmyga, POL, 582; 3. Vladimir Menši- kov, RUS. 564; 8. Drago Perc, SLO, 418; 23. Igor Štricelj, SLO, 134. S4B ekipno 1. Slovaška, 1363, 2. Poljska, 1331; 3 Ru¬ sija, 1308; 4. Slovenija, 1220. S6B 1. Leszek Malmyga, POL, 668; 2. Oleg Voronov, RUS, 644; 3. Michal Žitnan, SVK, 607; 14. Drago Perc, SLO, 473; 15. Jože Čuden, SLO, 470; 25. Igor Štricelj, SLO, 289. S6B ekipno 1. Rusija 1798, 2. Poljska, 1725; 3- Slo¬ vaška, 1677; 6. Slovenija, 1232. S8E/P 1. Andrej Knajbel, SVK, 3960; 2. Leszek Pienkowski, POL, 3819; 3- Michal Zit- nan, SVK, 3708; 5. Igor Štricelj, SLO, 3331; 6. Borut Lendaro, SLO, 2496. S8E/P ekipno 1. Slovaška, 8192; 2. Poljska, 8130; 3- Slo¬ venija, 5335 S9B 1. Leszek Malmyga, POL, 698; 2. Krysz- tof Przybytek, POL, 442; 3- Oleg Voro¬ nov, RUS, 425; 9- Mateja Kozjek, SLO, 244; 16. Miha Kozjek, SLO, 154; 17. An¬ drej Vrbec, SLO, 141. S9B ekipno 1. Poljska, 1524; 2. Rusija, 1197; 3. Slo¬ vaška, 986; 5. Slovenija, 539. Mladinci: §3A 1. Dragoš Checherita, ROM, 1320; 2. De¬ jan Matijevič, YUG, 1290; 3- Natalia Me- stres - Misse, ESP, 1286; 12. Luka Švajger, SLO, 836. S3A ekipno 1. Jugoslavija, 2700; 2. Španija, 2399; 3- Romunija, 2283; 9. Slovenija, 836. S4A 1. Michal Kumor, POL, 473; 2. Konstan¬ tin Vlasov, RUS, 416; 3- Maksim Timofe- jev, RUS, 389; 11. Miha Čuden, SLO, 182. S4A ekipno 1. Rusija, 1163; 2. Poljska, 784; 3. Jugo¬ slavija, 750; 8. Slovenija, 182. S6A 1. Peter Michkovski, RUS, 840; 2. Dragan Jevtič, YUG, 816; 3- Maksim l’imofejev, RUS, 773; 6. Miha Čuden, SLO, 510; 15. Luka Švajger, SLO, 400. S6A ekipno 1. Rusija, 1541; 2. Jugoslavija, 1425; 3- Španija, 1400; 8. Slovenija, 910. Z - . "N Timov portret Miha Kozjek se je rodil 26. 6. 1967 v Ljubljani. Že kot otrok se je oziral proti nebu in sanjaril o letenju, ter zbiral in izrezoval sličice letal. S starši je redno obiskoval letalske prireditve oziroma mi¬ tinge. Z raketnim modelarstvom se je pr¬ vič srečal v petem razredu osnovne šole, ko se je vpisal v modelarsko šolo Mladin¬ skega tehničnega centra Mestne zveze društev za tehnično kulturo. Še danes se dobro spominja svojega prvega prostole- tečega raketoplana z imenom kristal. Leto zatem se je vpisal v Astronavtsko-ra- ketarski klub Vladimir M. Komarov, kjer je začel izdelovati zahtevnejše konstruk¬ cije modelov. Jeseni leta 1979 se je prvič udeležil tekmovanja na 2. pokalu Ljublja¬ ne, kjer je v kategoriji S3A (rakete s pada¬ lom) dosegel svoj prvi vidnejši rezultat (2. mesto). Od takrat se je le redko s kak¬ šnega tekmovanja vrnil brez medalje. Že kot mladinec je večkrat osvojil naslov dr¬ žavnega prvaka. Kot član je to le še potr¬ dil in njegova tekmovalna pot je šla samo še navzgor. Leta 1987 je prvi v Jugoslaviji skonstruiral in izdelal radijsko vodeni ra¬ ketoplan, ki je uspešno poletel. Istega leta je ta model pripravil tudi za svetovno prvenstvo v Beogradu, vendar do nastopa žal ni prišlo, ker je neki modelar raketo¬ plan po nesreči poteptal. Leta 1994 je prvič nastopil v sloven¬ ski reprezentanci na svetovnem prvens¬ tvu v Lesznu na Poljskem. V kategoriji prostoletečih raketoplanov (S4B) je z eki¬ po osvojil drugo mesto. Leta 2000 je na svetovnem prvenstvu v Liptovskem Miku- lašu na Slovaškem dosegel ekipno drugo mesto v kategoriji S3A in ekipno tretje mesto v kategoriji S5B z maketo za dose¬ ganje višine nike cajun. Letos pa je na evropskem prvenstvu v Turčiji v katego¬ riji S4B osvojil naslov evropskega prvaka. Miha ima tudi posluh za delo z mladi¬ mi. Leta 1981 je že kot osnovnošolec za¬ čel poučevati osnove raketnega mode¬ larstva na OŠ Prule v Ljubljani, kjer je vo¬ dil modelarski krožek vse do leta 1987. Odtlej kot inštruktor raketnega mode¬ larstva poučuje v Mladinskem tehničnem centru MZDTK Ljubljana. Trener mladin¬ ske reprezentance, ki dosega izvrstne re¬ zultate tako doma kot v tujini, je od leta 1995. Izredno ga veseli tudi izdelovanje raz¬ ličnih maket. Tako je za arhitekte izdelal maketo prenove hotela Lev ter za tujega naročnika maketo luksuzne jahte. Miha je z dušo in srcem predan lete¬ nju. Pred petimi leti so se mu uresničile želje iz otroštva. Izšolal se je za pilota mo¬ tornega zmaja in leto kasneje postal tudi lastnik takšnega plovila. Od leta 2000 je tudi član DAL (Društvo alternativnih le¬ talcev) Albatros v Grosuplju. 4 november 2001 TIRE 3 REPORTAŽA Evropsko prvenstvo v kategoriji F3J ROBERT RESMAN Evropsko prvenstvo jadralnih mode¬ lov kategorije F3J se je letos odvijalo na Slovaškem v mestu Holič. Tega tek¬ movanja se je udeležila tudi naša ekipa, ki so jo sestavljali: Grega Markovčič, brata Nejc in Rok Božič (vsi ALC Lesce), Primož Rižner, Bojan Gergič (oba MK Maribor) in vodja ekipe Filip Novak (AK Kranj). Tekmovanje je po¬ tekalo od 1. do 8. julija. Mladinska ekipa se je že v kvalifika¬ cijah dobro izkazala, saj je Grega Mar¬ kovčič zasedel 3. mesto, Rok Božič 9. in Nejc Božič 14. mesto. Grega in Rok sta se uvrstila v finale in med posa¬ mezniki dosegla 5. in 7. mesto. Ekipno so se uvrstili na odlično drugo mesto in s tem pokazali, da treningi niso bili zaman. Članski ekipi se žal ni uspelo uvr¬ stiti v finale tekmovanja, vendar so na koncu zasedli še vedno dobro 14. mesto. Razveseljivi so predvsem dosežki naših mladincev, za katere je ekipna srebrna medalja dobra motivacija za nadaljnje delo. Celotna ekipa, kije zastopala naše barve na evropskem prvenstvu v Eskadrilja modelov je pripravljena za naskok na medalje. Holiču Slovenski tabor pred finalno odločitvijo Z leve proti desni: predsednik modelarske sekcije ALC Lesce Bogdan Žnidar, brata Nejc in Rok Božič, Grega Markovčič in vodja ekipe Filip Novak TTKT 3 november 2001 5 MAKETARSTVO /\|_ Eifflov stolp (3. del) Model v merilu 1 : 320 iz vezane plošče MATEJ PAVLIČ Napočil je trenutek, ko se po števil¬ nih urah rezljanja naposled lahko lotite sklepnega sestavljanja modela Eifflove¬ ga stolpa. Če ste se držali načrta in upo¬ števali navodila, imate pred seboj 128 sestavnih delov (slika 1), ki se morajo natančno prilegati drug drugemu. Za lepljenje uporabite belo polivi- nilacetatno lepilo za les (npr. UHU coli express), ki ga na stične površine nana¬ šajte s tankim čopičem (slika 2), da ne zamažete okoliških površin. Takšna me¬ sta namreč po lakiranju ostanejo svet¬ lejša in kvarijo videz izdelka. gar.«-;-*-*" . . , - .. ' . '‘■ 'IH *- v ' -/Mj Slika 1. Podatki o modelu: Merilo: 1:320 Višina modela: 1000 mm Tloris modela: 390 x 390 mm Število različnih elementov: 19 Število vseh sestavnih elementov: 128 Število vseh odprtin v elementih: 1549 Gradivo: vezana plošča 3 in 5 mm, bukov les Čas izdelave: 130—150 ur Da se zlepek med sušenjem lepila ne bi premaknil, je treba stik čim bolj utrditi. Tukaj je potrebne nekaj iznaj¬ dljivosti pri uporabi različnih modelar¬ skih spon, močnih elastik, prižem in tudi čisto navadnih ščipalk za obešanje perila (slika 3). Bodite pozorni na pra- vokotnost med posameznimi sestavni¬ mi deli, sicer se lahko pri nadaljnjem se¬ stavljanju pojavijo precejšnje težave in boste morali v najslabšem primeru kak zlepek celo »razkopati«, kar ni najbolj prijetno, poleg tega pa tak poseg navad¬ no pusti tudi opazne posledice. Ko se lepilo posuši, je na vrsti bruše¬ nje stikov in odstranjevanje tistih delov gradiva, ki »gledajo čez rob«. Pri tem delu si pomagajte s fino ploščato pilo, ki jo morate obvezno potiskati le od roba navznoter (slika 4), sicer se vam lahko zgodi, da se bo zgornji sloj veza¬ ne plošče odkrhnil, kar spet potegne za seboj precej sitno popravljanje, da o slabi volji ne govorimo. Za obdelavo ne¬ katerih težje dostopnih mest lahko uporabite tudi modelarski vibracijski brusilnik (slika 5), kakršen je npr. Mini- craft MB 561, za sklepno površinsko brušenje dokončno sestavljenih ele¬ mentov pa je zelo primeren običajni električni vibracijski brusilnik (slika 6). V prejšnji številki Tima zaradi po¬ manjkanja prostora ni bilo mogoče ob¬ javiti fotografij, ki nazorno kažejo na¬ čin, s katerim si lahko učinkovito poma¬ gate pri sestavljanju stranic, ki tvorijo vrh stolpa, zato ga na kratko opisujemo sedaj. Gre pravzaprav za osem sestav¬ nih delov (št. 14 in 15), ki tvorijo obod ploščadi. Čeprav je lepljenje teh košč¬ kov na prvi pogled precej sitno, ga je z majhnim trikom mogoče opraviti zelo hitro. Najprej vsem sestavnim delom nekoliko pod kotom posnemite krajši stranici, kar je najlažje storiti z modelar¬ skim stabilnim brusilnikom (slika 7), kot je npr. Minicraft MB 450, nato pa jih tesno drugega za drugim z zunanjo stranjo navzdol nalepite na kos lepilne¬ ga traku, ki ga z lepljivo stranjo navzgor pritrdite na delovno površino (slika 8). Vse skupaj nato ovijte okoli prej zleplje¬ ne tretje in razgledne ploščadi in utrdi¬ te z elastiko (slika 9). Ko se lepilo posu¬ ši, previdno odstranite lepilni trak in s Slika 12. 6 november 2001 TIKI 3 MAKETARSTVO \/\ Sin m Slika 2. Slika 6. Slika 4. Slika 3- Slika 8. Slika 9. Slika 5 . finim brusilnim papirjem zgladite vse robove. Model Eifflovega stolpa je treba ob¬ vezno zaščititi pred vlago, prahom in umazanijo. Za ta namen je najprimer¬ nejši brezbarvni nitrolak. Zaradi precej »razgibanih« površin lakiranje z navad¬ nim čopičem ne pride v poštev, saj se nitrolak zelo hitro suši in v ozkih kotih rade ostajajo kapljice. Temu se izogne¬ te, če model prelakirate s pršilko (10). Lak nekoliko potemni barvo lesa, tako da je prelakiran model dokaj podoben barvi pravega stolpa (sliki 11 in 12). S tem je tri mesece trajajoč »projekt Eifflov stolp« zaključen. Vse, ki so se spopadli z njim, pogled na natančno na¬ rejen veličastni izdelek upravičeno nav¬ daja s ponosom in gotovo jim ni žal šte¬ vilnih ur, prebitih z modelarsko rezlja- čo v roki. TEEI 3 november 2001 7 PRILOGA Fokker E III »Eindecker« SAŠO BABIČ Fokkerjev enokrilnik ni bil samo prvo enokrilno letalo v prvi svetovni vojni, am¬ pak tudi prvo s sinhroniziranima strojnica¬ ma, ki sta streljali skozi vrteči se propeler. Do tedaj so imela letala strojnice izven ob¬ močja vrtenja propelerja na zunanji strani kril, »pogumnejši« piloti pa so imeli strojni¬ ce v osi letala, na propelerju pa kovinske ploščice, da so odbijale izstreljene krogle. Mogoče je odveč povedati, da je bilo med tem norim početjem veliko nesreč. Ker je bil ta sinhronizacijski mehanizem taka skrivnost, saj je omogočal natančno strelja¬ nje v sovražnikovo letalo preprosto s tem, da je pilot svoje letalo usmeril proti nas¬ protniku, piloti z njim niso smeli letati nad sovražnikovim ozemljem. Zaradi šibkega, devetvaljnega stokonjskega rotirajočega motorja je bilo letalo počasno, a bolj okret¬ no od nasprotnikovih. Letalo je bilo uspe¬ šno in je opravilo veliko vlogo kontrole zračnega prostora v dolgi bitki za Verdun, a so mu premoč v zraku poleti leta 1916 vzela nova zavezniška letala, predvsem francoski nieuporti in spadi. Na tem enokrilniku sta letela tudi dva velika nemška asa prve svetovne vojne - Oswald Bolcke in Max Immelmann. Bolcke je bil testni pilot tega letala in je do¬ segel 40 zračnih zmag. Immelmann se je s 15 zračnimi zmagami izkazal kot izreden zračni strateg - po njem se imenuje tudi t. i. »immelmannov zavoj«. Oba sta bila odli¬ kovana z najvišjim pruskim odlikovanjem Akrobacija immelmannov zavoj je iz vo¬ doravnega leta potegnjena polovica pozi¬ tivnega lupinga, na vrhu pol valjčka iz hrbt¬ nega leta nazaj v vodoravni let v nasprotni smeri pred izvajanjem manevra. Skica pri¬ kazuje Arestijev simbol za to akrobacijo. Model Model je v primerjavi s pravim letalom kar precej poenostavljen. Original ima ve¬ liko bolj komplicirano podvozje in na sprednjem delu trupa baldahin, na katere¬ ga so pripete napenjalne žice kril. Spodnje žice so vpete v cevno konstrukcijo za pod¬ vozjem. Letalo je imelo na hrbtu (pri mo¬ delu med rebroma R 2 in R 3) dve strojni¬ ci. Na internetu je veliko dokumentacije o tem letalu in pilotih, ki so leteli na njem. Ena izmed ogleda vrednih povezav na temo letalstva prve svetovne vojne je http://www.theaerodrome.com. Slikal. Krilni nosilec z vlepljeno cevko bajoneta je treba izgotoviti pred sestavljanjem krila, saj rebra nanj nanizamo. Slika 2. Krilo je klasične, a zanimive konstrukcije, saj rebra natika¬ mo na nosilec. Izdelamo ga zelo hitro. Slika 3■ Konica krila je iz toplove vezane plošče, utrjena s 3-mm bal- zovimi trikotniki. Slika 4. Osnovna konstrukcija trupa se ob natančno izdelanih delih med seboj poravna sama. Lepo so vidne povezave med rebroma R 1 in R 2, ki nudijo oporo tudi balzovi opiati. 8 november 2001 TIH 3 PRILOGA Poleg tega, da za gradnjo ne porabimo veliko materiala, je v modelu dovolj pro¬ stora tudi za standardno RV-opremo. Ima¬ mo dve možnosti - pogon z bencinskim motorjem prostornine 1,5 cm 3 ali električ¬ no različico z motorjem razreda 400 s pre¬ nosom. Model ima veliko krilno povrdino, obremenitev znada okoli 30 g/dm 2 , odvi¬ sno od izbrane različice in teže RV-kompo- nent. Z motorjem OS .10 FP in standardno RV-opremo (servomehanizmi Futaba S148, sprejemnik Futaba R118 in baterije 4 x AA) tehta model 900 g. Celotni model je iz lesa, tako da ni potrebno nikakršno paca¬ nje z epoksidnimi smolami. Če v račun vza¬ memo še to, da ima snemljivi krilni polovi¬ ci in ga tako zlahka spravimo v prtljažnik še tako majhnega osebnega avtomobila, ugotovimo, da je zelo praktičen in name¬ njen rekreativnemu letenju. Ker je model povsem klasične kon¬ strukcije, ta pa je bila že tolikokrat opisa¬ na, bomo na hitro preleteli njegovo grad¬ njo in opozorili le na pomembnejše stvari. Načrt je risan pregledno, brez nepotrebne navlake, tako da branje načrta tudi začetni¬ kom ne bi smelo delati težav. Model je na¬ rejen zelo hitro; za gradnjo s prekrivanjem je treba le okoli dvajset ur dela. Krilo Krilo je v dveh delih, ki ju nataknemo na bajonet v trupu. Posebnost tega krila je, da krilna nosilca nista na površini krila in se ne dotikata folije za prekrivanje. Zleplje¬ na sta iz kakovostnih smrekovih letvic us¬ treznih presekov. V glavni krilni nosilec vlepimo še cevko za bajonet in ta spoj z obeh strani okrepimo z delom NK iz 2 mm vezane plošče (slika 1). Kot, pod katerim je cevka vlepljena v nosilec, je zelo po¬ memben, saj določa pravilni V-lom krila. Zadnji nosilec samo povrtamo, da ima kri¬ lo, ko je nasajeno na oba bajoneta, pravilni vpadni kot. Najlaže je, če v rebra izrežemo luknje tako, da gredo rebra na nosilca nekoliko na tesno. Tako izrezana rebra previdno na¬ nizamo na krilna nosilca (slika 2) in porav¬ namo na načrtu, kamor položimo še spod¬ njo izmed letvic zadnjega roba krila. Kon¬ strukcijo polepimo. Letvico zadnjega roba krila pobrusimo v trikotnik in rob krila za¬ ključimo še z zgornjo letvico. Na rebra s sprednje strani prilepimo nosno letev iz 5- mm balze. Zaključke obrusimo (razen nosne le¬ tve) in na krilo prilepimo še krilno konico KK iz topolove vezane plošče 3 mm (slika 3). To povežemo in utrdimo s krilnimi no¬ silci s trikotniki iz 3-mm balze. Vse skupaj obdelamo in prebrusimo z brusilnim pa¬ pirjem zrnatosti vsaj 200. Krilnima polovicama tako manjkata samo še kljukici, ki pomagata pri pritrditvi na trup. Ko bomo polovici prek bajonetov nataknili na trup, bomo med kljukici nape¬ li nekaj gumic, ki bodo držale krili skupaj. Trup Konstrukcija trupa je zelo preprosta. Pazimo le na razliko med izpeljanko z mo¬ torjem z notranjim zgorevanjem in elek¬ tričnim pogonom. Pri slednji je priporoč¬ ljivo, da namesto dna trupa DT naredimo loputo za menjavo pogonskih baterij. Naj¬ prej iz topolove vezane plošče izrežemo dele ST (dva kosa), DT in rebra R 1, R 3, R 3A in R 4. Posebej natančni moramo biti pri izdelavi stranic trupa, ki jih je treba prevrtati, saj sta vanju vlepljeni cevki za bajoneta. Vrtamo naenkrat skozi obe stra¬ nici. Iz letalske vezane plošče izdelamo re¬ bro R 1, ploščico, na katero pride pritrjeno podvozje NP, in nosilec motorja NM. Vsi deli imajo peresa ali pa utore, da se med seboj poravnajo (slika 4). Dele lepimo med sestavljanjem. Pri rebru R 3 najprej vlepi¬ mo cevko bajoneta, nato rebri R 3 in R 3A. Če so deli skrbno izrezani, bo konstrukcija poravnana in popolnoma pravokotna. Da bi na to pritrdili rebro R 1, na rebro R 2 na¬ lepimo tri nosilce rebra R 1 iz 5-mm balze (slika 4). Iz balzovih letvic preseka 5x5 mm iz¬ delamo stranici trupa kar prek načrta, ki ga prej'zaščitimo s celofanom ali povoska¬ nim papirjem, da se ne poškoduje. Izgotov¬ ljeni in prebrušeni paličasti stranici prile¬ pimo na sprednjo »škatlo«. Pri repu strani¬ ci spojimo čez ploščici iz 5-mm balze (glej načrt!). Pri tem pazimo, da je zadnji del trupa raven! Ko sta stranici spojeni, ju med Slika 7. Sestavljen neprekrit model je izredno lahek. Slika 8. Žično podvozje je v primerjavi z originalom zelo poenostav¬ ljeno -je pa preprosto in funkcionalno. Na trup ga privijačimo s sa- moreznimi vijaki in plastičnimi ušesci. TVK.r 3 november 2001 9 Slika 9. Krila na trup preprosto nataknemo, med žična kaveljčka pa napnemo gumico ali vzmet in na ta način krili s trupom povežemo v trdno celoto. Slika 10. V trupu je več kot dovolj prostora za RV-komponente. Slika 11. Model po prekrivanju seboj prečno povežemo prav tako z balzo- vimi letvicami 5x5 mm. Ko je trup v grobem končan, sprednji del z zgornje strani prekrijemo z balzo de¬ beline 1,5 mm (slika 5). Vzamemo balzovo deščico in jo odrežemo na tako dolžino, da sega od rebra R 1 do tam, kjer se ta opiata zaključi (iztek vizirja za rebrom R 2). Zač¬ nemo zgoraj, kjer to deščico zaenkrat samo na vrhu prilepimo na rebri R 1, R 2 in R 3. Oplato nato med krivljenjem lepi¬ mo, pri čemer si pomagamo z ličarskim maskirnim trakom. Ko je opiata prileplje¬ na do točke, ko se za rebrom R 2 stika s stranico trupa, jo tam odrežemo - še ved¬ no pa jo pustimo na temenu trupa med re- broma R 1 in R 2. Odrezani kos uporabi¬ mo, da zaključimo polkrožni pokrov mo¬ torja. Nos s sprednje strani zaključimo z balzo 10 mm (slika 6). Vse repne površine izdelamo iz polne balze debeline 3 mm. Na krmilih ne upora¬ bimo šarnirjev, naredimo jih kasneje ob prekrivanju s folijo z obeh strani. Rep pri¬ lepimo na trup. Ostane nam še izdelava za¬ ključka oblike motornega pokrova, ki se iz¬ teče v trup. Tega izrezljamo iz 25 mm de¬ bele balze (ali zlepljenih deščic ustrezne debeline) s pomočjo prerezov na načrtu. Oba dela - levega in desnega - prilepimo na trup. Zanimivo je, kako prej dolgoča¬ sen trup dobi zdaj prav smešno obliko. Celoten trup obrusimo z brusilnim papir¬ jem zrnatosti vsaj 200. Kote rahlo zaokro¬ žimo, pri čemer si pomagamo s prerezi na načrtu. Da bi bil trup res končan, iz je¬ klene žice ustrezne debeline ukrivimo še glavno podvoz¬ je in repno ost¬ rogo. Zaključna dela Preden model prekrijemo (slika 7), vanj vlepimo še bovdne za premi¬ kanje krmilnih po¬ vršin. Dovolj je, če uporabimo samo srednji del - jekle¬ no žico 0 0,8 mm in plastično cevko 0 2 mm, po kateri ta ži¬ ca teče. Model prekrijemo s folijo za prekriva¬ nje. Nos modela, pokrov radialnega motor¬ ja (do rebra R 2) in njegovega prehoda v raven trup prekrijemo s srebrno folijo, saj je bilo pravo letalo tu kovinsko. Zadnji del prekrijemo jro želji. Ker je bilo letalo lese¬ no in prekrito s platnom, sem ga prekril v bež barvi. Lahko si omislite tudi živo rde¬ čega, olivno zelenega ali rumenega - barv¬ nih shem je na pretek. Pod nemškimi ozna¬ kami na trupu in krilo sodijo beli pasovi, da so oznake bolj vidne (slika 11). Žično podvozje privijačimo na del NP s pomočjo plastičnih ušesc, ki včasih ostane¬ jo kot presežek pri plastičnih ročicah kr¬ mil (slika 8), repno ostrogo pa vlepimo v trup. Kolesa na podvozje pritrdimo tako, da na notra¬ nji strani na žico najprej prispajka- mo podložko, na ži¬ co nataknemo kolo in ga zavarujemo s kovinskim obroč¬ kom, ki ga s strani na žico pritrdimo z vijakom. Kolesu moramo pustiti do¬ volj zračnosti, da se prosto vrti. V trup vgradi¬ mo vse potrebne RV-komponente (slika 10), katerih razporeditev je odvisna od teže kompo¬ nent, da modela ni treba dodatno obteže- vati. Rezervoar za gorivo vgradimo v nos med rebri R 2 in R 3, servomehanizme pa v del trupa pred začetkom paličastih stranic. Ob stranici pritrdimo servomehanizma za smer in višino, servomehanizem za plin pa premaknemo v sprednji del trupa in ga pri¬ trdimo blizu stranice. Za sprejemnik in sprejemniške baterije je več kot dovolj prostora pod krilom. S tema komponenta¬ ma bomo modelu natančno prilagodili po¬ ložaj težišča, kot je prikazano na načrtu. Letenje Pomike krmil nastavimo tako, da se smerno odklanja, kolikor gre, višinsko pa po 7 mm v vsako stran. Model s svojo majh¬ no težo in krilno obremenitvijo obeta po¬ časno letenje. Prvič poletimo iz roke. Z vzletom s tal tudi ne bo kakšnih posebnih težav. Rep se ob dodanem plinu hitro dvig¬ ne od tal. S smernim krmilom modelu po¬ pravimo smer in mu pustimo, da sam vzleti z minimalnim potegom višine. Leti mirno in počasi, tako da je primeren tudi za za¬ četnike, seveda ob pomoči izkušenega mo¬ delarja. Zelo lepo leti v brezvetrju, v vetru pa letenje z njim ni posebej prijetno, saj ga dobesedno prestavlja. Izkaže se, da je tudi tako majhen mo¬ torček modelu zlahka kos in da je moči na pretek. Vsakršno opremljanje z mo¬ torjem večje prostornine je popolnoma odveč. Pri letenju s tem nenavadnim mode¬ lom vam želim veliko zabave in užitka. 10 november 2001 TIKI 3 MODELARSTVO Zlomljena krila JANKO RANT Ob pogledu na močno poškodovane dele letalskega modela pogosto pomislimo, da ni rešitve. Pred sabo vidimo samo kup razcefrane balze, stiropora ali steklene tka¬ nine. Vendar, nikar takoj obupati! Skoraj vsa¬ ko stvar se da popraviti, čeprav je vprašanje, za kakšno ceno. Pri tem ne mislim samo na denar, ampak tudi na čas in zaradi popravila pridobljeno odvečno težo. Prav teža je tisti faktor, zaradi katerega se ponavadi odloči¬ mo kakšen del narediti na novo. Pred časom sem prijatelju popravil poš¬ kodovan centroplan jadralnega modela. Ob pristajanju je model zajel bočni veter in ga prevrnil na krilo. Pri tem so počili krilni no¬ silec ter opiate centroplana. Za marsikoga brezupen primer. Ker so bili drugi deli mo¬ Prerez krila pred popravilom dela skoraj brez praske, sva se odločila za popravilo. Konstrukcija krila mi je bila znana, zato se mi je popravilo zdelo izvedljivo. Osnovna ideja je bila, na mestu zloma vlaminirati nova ogljikova (karbonska) vlakna, s strani pa stojino okrepiti z novo vezano ploščo. Poškodovana opiata krila se okrepi s plastjo steklene tkanine. S kotnim brusilnikom sem na mestu zloma, približno na tretjini razpeti- ne centroplana, iz nosilca odstranil del oglji¬ kovih vlaken. Pri tem sem moral paziti, da ne poškodujem stojine. Z brušenjem sem na¬ redil kanal, v katerega sem nato vlaminiral nove ogljikove pramene (rovinge). Kanal sem oblikoval tako, da je bilo na sredini cen¬ troplana največ novih pramenov, proti kon¬ cu krila pa manj. Tako sta se postopoma pre¬ krivali stara in nova plast ogljikovih prame¬ nov. Ko se je smola strdila, sem površino izravnal z brusilnim papirjem. S strani je bilo treba vlepiti novo stojino nosilca, ter vse skupaj zlepiti z nosilcem vijaka, ki drži krilo na trupu. Po tem koraku sem čez nosilec po¬ ložil še plast 80 -gramske steklene tkanine. vložek za pritrditev kril stojina zgornja opiata ogljikov nosilec sredica nosilca stojina stiroporna sredica krila spodnja opiata ogljikov nosilec Prerez krila po popravilu Zmečkano oplato krila sem popravil z epok- sidno smolo in mešanico mikrobalonskega polnila. Povrh sem položil še plast steklene tkanine. Krilo je bilo tako popravljeno. Sle¬ dilo je še ličarsko delo. Delo je bilo opravlje¬ no v dveh urah, z zanemarljivim prirastkom pri teži. Slovarček: laminiranje - postopek, pri katerem po¬ lagamo s smolo prepojeno tkanino ali ro¬ vinge plast za plastjo roving - pramen zelo tankih vlaken (ste¬ klenih, ogljikovih ali aramidnih) centroplan - srednji del krila stojina - del nosilca v krilu, ki prenaša strižne in torzijske napetosti mikrobalon - mikroskopsko majhne ste¬ klene kroglice, ki služijo kot polnilo za umetno smolo vložek za pritrditev kril plast 80 gr. steklene tkanine ojačana stojina ogljikov nosilec zgornja opiata sredica nosilca ojačana stojina stiroporna sredica krila spodnja opiata ogljikov nosilec plast 80 gr. steklene tkanine Krilo je pripravljeno za laminiranje novega nosilca. Izdelava utora za nanos ogljikovih pramenov Iz krila je odstranjena zgornja plast in sre¬ dica. Popravilo oziroma ojačitev spodnje plasti Vlepljenje nove balzove sredice. Čez vlami- lupine niramo še plast 80 -gramske tkanine. TTET 3 november 2001 11 MODELARSTVO Timov test Piper J-3 cub - model parkfly MITJA MUHVIČ Komplet elektromotornega modela le¬ tala piper J-3 cub smo v preizkus in oceno dobili od proizvajalca PANoptikUM, d. o. o., iz Kamnika. To je začetniški model le¬ tala z elektromotorjem, oz. parkflyer z razpetino kril 1060 mm in pogonom na elektromotor tipa 280 z zobniškim preno¬ som. Vsi leseni deli v sestavljanki so izde¬ lani s CNC-rezkalnikom iz lahke in kako¬ vostne balze. V sestavljanki dobimo še na¬ črt krila in repa v merilu 1:1, trupa v me¬ rilu 1 : 2 ter vse letvice, priložena pa so tudi s fotografijami opremljena navodila. Sestavljanje Ker so vsi deli izdelani s CNC-rezkalni¬ kom, je sestavljanje tega modela zelo pre- Komplet sestavnih delov za gradnjo modela Desna polovica krila med izdelavo PIPER J-3 CUB 12 november 2001 'TTKC 3 MODELARSTVO prosto in hitro, zato je primeren tudi za popolne za¬ četnike. Sestavlja¬ nje ob jasnih navo¬ dilih in z nekaj na¬ tančnosti poteka brez težav, tako da se gradnje lahko lo¬ tijo tudi mladi mo¬ delarji v krožkih, ki so prej že sestavili kakšen model kate¬ gorije A-l. Za lep¬ ljenje sestavnih de¬ lov priporočam se¬ kundno lepilo, s katerim privarčuje¬ mo nekaj na času in teži, začetni¬ kom pa priporoča¬ mo uporabo belega lepila za les. Krilo klasične gradnje je iz dveh de¬ lov, ki ju sestavimo na ravni šablonski de¬ ski. Prav tako izdelamo tudi rep in trup. Izdelava trupa je morda malo zahtevnejša, zato moramo biti pozornejši in natančnej¬ ši pri izdelavi. Sestavljen model v celoti prekrijemo s plastično folijo. Za pogon smernega in vi¬ šinskega krmila sem uporabil dva servo- Sestavljanje repa na šablonski deski Prvi start modela opravimo kar iz roke. mehanizma velikosti pico, nameščena na za to namenjenih letvicah. Tako nam v sprednjem delu trupa ostane še nekaj prostora za celice in krmilnik hitrosti. Na prvo rebro privijačimo elektromotor tipa 280 z zobniškim prenosom in propeler¬ jem 10x7. Krmilnik za ta motor ni pose¬ bej predpisan. Ker tokovne obremenitve niso velike, izberemo kakega majhnega in lahkega. Za pogon motorja priporočam 7-8 celic Sanyo 500 mAh AR. Te lahko na terenu napolnimo v slabih dvajsetih mi¬ nutah. Če pa želimo, lahko uporabimo tudi 7-8 celic Ni-Mh mignon 1600 mAh. S tem podaljšamo čas leta z motorjem do trideset minut. Celice zložimo v paket Piper v levem zavoju tik nad tlemi tako, da jih lahko spravimo v trup modela. S premikanjem celic in sprejemnika na¬ tančno določimo težišče modela. Letenje Na polet pripravljen piper s celicami 500 mAh tehta 480 g. Krilo ima površino 25,9 dm 2 , torej je obremenitev le 19 g/dm 2 . p.ri prvem preizkusu je najbolje, da ga spusti¬ mo kar iz roke. Paziti moramo, da odkloni krmil niso preveliki. Tudi preveč vetrovno vreme za začetek ni primerno. Model dvig¬ nemo na kakih 50 m in nato rahlo zmanjša¬ mo vrtljaje, tako da leti naravnost. Zahtev¬ nejših akrobacij ne priporočam, saj model ni konstruiran v ta namen. Ko se letenja že malo privadimo, ga lahko spuščamo tudi na travniku velikosti košarkarskega igrišča. Vsi modeli so konstrukcijske gradnje, izdelani na CNC strojih. Več o modelih in drugem modelarskem materialu preberite na: www.panoptikum.si Modele lahko kupite v bolje založenih modelarskih trgovinah oziroma naročite na modelar@panoptikum.si PANoptikUM, d. o. o., Medvedova 12, SI-1 241 Kamnik, tel.: 01 831 90 60, fax: 01 831 90 65 POKAL TELSTAR k. 400 > 100.000 SIT TIRI 3 november 2001 13 Električni pogon Varovalke in varnostna stikala BOŠTJAN PERDAN menjati na terenu, kar pa ne moti preveč. Varovalka običajno pregori iz tehtnega razloga, zato bo verjetno tedaj menjava varovalke naša zadnja skrb. V manjših modelih pogosto napajamo sprejemnik radijske postaje kar iz pogon¬ ske baterije, da prihranimo pri teži. Pri kr¬ milnikih, ki imajo funkcijo BEC, moramo varovalko obvezno vezati med motor in Električni motorji lahko, v nasprotju z motorji z notranjem zgorevanjem, stečejo tudi sami od sebe, zato moramo z njimi ravnati spoštljivo in se stalno zavedati ne¬ varnosti. Dandanes ima večina krmilni¬ kov vgrajen mikroprocesor, ki nam omo¬ goča preprosto in varno uporabo. Slednji preprečuje, da bi motor stekel v primeru, ko ročica plina ni bila prej v izklopljenem položaju. Da bi bilo upravljanje z električ¬ no gnanimi modeli kar se da varno, obi¬ čajno v model vgradimo še varovalko in varnostno stikalo. Varovalke Varovanje električne napeljave v lete¬ čem modelu je danes že vsakdanja praksa. Krmilniki so zelo izpopolnjeni in imajo vgrajene razne varnostne funkcije, med drugim tudi zaščito pred preobremenitvi¬ jo. Ker so dokaj komplicirani, se nanje ne smemo povsem zanesti, saj je, statistično gledano, verjetnost okvare komplicirane naprave večja od verjetnosti okvare pre¬ proste naprave. Takšna naprava je varo¬ valka, ki bolj preprosta, kot je, ne more biti! Slednja prekine električni tokokrog v primeru blokade motorja, na primer ob strmoglavljenju, in s tem prepreči popol¬ no uničenje pogonskega sistema. V red¬ kih primerih lahko pride do blokade mo¬ torja tudi med poletom, če v njegovo no¬ tranjost zaide kovinski tujek, ki ga je pri¬ tegnil močan magnet motorja. Blokada motorja električno pomeni kratek stik, te¬ daj je tok / omejen zgolj s celotno upor¬ nostjo sistema R s , ki je praviloma dokaj majhna, zato bo tok v skladu z Ohmovim zakonom zelo velik. Današnje baterije prenesejo to hudo preobremenitev dovolj dolgo, da pregori¬ jo navitje motorja, kabli napeljave in kr¬ milnik. Naštete komponente se tudi moč¬ no segrejejo in lahko povzročijo požar. To prepreči varovalka. Varovalka je prevodnik določenih di¬ menzij in sestave, ki se pri previsokem toku pregreje in stopi, s tem prekine to¬ kokrog in sistem zavaruje pred preobre¬ menitvijo. Je pomemben varnostni člen, ker je nemogoče, da bi v primeru odpove¬ di ogrozila varnost. Če se varovalka poš¬ koduje, delovanje ni možno, zato tudi var¬ nost ni ogrožena. Noben drug varnostni ukrep ne more zagotoviti takšne varnosti. Varovalka je poceni in tehta le nekaj gra¬ mov. Za opustitev, sploh v večjih mode¬ lih, vsekakor ni razloga! Upornost varovalke R v je majhna, a dokaj pomembna veličina, saj je vzrok za njeno segrevanje. Toplotna moč P naraš¬ ča s kvadratom toka / in je v primeru, da je slednji prevelik, kljub majhni upornosti dovolj velika, da varovalka pregori. p=i 2 R v Temperatura varovalke ne naraste v trenutku, zato lahko krajši čas prenaša to¬ kove, ki so višji od podanega imenskega toka. Predpostavimo, da je potrebna koli¬ čina toplote Q, da se varovalka stopi, ved¬ no konstantna. Tedaj je dolžina časovnega intervala t obratno sorazmerna s kvadra¬ tom toka / in z naraščanjem slednjega hi¬ tro pada. Q = P t => To lastnost varovalke s pridom izkoriš¬ čamo pri električnem pogonu, kjer je za¬ gonski tok motorja precej večji od obrato¬ valnega in med normalnim delovanjem traja le delček sekunde, dokler motor ne steče. Najbolj pogosto uporabljamo avtomo¬ bilske varovalke. Te so običajno na voljo za tokove do 30 A, dobijo pa se tudi po¬ sebne izvedbe za večje tokove, vse tja do 100 A. Izberemo varovalko, katere imen¬ ski tok je enak ali nekoliko večji od obra¬ tovalnega toka. Če imamo namen eksperi¬ mentirati z različnimi propelerji, naj bo enak maksimalnemu predvidenemu toku. Uporabimo lahko ustrezne priključke, a tedaj pride do dodatnega povečanja izgub zaradi upornosti priključkov. Lahko pa varovalko preprosto zamenjamo in jo hkrati uporabljamo kot varnostno stikalo, če jo imamo vstavljeno le med poletom. Če želimo, da bi bile izgube minimalne, varovalko prispajkamo na njeno mesto. V tem primeru je sicer ne bomo mogli za- krmilnik hitrosti (risba 1), sicer bi ob iz¬ klopu varovalke sprejemnik ostal brez na¬ pajanja, kar pomeni izgubo nadzora nad modelom in strmoglavljenje! Pri krmilni¬ kih brez funkcije BEC lokacija varovalke ni tako kritična, a jo običajno vežemo med baterijo in krmilnik, da zaščiti nape¬ ljavo tudi v primeru odpovedi krmilnika (risba 2). Tedaj jo lahko vežemo kar med dva sosednja člena v bateriji. V tem pri¬ meru bo varovalka baterijo varovala pred poškodbami zaradi kratkega stika tudi, ko se ta ne bo nahajala v modelu. Če uporabljamo za pogon modela brezkrtačni motor, lahko varovalko veže¬ mo le med krmilnik in baterijo (risba 2). Nikakor pa je ne smemo vezati v eno iz¬ med treh žic med motorjem in krmilni¬ kom, ker je takšen način varovanja neu¬ činkovit. Če prekinemo eno izmed treh faz med motorjem in krmilnikom, se mo¬ tor ne bo ustavil! Poleg tega pa bo manj¬ kajoča faza verjetno povzročila trajno poškodbo krmilnika! Varovalke bi morali vgraditi v vse tri faze, od katerih bi morali pregoreti vsaj dve, da bi uspešno prekini¬ li napajanje motorja. Pri krmilnikih za brezkrtačne motorje s funkcijo BEC torej ni varnega mesta za varovalko. Glede na to, da bomo v vsakem primeru nekoliko tvegali, jo lahko uporabimo ali pa tudi ne. V prvem primeru bo sprejemnik ob izklo¬ pu varovalke ostal brez napajanja, kar vse¬ kakor ni dobro. V drugem primeru pa nam ne preostane drugega, kot da se za- nesemo na zaščito pred preobreme- nitvijo, ki jo ima danes praktično že vsak boljši krmilnik. Varnostna stikala Ena bistvenih prednosti električnega pogona je enostaven zagon motorja in za¬ nesljivo delovanje. Vendar pa ima slednje tudi svojo ceno! Električni motorji lahko zaradi motnje ali kakega drugega razloga nenadoma »oživijo« brez naše vednosti in pomenijo potencialno nevarnost. Pred Risba 1. Pri krmilnikih, ki imajo funkcijo BEC, moramo varovalko vezati med motor in kr¬ milnik hitrosti. Risba 2. Če za pogon modela uporabljamo brezkrtačni motor, varovalko vežemo med kr¬ milnik in baterijo. 14 november 2001 TIKI 3 MODELARSTVO vklopom sprejemnika oziroma priključi¬ tvijo pogonske baterije pri sistemu BEC vedno najprej preverimo, ali se ročica pli¬ na nahaja v položaju izklopljenega motor¬ ja. Danes ima večina krmilnikov vgrajen mikroprocesor, ki je med drugim precej doprinesel k večji varnosti. Slednji pre¬ prečuje zagon motorja v primeru, ko roči¬ ca plina ni bila prej v položaju izkloplje¬ nega motorja. Kljub temu je popolnoma varno le dodatno varnostno stikalo, ki prekine glavni tokokrog in s tem izolira baterijo od preostalih komponent v mo¬ delu. Nekateri krmilniki so sicer oprem¬ ljeni z majhnim stikalom, ki pa ni povsem varno, saj ne prekine glavnega tokokroga. Če pustimo baterijo v modelu, se bo po daljšem času kljub izklopljenemu stikalu povsem izpraznila. Varnostno stikalo vežemo med bateri¬ jo in druge komponente v modelu. Tako povsem izključuje možnost naključnega zagona motorja, ko model ni v uporabi, in naj bo izklopljeno, vse dokler model ni pripravljen na vzlet bodisi s tal ali iz roke. Po končanem poletu stikalo takoj izklopi¬ mo! Tedaj nam tudi ni treba odstraniti po¬ gonske baterije iz modela takoj po pristan¬ ku. Če dodamo še priključek za polnjenje (risba 1), jo lahko polnimo kar v modelu, toda le pod pogojem, da se preveč ne gre¬ je. Te metode se poslužujemo predvsem tedaj, ko imamo otežen dostop do bateri¬ je. Običajno raje uporabljamo dva baterij¬ ska paketa in ju polnimo zunaj modela, kjer lahko poskrbimo za ustrezno hlajenje, sploh v vročem poletnem vremenu. Uporabimo manjše klecno stikalo, ki ga dobimo v vsaki elektrotehnični trgovi¬ ni. Za primer vzemimo stikalo, za katero je podan tok 3 A pri 250 V in 6 A pri 125 V. Ugotovimo, da znaša električna moč, ki jo stikalo lahko prenese, kar 750 W. Ker iz¬ gube v stikalu naraščajo s kvadratom toka, ne moremo pričakovati, da bo preneslo enako moč pri nižji napetosti, saj tok moč¬ no naraste in bi pri 15 V znašal kar 50 A ter še več pri nižji napetosti. Ta podatek uporabimo predvsem kot vodilo pri izbiri ustreznega stikala. Ustreznost stikala najla¬ že preverimo tako, da ga po končanem po¬ letu potipamo in ga, če se je preveč segre¬ lo, zamenjamo z zmogljivejšim. Če se dano stikalo izkaže za neustrezno, izberemo dvopolno stikalo istega tipa in uporabimo oba pola. Njune priključke vežemo vzpo¬ redno in na ta način razpolovimo upor¬ nost ter izgube v stikalu (risba 3). Ker je tovrstno stikalo namenjeno pre¬ cej manjšim tokovom, ga uporabimo le za prekinitev oziroma sklenitev tokokroga, ne pa tudi za vklop oziroma izklop motor¬ ja. Slednje naj tok le prenaša! To pomeni, da ga smemo preklopiti le tedaj, ko je roči¬ ca plina v položaju izklopljenega motorja. Prenosni tok je odvisen predvsem od upornosti stikala in je običajno nekajkrat večji od toka preklapljanja, ki je naveden za stikalo. To je tudi glavni razlog, da lah¬ ko uporabimo 3A-stikalo za precej večje h krmilniku — -0-tt k bateriji zadnja stran dvopolnega stikala Risba 3■ Z vzporedno vezavo priključkov dvopolnega stikala razpolovimo upornost ter izgube v stikalu. tokove, a le pod pogojem, da ne spremi¬ njamo položaja stikala, ko teče tok. Pri tak¬ šni rabi bo zdržalo precej večje tokove, iz¬ gube pa bodo minimalne. V nasprotnem primeru pride v stikalu do močnega iskre- nja med kovinskimi kontakti in do njihove poškodbe. Upornost stikala se precej po¬ veča, z njo pa tudi izgube v njem. Pravilno uporabljeno varnostno stika¬ lo je bistvenega pomena pri varovanju pred nenadnim zagonom motorja. Pripo¬ ročljivo je, da ga namestimo v vsak večji model, kjer je vstopna moč na motorju enaka ali večja od 100 W. Če ga opustimo, moramo pogonsko baterijo v model vsta¬ viti tik pred poletom in jo odstraniti takoj po pristanku, še preden izklopimo oddaj¬ nik. Na ta način bomo poskrbeli za mini¬ malno varnost, ki jo sicer zagotavlja var¬ nostno stikalo. To si lahko privoščimo le, kadar imamo enostaven dostop do bateri¬ je, v primeru nenadnega zagona motorja pa naša varnost ni ogrožena. TnP madEltehnik UL IX. korpusa 73 5000 Nova Gorica TeL: 5 3300 173 Fax: 5 3300 174 E-pošta: topmodel@siol.net Naročanje možno tudi po pošti, in sicer od pon.-čet. 15.00-19.00, petek 8.30-12.30 ter 15.00-19.00, sobota 9.00-13.00 RV-naprave FUTABA: Nova RV-naprava FX14. Komplet vsebuje oddajnik z akumulatorjem, sprejemnik F147, stikalo, par kristalov! ATTACK 2DR 2/2/2 . 13.990 i SKYSP0RT 4 4/5/1 . 29.990 S FC16 35/40 MHz 4/8/1 . 49.990 5 FX14 35/40 MHz 4/8/OB. 54.990 S FF8 35/40 MHz 8/0/0 . 116.990 S FC18 35/40 MHz 4/8/1 CamP. 108.990 S Servomehanizmi FUTABA: FS110 std. 2.490 SIT FS500 mikro. 4.990 SIT FS500 port. zob. 5.990 SIT GWS: PICO. 5.990 SIT NAR0. 5.490 SIT NAR0 BB HP. 5.990 SIT S03 standardni. 2.390 SIT Regulatorji JETI: JES050 . 5 A/BEC. 4.390 JES10.10A/BEC. 5.190 JES180. 18A/BEC. 5.280 JES350 . 35 A/BEC. 6.990 JES300 Car.35 A/BEC. 8.990 JES50. 50 A/BEC. 10.490 Sprejemniki JETI: REX4 kan. 35/40 MHz.. 7.290 REX5 kan. 35/40 MHz. 7.990 REX7 kan. 35/40 MHz. 8.590 I ■P" im » ■2=====HH^| B I, ;j^el] Novi »brezkrtačni« motorji ter regulatorj SILENCE Začetniški jadralni model, preprost za letenje in gradnjo. V kompletu je model že popolnoma sestavljen - potrebujete le še montažo servo- motorjev, da je nared za letenje. Priložen je tudi komplet za dvigovanje z elastiko, narejen iz trdega stiropora. Razpon kril: 1800 mm Teža: 650 g R3073.16.990 SIT AIRDANCER Začetniški elektromotorni model. Model v škatli je skoraj gotov; tudi že pobarvan - vstaviti je treba samo še servomotorje ter električni pogon. Narejen je iz trdega stiropora. Razpon 1400 mm, dolžina 950 mm, teža 1500 g, profil WM 99, akumulatorji 7NC/1500 mAh, el. motor SPEED 500, RV-naprava 2-3 funkcije. AIRDANCER ARF. -522.990 SIT MUSTANG P51D ter MIGG3 Namenjeni tako za športno letenje kot za tekmo¬ vanja v kategoriji »AIR COMBAT«. Trupi so že sijoče beli, narejeni iz steklenih vlaken, krila iz stiropora, prekritega z abahijevim furnirjem, oja¬ čenim s tkanino. Vrhunska kakovost izdelka. Priloženi so tudi ves drobni material, nalepke ter navodila. Model je ARC (almost ready to cover - pripravljen za prekrivanje). Tehnični podatki: C RO NO BELT Kakovosten ter hiter avtomobil 1/8, s katerim lahko tekmujete v razredu »nacional«. Komplet vsebuje: RV-napravo FUTABA, motor ROSSI, avto, pribor,... Neprekosljiv po kakovosti ter ceni. MOTORJI MVVS MVVS .91 (15 cm 3 ), kompleten z uplinjačem z dvojno iglo, dušilcem. Motor z batnim obročkom. Moč: 2,45 KM / 11.000 vrt. TEKI 3 november 2001 15 v RADIJSKO VODENJE Kabli v modelih GREGOR HARIH Ponavadi so priključki in povezave na baterijah in krmilnikih hitrosti že nareje¬ ni in si z njimi ne delamo preglavic. Če pa za krmilnik ni prostora pri motorju in je daleč stran od njega, moramo tovarniški kabel motorja podaljšati. Tedaj se pojavi vprašanje, kakšen kabel naj vzamemo. Nekateri poskušajo kar s tankimi kabli za zvočnike. Motor bo tako dobil manj moči kot pri pravilnem kablu. Če je kabel pretanek, se utegne zgoditi, da se začne močno segrevati in lahko izolacija steče. Spet nekateri poskušajo z debelimi kabli. V krilu s štirimi motorji velikosti 400 dobijo motorji zadostno moč šele pri kab¬ lih večjega preseka. Če pa je masa kablov vseeno prevelika, bo to vplivalo tudi na letalne sposobnosti modela. Model se bo »vlekel« tik nad tlemi, ali pa zaradi preveli¬ ke mase sploh ne bo sposoben leteti. Pri večmotornih modelih je pomem¬ bno, da imajo vsi motorji približno enako število vrtljajev. In kako so ti odvisni od napetosti? Če se nam pri napajanju s še¬ stimi členi Ni-Cd (7,2 V) »izgubi« 100 mV (= 0,1 V), bomo to komaj opazili, posebno še, ker motorji popularne kategorije 400 nikoli niso povsem enaki. V idealnem primeru (brez izgub) naj bi do motorja prišla celotna napetost. Ž^l pa imajo vodniki lastnost, ki se ji v elek¬ trotehniki reče upornost in jo merimo v ornih (Q). Ta ovira pretok električnega toka. Na vodniku se tako del napetosti »iz¬ gubi« - elektrotehniki govorijo o »padcu« ali ostanku napetosti. To izgubo napetosti lahko izračunamo po Ohmovem zakonu, ki pravi, da je pa¬ dec sorazmeren z velikostjo toka skozi vodnik ter upornostjo vodnika, in kjer je: U - padec napetosti, merjene v voltih (V), I - tok skozi vodnik, merjen v amperih (A) in R - upornost vodnika, merjena v ornih (n). Primer: Na šest celic priključimo upor z upornostjo 2 tl V tokokrogu teče tok 3,6 A, na bremenu (uporu) lahko izmeri¬ mo 7,2 V. Nato v vezje vključimo še upor z upornostjo 0,33 £2, ki nadomešča vod¬ nik. Sedaj tok upade na 3,08 A, na breme¬ nu (2 £2) pa imamo le še 6,18 V! Manj¬ kajoči padec 1,02 V je ostal na uporu 0,33 £2, s katerim smo nadomestili vod¬ nik. Tak poskus je zgovoren tudi še zaradi drugega učinka. Kam gre izgubljena ener¬ gija? Ni treba posebej ugibati - velja na 99 % natančno -, da se izgube spremenijo v toploto. Upori se segrejejo, če skoznje teče tok. V modelu se segreva vse: bateri¬ je, ker imajo t. i. notranjo upornost, ter motor in krmilnik, ker imata določen iz¬ koristek. To vse kaže na izgube. Pri tovar¬ niških baterijah in krmilnikih (regulator¬ jih) ne moremo nič spremeniti, zato se bomo ukvarjali s povezavami (kabli) med komponentami pogonskega sistema. Kable lahko kupimo v vsaki trgovini z električnimi pripomočki ali bolje za¬ loženi modelarski trgovini. Preseki kab¬ lov se podajajo v kvadratnih milimetrih in so standardizirani. Tabela prikazuje obnašanje vodnikov pri določeni obremenitvi (kabli so bili dolgi 1 m). Kabel je ležal na mizi in je bil sprva obremenjen z manjšim tokom. Obremenitev sem povečeval, dokler se vodnik ni začel segrevati. Povzetek Pri vsem tem si najlaže zapomnimo številko 10 A/mm 2 , ki velja kot približno dopustna vrednost. Tako lahko pri grad¬ nji majhnega dvomotornega modela z dvema motorjema tipa 400 uporablja¬ mo kable 0,75 mm 2 (namesto navadnih 1,5 mm 2 ), saj tu ne teče večji tok kot 5-7 A, in s tem prihranimo okrog 25 g. Še bolj zanimiv je primer gradnje večmotor- nega modela. Tu lahko primerjamo tok glede na prejšnjo tabelo in se odločimo za ustrezen kabel. Vzemimo na primer ma¬ keto letala hercules, ki ima štiri motorje velikosti 400. Če razpetino povečamo, us¬ trezno spremenimo tudi pogonski sistem. Pri notranjih motorjih uporabimo kabel 2 x 0,75 mm 2 in pri zunanjih 2x1 mm 2 . Tako prihranimo okrog 35,3 g., kolikor skoraj tehta en servomehanizem. Prihra¬ nek ni velik, vendar se pozna. Zaključek Kabli imajo upornost, ki je odvisna od preseka. Če so kabli pretanki, bo v njih os¬ talo kar nekaj električne energije. Zaradi tega se bodo segrevali, in če preveč, bo lahko popustila izolacija in prišlo bo do kratkega stika. Ta lahko nastane tudi, če se elektromotor ne more zavrteti, bodisi, da je vijak zataknjen, ali celo, če je v mo¬ tor padla kaka smet (na primer podlož- ka)! Baterije električnega pogona, tako Ni-Cd, Ni-MH in druge, imajo dovolj majh¬ no notranjo upornost, da so sposobne pognati orjaške tokove. Zato ni treba po¬ sebej omenjati, da je posledica kratkega stika lahko pravo pogorišče ... In še dva nasveta: kabli s silikonsko izolacijo zdrži¬ jo večje temperature, varovalka, ki jo ve¬ žemo pred motor, pa reši tudi model! Ne pozabimo: 1 mV= 0,001 V, 1 m £2 = 0,001 a. Pomen nekaterih oznak: > - meritev, kjer vrednosti naraščajo (zaradi segrevanja), >X - meritev, kjer vrednosti naraščajo (občutno segrevanje), >Xx - kabel postane zelo topel (ni več priporočljiv), >XX - kabel postane vroč (možnost požara). 16 november 2001 TTKE 3 Timovo izložbeno okno Focke-vvulf FW-T90 F-8/R14 (Revell, kat. št. 04147, M 1 : 72) JURE MILJEVIČ Spomladi 1943 leta se je pričela serij¬ ska proizvodnja FW-190 A-5, ene številč¬ nejših različic lovca FW-190. Iz nje je iz¬ šlo tudi torpedno letalo FW-190 A-5/R14, ki naj bi zamenjalo okorne in počasne torpedne različice bombnikov He-111, He-115 in Ju-88, katerih izgube so ob vse močnejši protiletalski obrambi in lovski zaščiti zavezniških ladij postale že prehu¬ de. Manjše in hitrejše letalo bi bilo za pro¬ tiletalske topove zahtevnejša tarča, po opravljeni nalogi pa bi si lahko izborilo pot domov skozi nasprotnikovo lovsko zaščito. Letalo je imelo povečan smerni rep, daljšo nogo repnega podvozja in pod trupom nosilec ETC 501 za torpedo LTF 5b. Ker sta se preizkušanje in razvoj letala zavlekla, naj bi bila osnova za se¬ rijsko letalo namesto A-5 izboljšana razli¬ čica F-8. Tako je nastal FW-190 F-8/R14, ki pa so ga naredili samo enega. Doba tor¬ pednih bombnikov je minila in celo hitri FW-190 je imel v tej vlogi le pičle možno¬ sti za uspeh. Revellova maketa torpednega focke- wulfa v merilu 1 : 72 je ena od številnih iz¬ peljav osnovne makete, ki smo jo opisali že v prvi številki Tima leta 1998. Maketa ima nov trup ter dodan torpedo in nosi¬ lec zanj. Kot starejša maketa ima tudi naj¬ novejši revellov focke-vvulf podobne na¬ pake in vrline. Po merah in obrisih je ra¬ zen malenkostnega odstopanja na nosu točna, zunanjost makete in površinske podrobnosti pa so odlične. Enako velja za notranjost pilotske kabine; proizvajalec pa žal še vedno ni omogočil odpiranja nje¬ nega pokrova. Jaški podvozja so malce poenostavljeni, a več kot zadovoljivi. Ne¬ kaj dela bo le s popravki repa torpeda. Fo¬ tografije FW-190 A-5/R14 kažejo, da je bil oborožen s torpedom LTF 5b, enako pa je prikazano tudi na profilu letala na skici barvnih shem v načrtu makete. Če foto¬ grafij takšnega torpeda nimate, za vzor pri predelavi priporočam rep torpeda pri Italerijevi maketi Ju-88 A-17. Sam sem na¬ mestil maketo na stojalo, zato sem ji uvle¬ kel podvozja in v kabino dodal pilota, si¬ cer pa focke-wulfa razen popravljenega torpeda nisem spreminjal. Če nad maketo ni resnejših pripomb, pa sta toliko bolj megleni obe maskirni shemi. Zgodovina torpednega focke-wul- fa je namreč precej nejasna. Vsi viri se strinjajo, da je bil izdelan le en FW-190 F-8/R14, žal pa ob zadovoljivih podatkih in fotografijah njegovega predhodnika, torpednega focke-wulfa FW-190 A-5/U14, za serijsko letalo ni mogoče najti ne foto¬ grafij, ne podatka o njegovi tovarniški šte¬ vilki. Revell ponuja barvni shemi letala med preizkušanjem ter med njegovo služ¬ bo v KG 200, vendar sta tovarniški števil¬ ki na repu pri obeh barvnih shemah raz¬ lični, kot da ne gre za isto letalo. Oznaka A3 med kodnimi črkami na boku letala brez dvoma pripada KG 200, vendar pa bi morda lahko šlo za katerega od FW-190 F-8/U2 ali F8/U3, ki je pripadal III/KG 200. Ta različica se je na zunaj od torped¬ nega letala razlikovala le po napihnjenem pokrovu kabine, oborožena pa je bila z nenavadno kombinacijo bombe in torpe¬ da BT 700 ali BT 1400. Torpedni FW-190 naj bi sicer izvedel en napad na britanske trgovske ladje, vendar se s tem v zvezi naj¬ pogosteje omenja FW-190 A-5/U14 in ne FW-190 F-8/R14. Ob takšnem pomanjka¬ nju podatkov sem se odločil za barvno shemo preizkusnega letala in upal na naj¬ boljše. Kakovost nalepk je dobra in ob ob¬ lica rus S-49A (Gremlin models, M 1 : 72) MITJA MARUŠKO Jugoslovanski lovec ikarus S-49A je nastal konec štiridesetih let, ko so se po¬ litične vezi jugoslovanskega vodstva s Sovjetsko zvezo pretrgale. Konstruktorji predvojnega lovca IK-3 so se lotili »mo¬ dernizacije« uspešne zasnove in uporabili sovjetske motorje VK-105 PF, ki jih je Ju¬ goslavija prejela za revizijo na lovcih jak- 3. Letalo je bilo oboroženo s sovjetskim topom 20 mm ŠVAK in dvema mitraljezo¬ delavi z akrilnim loščilom in lakom njiho¬ vi robovi hitro izginejo. Malce moti rob pri rdeči črki G, nujno pa je treba zame¬ njati oznake pripadnosti (križe), ker so preveliki. Kljub manjšim pomanjkljivostim pri torpedu in nejasni barvni shemi je Revel¬ lov FW-190 F-8/R14 vsekakor vreden na¬ kupa. Zahtevnejši maketarji, nezadovoljni s pomanjkanjem podatkov o letalu, se lah¬ ko odločijo za manjšo predelavo pokrova strojnic pred kabino letala in tako brez te¬ žav izdelajo bolje dokumentirano različi¬ co FW-190 A-5/U14. Torpedna različica tega slavnega lovca bo vsekakor popestri¬ la vsako vitrinsko letališče. Maketo toplo priporočam. kapo, hladilnik na trupu ima tri sestavne dele. Površinski detajli so sicer vgravirani, vendar so malce pregrobi. Potrebno je ki- tanje stičnih robov, vnovično graviranje površinskih detajlov pa ne bo vzelo pre¬ več časa. Lopute za podvozje je treba iz¬ delati v samogradnji. Maketo spremljajo navodilo za sestavljanje s preprostimi ris¬ bami, načrt v merilu 1 : 72, ki je povzet po Avio reviji, načrt v merilu 1 : 48 ter krajša zgodovina letala. Nalepke so na voljo za letalo s številko 31 in serijsko oznako 2331. Natisnjene so na filmu, zato jih mo¬ ramo prej izrezati. Rumena obroba zvezd na nalepkah je rahlo zamaknjena. Maketi ma 12,7 mm UBS. Zgrajenih je bilo 44 se¬ rijskih letal in prototip, ki je poletel junija 1949 po vsega 11 mesecih trdega dela. Aleksej Ilič je avtor kalupa za epoksid- ni ulitek makete tega letala pod blagovno znamko Gremlin models iz Zvezne repub¬ like Jugoslavije. Maketo sestavlja 20 se¬ stavnih delov in vakuumsko stisnjena ka¬ bina v prozorni plastiki. Osnovo makete tvorijo dve polovici trupa, krilo in repne površine. Smerno krmilo je ločeno od tru¬ pa, v kabini so stranska konzola in sedež iz dveh delov ter instrumentna plošča, ko¬ lesi na krilih sta brez hidravličnih nog, propeler je izdelan z ločenimi kraki in je priložena še lepljiva folija Aeropoxy Coli Frame, ki jo po predhodnem barva¬ nju nalepimo na prozorne dele kabine in ponazarja okvire kabine. Maketa nudi so¬ lidno osnovo za delo, vendar terja pozna¬ vanje gradnje epoksidnih maket. Maketa Gremlin models ikarus S-49A je bila izdelana v omejeni nakladi vsega 100 primerkov, in če jo želite imeti v svo¬ ji zbirki, pohitite z naročilom na naslov gremlinmodels@beiteI.yu, oziroma pov¬ prašajte pri Nenadu Mikluševu (http :// aeropoxy.freeservers.com in yasig@eu- net.yu), ki je prispeval izvod za oceno. Cena makete je okoli 15 USD. 3 november 2001 25 Nadzor nad vsebino spletnih strani MIHA ZOREC Z vstopom na internet se nam odpre čudoviti svet informacij ter ponudb za storitve in nakupe. Najti je moč skoraj vse, od svežih novic z vseh koncev sveta do eksotičnih kuharskih receptov, »Onli¬ ne« zdravniki nam svetujejo pri premago¬ vanju bolezni, kupimo lahko najnovejše zgoščenke, računalnik in celo avtomobil. Seveda pa ni vse tako lepo, kot je videti na prvi pogled. Tako kot se za bliščem veli¬ kih mest skrivata tudi beda in kriminal, tudi na internetu mrgoli zlikovcev najraz¬ ličnejših kalibrov. Žal je s pomočjo interneta, najbolj svo¬ bodnega in odprtega medija vseh časov, tudi otročje lahko širiti najbolj neokusne in pokvarjene vsebine. Pri tem pa se krog uporabnikov interneta vse bolj širi. Ne uporabljajo ga več le računalniški navdu¬ šenci, temveč tudi gospodinje, upokojen¬ ci in v vedno večji meri tudi otroci. Neu¬ stavljiva radovednost pa otroke na inter¬ netu kaj hitro privede do spletnih strani z neprimerno vsebino (spolnost, nasilje, droge ...), ki lahko kvarno vpliva na njihov razvijajoči se pogled na svet, življenje in medčloveške odnose. Tega problema so se zavedeli tudi računalniški strokovnjaki in pojavila se je cela vrsta programov za preprečevanje dostopa do spletnih strani z neprimerno vsebino. Nekateri spletni brskalniki so dobili posebne module za filtriranje spletnih strani. Seveda tudi Mi¬ crosoftov Internet Explorer ni bil izjema - dobil je svetovalca o vsebini. Svetovalec o vsebini Svetovalec o vsebini deluje razmero¬ ma preprosto, predvsem pa zelo konzer¬ vativno. Spletnemu brskalniku dovoljuje prikaz izključno le pozitivno ocenjenih strani in strani s seznama odobrenih spletnih mest. Vse druge strani pa si lah¬ ko ogledujemo le, če poznamo geslo. Do svetovalca o vsebini pridemo prek menija Orodja, v katerem kliknemo na iz¬ biro Internetne možnosti (slika 1). V okencu, ki se odpre, izberemo nastavitve¬ ni listič Vsebina (slika 2) in v razdelku Svetovalec o vsebini pritisnemo na gumb Omogoči. Pri tem se odpre okno z nasta¬ vitvami za svetovalca o vsebini (slika 3). Prvi nastavitveni listič Ocene je name¬ njen izbiri ocenjevalnih ravni za namešče¬ ne ocenjevalne sisteme. Internet Explo- rer ima vgrajen ocenjevalni sistem RSACi (Recreational Software Advisory Council, www.rsac.org) (slika 4), lahko pa mu do¬ damo še druge (npr. SafeSurf Rating Ser¬ vice, www.safesurf.com) (slika 5). Vsak ocenjevalni sistem deli vsebino strani na več zvrsti (npr.: golota, jezik, nasilje, spol¬ nost). Raven sporne vsebine, ki jo bodo uporabniki lahko videli, določimo z drsni¬ kom za vsako zvrst posebej. Seveda pa ocenjevalni sistemi nimajo podatkov o prav vseh spletnih mestih in lahko se zgodi, da svetovalec o vsebini prepreči dostop tudi do spletnih mest brez vsakršne sporne vsebine (npr. www.tzs-online.com). Zaradi tega ima svetovalec o vsebini nastavitveni listič Odobrena mesta (slika 6), na katerem lah¬ ko sami izdelamo seznam spletnih mest, ki jih bo videti, in tistih, ki jih ne bo. S po- MBg Ocene Odobrene mesta j Splošno j UtUUOUlU I Ustvarite lahko seznam spletnih mest, ki se jih da videti vedno o j n Stoli, ne glede na to, kako so ocenjena. Omogoči to spletno mesto: J www.arnes.si Stenam odobrenih in neodobrenih spletnih mest: ft hadrian.httpool.com © jas disney.go.com © spaceplace.jpl.nasa.gov © www.matkurja.com © www.microsoft com © www.na$a gov O www.sex.com O www.spolnost.com © www.tehmska-zatozba si © www.tzs-online.com JJ porabi Ocene | Odobrena mesta Splošno j Dodatno | Možnosti uporabnika r Uporabniki lahl o vidi |0 neoceniena mesta W Nadzornik lahko vnese geslo in tako omogoči uporabnikom ogled blokirane vsebine Nadzomiško geslo Z nadzorniškim geslom lahko spreminjate nastavitve ,y/ svetovalca o vsebini in svetovalca vklopite ali izklopite. U Kliknite »Spremeni geslo«, če želite spremeniti nadzorniško geslo. Spremeni geslo... Ocenjevalni sistemi ..&» Sisteme za ocenjevanje, ki |ih uporabljate, pripravljajo druga ! «7y| podjetja ali organizacije. Kliknite »Ocenjevalni sistemi«, če si lidJ želite ogledati seznam ah ga spremeniti ^ N^idi ocenjevalne sisteme Ocenjevalni sistemi. Uporabi november 2001 TIKr 3 26 MODELARSTVO močjo tega seznama lahko omogočimo dostop tudi do spletnih strani, ki so oce¬ njene negativno, ali pa preprečimo do¬ stop do spletnih strani, ki so sicer ocenje¬ ne kot primerne. Izdelava seznama odobrenih spletnih mest je vsekakor zamudno opravilo, saj moramo naslove strani vnašati ročno in vsakega posebej. K sreči lahko seznam odobrenih strani nastaja tudi ob brskanju po spletu. Svetovalec o vsebini nas na¬ mreč vsakokrat, ko naleti na neocenjeno stran, povpraša, ali dovolimo ogled (slika 7). Izbiramo lahko med tremi možnostmi: vedno omogoči ogledovanje tega spletne¬ ga mesta (ogled vseh strani pod določeno domeno), vedno omogoči ogledovanje te spletne strani (ogled le ene same spletne strani) in omogoči ogledovanje le tokrat. Če izberemo prvo možnost, in če pozna¬ mo geslo, se naslov sporne strani vpiše na seznam odobrenih mest. V razdelku Možnosti uporabnika na nastavitvenem lističu Splošno (slika 8) lahko s postavitvijo kljukice v prvo polje omogočimo uporabnikom ogled neoce¬ njenih mest (s tem v bistvu izključimo nadzor). S potrditvijo drugega polja pa se pred prikazom blokiranih strani (strani, ki so v seznamu odobrenih mest ocenjene negativno) prikaže okence, s katerim nas svetovalec povpraša za dovoljenje za pri¬ kaz strani. Nadzornik (starši, učitelj, men¬ tor ...) lahko vnese geslo in omogoči (ali pa tudi ne) ogled sporne strani. V razdelku Nadzorniško geslo lahko nadzornik spremeni geslo za dostop do nastavitev svetovalca (isto geslo nadzor¬ nik uporablja za dovoljevanje ogleda spornih strani). Seveda pa mora pred spremembo vnesti staro geslo. Geslo je treba vnesti tudi vsakokrat, ko želimo omogočiti oziroma onemogočiti sveto¬ valca. Zadnji razdelek na tem nastavitvenem lističu Ocenjevalni sistemi služi za iska¬ nje, dodajanje in odstranjevanje ocenje¬ valnih sistemov. Gumb Najdi ocenjevalne sisteme nas odpelje do Microsoftove pod¬ porne strani s seznamom priporočljivih ustanov, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem vsebine spletnih mest. Na nastavitvenem lističu Dodatno lah¬ ko omogočimo sprotno pridobivanje ocen, kar pa lahko močno upočasni delo¬ vanje brskalnika. Zaključek Explorerjev svetovalec o vsebini zelo dobro opravlja svojo nalogo. Morda celo predobro, saj ko ga vključimo, je kar naenkrat prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno. Vsi pa vemo, kako je s prepo¬ vedanimi sadeži. Mladega nadebudneža bo svetovalčevo nadlegovanje še bolj spodbudilo in neverjetno hitro bo našel drugo, necenzurirano pot do spleta. Kako torej preprečiti dostop do neprimernih vsebin na internetu? Odgovor je sila pre¬ prost. Podobno kot pri tiskanih medijih ali gledanju televizije in videokaset velja tudi za internet. Veliko bolje kot še tako izpopolnjen računalniški program za nad¬ zor spletne vsebine se odreže odrasli sopotnik (mentor, starši, sorodnik, uči¬ telj ...), pa tudi če o računalnikih in inter¬ netu nima pojma. Novo na trgu \ MICRO TAXI, EASY FLY, MINI PARTENAVIA Serija iz stiropora lepo izdelanih letalskih modelov na električni pogon z dobrimi letalnimi lastnostmi. Primerni so za naj¬ mlajše, ki se želijo preizkusiti v letalskem modelarstvu. Modeli imajo vgrajeno pogonsko baterijo, ki jo napolnimo s priloženim polnilni¬ kom. Za micro taxi boste odšteli 3.934 SIT, za easy fly 4.178 SIT in za mini partenavio 22.320 SIT. Model mini partenavia ima priloženo napravo za radijsko vodenje. OS MAX 21 RX-V01B OS max 21 RX-V01B je zmogljiv motor z notranjim zgorevanjem s prostornino 3,46 cm' in 3000-40.000 vrt./min. Prime¬ ren je za tekmovalne modele avtomobilov off-road. Cena je 64.200 SIT. Trgovina MIBO modeli, d. o. o., Stara c. 10, 1370 Logatec, tel.: (01) 750-90-60, faks: (01) 756-42-84, e-pošta: mibo.export@siol.net RV-NAPRAVA FX 14 RV-naprave FX nove serije so tako pultne kot ročne osemkanalne postaje z desetimi spomini, digitalnimi trimerji, načinom programiranja s 3D-tipko hot key... Mi¬ kroprocesor je razdeljen na osnovne, akrobatske ter jadralne modele, helikop¬ terje. V kompletu dobite oddajnik FX 14 z oddajniškim akumulatorjem 9,6 V/ 750 mAh, nov sprejemnik RF 147, stikalo in par kristalov. Cena je 54.990 SIT. Crono belt je vrhunski model avtomobil¬ čka v merilu 1 : 8 s pogonom na jermene, ki mu omogočajo boljše pospeševanje. Narejen je iz kakovostnih materialov. V kompletu dobite poleg modela avto¬ mobilčka še RV-napravo Futaba, motor Rossi, ter ves preostali pribor. Cena je 79.000 SIT. MIG-3 Model je namenjen tako za športno lete¬ nje kot tudi za tekmovanje v zračnih bo¬ jih. Trup je narejen iz steklenih vlaken in epoksidne smole, zunanjost pa je gladka in obdelana z gel-coat premazom. Krila iz stiropora so prekrita s stekleno tkanino in abahijevim furnirjem. Kompletu je pri¬ ložen tudi ves drobni material z nalep¬ kami in navodili. Model je že pripravljen za prekrivanje. Podatki o modelu: raz¬ pon kril 865 mm, dolžina 730 mm, masa 900 g, motor .15 (2,49 cm'). Za komplet boste odšteli 22.900 SIT. TOP - modeltehnik, d. o. o., Ul. IX. korpusa 73, 5000 Nova Gorica, tel.: (05) 33-00-173, faks: (05) 33-00-174, e-pošta: topmodel@siol.net. TTE.I 3 november 2001 27 ELEKTRONIKA Indikator telefonske linije JERNEJ BOHM Internet in elektronska pošta sta lahko ob pogledu na mesečni Teleko¬ mov račun kaj neprijetna konjička. Vzrok je pogosto prav nenavaden: po opravljenem delu ne izključimo mode¬ ma. Kot tak vzdržuje telefonsko zvezo, medtem pa računalnik v telefonski centrali vztrajno nabira impulze v svo¬ jo malho. To se ne dogaja samo začetni¬ ku, ki se spopada še z nastavitvami ra¬ čunalniške opreme, pač pa tudi starim mačkom, saj jih delo nemalokrat po¬ polnoma prevzame. Za po nepotreb¬ nem višji račun je dovolj že, da se stara mama oglasi prek GSM-a samo enkrat mesečno. Čeprav lahko v vsakem trenutku le z nekaj kliki na miško preverimo stanje modema, ali smo ga resnično izključili, pa utegne biti bolj enostaven, pred¬ vsem pa zanesljiv pogled na indikacij- sko lučko, ki ji je zaupana le ena sama naloga, da gori, kadar je linija prosta. Zdi se, da tudi dvig telefonske slušalke in prisluškovanje liniji sodi med preveč zahtevno preverjanje. Preprosto vezje, ki ga sestavljajo tri¬ je pasivni elektronski elementi, priklju¬ čimo med priključka a in b običajne te¬ lefonske linije. Ko je prosta, med njima izmerimo do približno 50 V veliko eno¬ smerno električno napetost, medtem ko se v primeru »dviga slušalke« spusti na vsega nekaj voltov. Torej, svetleča dioda (LED) bo v prvem primeru sveti¬ la, v drugem pa ne. Dodatna dioda je namenjena varovanju pred napačno priključitvijo. Da bi bil vpliv indikacijske lučke čim manjši, uporabimo LED-diodo z vi¬ sokim izkoristkom. Taka dioda dobro sveti že pri električnem toku 2 mA, vez¬ je pa lahko zato celo večkrat ponovimo - npr. ob telefonskem aparatu v sosed¬ njem prostoru. Ponovljeno vezje ob te¬ lefonu, s katerega domači sicer telefo¬ nirajo, bo učinkovito preprečilo mote¬ nje podatkovne zveze. V nekaterih pri¬ merih dvig slušalke podre zvezo z inter¬ netnim operaterjem, kar je zagotovo sila neprijetno, posebno če se zalomi pri prenosu dolgih datotek. Nič kaj pri¬ jetno ni vnovično klicanje in čakanje, da se računalniki spet »zmenijo«. Vezje lahko uspešno uporabimo tudi v neračunalniških primerih, ko imamo npr. vzporedno vezana le dva običajna telefonska aparata. Kadar koli bomo želeli telefonirati, najprej pogle¬ damo, ali nemara ne sveti svetleča dio¬ da. Na ta način bomo preprečili ali vsaj močno zmanjšali vskakovanje v tuje po¬ govore. Vezje, pritrjeno v manjše pri¬ merno ohišje, postavimo na vidno me¬ sto ob aparatu (računalniku, telefonu). Če LED-dioda ob priključitvi vezja na li¬ nijo v nobenem primeru ne zasveti, obrnemo priključni žici. Tudi ta skromna napravica bi mora¬ la biti po črki zakona atestirana za pri¬ klop na javno telefonsko omrežje. Pri Telekomu se s takimi »malenkostmi« ne ukvarjajo. Avtorju prispevka je prijazen uslužbenec takoj dovolil (poskusno) uporabo. Preprosto do kakovostnega oscilatorja Integrirano vezje ICL8038 JERNEJ BOHM V enem izmed Timovih elektron¬ skih projektov smo uporabili večna¬ mensko Intersilovo integrirano vezje ICL8038. Uporabili smo ga kot sinusni oscilator, zmore pa mnogo več, zato bi bilo zares škoda, da ga ne bi natančneje opisali, saj v mnogih pogledih močno poenostavi projektiranje cele vrste elektronskih vezij. Monolitno vezje v 14-kontaktnem ohišju PDIP lahko poleg sinusne nape¬ tosti generira še pravokotni in trikotni signal z možnostjo nastavitve žage in oblikovanja pravokotnih impulzov v frekvenčnem območju od 0,001 Hz pa do 0,3 MHz. Poleg tega lahko osnovno nihanje frekvenčno moduliramo (prek posebnega vhoda). V fazno sklopljenih stikih dosegamo frekvenčno stabilnost lo, po kateri določimo frekvenco izhod¬ nega signala: F = 0,15/((RA + RA) • C). V preglednici so podane vrednosti kondenzatorja C za določeno frekvenč¬ no območje. Cena je približno 750 SIT. DUTY CYCLE fQ FREQUENCY < _ ADJUST [15 SINE WAVE ADJUST lT| NC 13~| NC E ii~| V- OR G •^1 TIMING 5 0 FM SVVEEP CAPACiTOR SQUARE WAVE OUT INPUT pod 250 ppm/°C. Podrobni tehnični podatki so dosegljivi na URL-naslovu http:/www.intersil. com. Uporabno vezje je sestavljeno že iz vsega šestih elementov. Vrednosti RA, RB in C določajo frekvenčno območje delovanja. Za tiste, ki bodo ICL8038 uporabili npr. kot funkcijski signal ge¬ nerator, navajamo še približno formu- 1 nastavitev sinusne oblike 2 sinusni izhod 3 trikotni izhod 4 nastavitev simetrije 5 nastavitev simetrije 6 +V (10-30 V) 7 modulacija (FM-nivo) 8 modulacija (FM-signal) 9 pravokotni izhod 10 časovni element (kondenzator) 11 GND (0 V) 12 nastavitev sinusne oblike 13 - 14 - 28 november 2001 TI«L 3 IZDELEK ZA DOM Okrasni stenski termometer MATEJ PAVLIČ November je mesec, ko nas začne iz dneva v dan bolj zanimati, kako hladno je zunaj. Od tega je namreč odvisno, ali se lahko od doma podamo samo v debe¬ lejši jopici, ali pa moramo obleči bun¬ do, da nas ne bi zeblo. Če smo zamudili jutranja poročila oziroma če si ne more¬ mo privoščiti, da bi na internetu odpr¬ li spletišče z naslovom http://www. rzs-hm.si/napoved/meteoroloske _na- povedi.html , kjer Hidrometeorološki zavod RS objavlja podatke o vremenu, nam ne preostane drugega, kot da sto¬ pimo na balkon in skušamo na lastni koži ugotoviti, kako je mraz. Takšno »merjenje« temperature pa je seveda zelo približno. Da bi lahko kaki snovi, torej tudi zraku, natančno določili temperaturo, moramo imeti ustrezno pripravo za merjenje. Pravimo ji termometer, njeno ime pa izhaja iz grščine ter pomeni me¬ rilnik toplote. Temperaturne skale, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju (Celzijeva, Fahrenheitova, Reaumurje- va), imajo ničlo pri nekaterih stanjih snovi, ki so bolj nazorna. Tako je pri Celzijevi skali ledišče vode pri 0 °C in vrelišče pri 100 °C. V znanosti pa upo¬ rabljamo absolutno temperaturno ska¬ lo z enoto kelvin (slika 1). Ničla te skale (ali absolutna ničla) znaša 0 K, kar je enako -273,15 °C. Najbolj razširjen je živosrebrni ter¬ mometer, ki ga uporabljamo za merje¬ nje telesne temperature. Sestavljen je iz zgoraj zaprte steklene cevke (kapilare), napolnjene z živim srebrom, in skale, ki je pri nas umerjena v stopinjah Celzija (°C). Tak termometer je uporaben za temperature od -36 °C do okoli 650 °C. Slika 2. Hišna vremenska postaja in okras obenem Vsem dobro znan termometer za merje¬ nje telesne temperature (od 35 do 42 °C) se imenuje vročinski termometer. Vsebuje kapilaro, ki je na eni strani zožana. To zožanje preprečuje živemu srebru, da se po merjenju spusti, tako da izmerjeno temperaturo lahko odčita¬ mo tudi po odstranitvi termometra. Za nižje temperature je primeren termo¬ meter, v katerem je namesto živega sre¬ bra etilni alkohol. Zaradi boljše opazno¬ sti je ta navadno obarvan rdeče. Ker so ti termometri primerni za merjenje niž¬ jih temperatur (do -110 °C), jih zelo pogosto srečamo v vlogi t. i. sobnih ter¬ mometrov, katerih skala je navadno umerjena od -30 do +40 °C. V trgovi¬ nah lahko dobimo lepo izdelane termo¬ metre v kombinaciji z barometrom in vlagomerom, ki v stanovanju obenem služijo tudi kot okras (slika 2). Še več pa je čisto navadnih termometrov na tanki leseni deščici ali plastični ploščici, po¬ gosto potiskani še z znakom kakega podjetja ali z reklamnim sporočilom. Če imate doma navaden termome¬ ter, ki sicer čisto dobro služi svojemu namenu, a bi mu radi nekoliko »oboga¬ tili« videz, lahko v tem prispevku prebe¬ rete, kako to storiti. Motiv za podlago je povzet po vremenski hišici, ki se jo sta¬ rejši bralci najbrž še dobro spominjajo, saj je bil takšen pripomoček za napove¬ dovanje vremena nekdaj pri vsaki hiši (slika 3). Kdor nima ustreznega termometra, ga seveda lahko kupi, saj ga ni niti naj¬ manj težko dobiti. Ker pa so njihove cene zelo odvisne od izvedbe in pro¬ izvajalca, najbrž ne bo odveč podatek, da v verigi trgovin Celi svet , ki jih je po vsej Sloveniji že nekaj deset, dobite po¬ vsem uporaben termometer na leseni deščici že za skromnih 199 tolarjev (sli¬ ka 4). Je kitajske izdelave, temperatur¬ no skalo pa ima umerjeno v stopinjah Celzija in Fahrenheita. Podlago za termometer naredite iz 4 ali 5 mm debele vezane plošče, ki naj Slika 11. Okrasni stenski termometer obesi¬ te na svetlo steno, da bo motiv podlage pri¬ šel bolj do izraza. bo suha, ravna in brez napak. Obris podlage je narisan v merilu 1:1, zato vam ga ni treba povečevati. (To storite le v primeru, če je vaš termometer izra¬ zito večji oziroma manjši od tistega na sliki 4.) Da bi se izognili nenatančnemu in zamudnemu prerisovanju s kopir¬ nim papirjem, načrt z risbe 5 samo pre- fotokopirate. Dobljeno fotokopijo nato na hrbtni strani na tanko premažite z odstranljivim lepilom Scotch Attaca- Stacca (ali popršite z enakim lepilom 3M SprayMount v pršilki); oboje je na¬ prodaj v bolje založenih papirnicah in trgovinah s pisarniškim materialom. Pa¬ pir nato pritisnete na gladko obrušeno vezano ploščo (slika 6). Da bi lahko iz- žagali notranje zaključene površine, morate v vsako najprej izvrtati 1 mm ve¬ liko luknjico. Skoznjo s spodnje strani potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite še z vijakom na vrhu loka. Uporabite žagice št. 3 ali 4, saj bo le tako rez čist in gladek. Pri rezljanju bodite čim bolj natančni (slika 7). Ker je termometer s slike 4 predolg, ga je treba malce skrajšati: na zgornji Še pred približno dvema desetletjema so bile v naših domovih zelo razširjene t. i. vremenske hišice, ki so igrale vlogo baro¬ metra oziroma napovedovalca vremena. Izrezljane so bile iz lesa in živahno poslikane. Figuri dekliča in fantiča sta bili pritrjeni na črevnato struno, kije s svojim sukanjem povzročila, da je pred slabim vremenom iz hišice »stopila« figura deklice z dežničkom, lepo vreme pa je napovedovala figura fantiča — ki je bila seveda brez dežni¬ ka. Ponekod je bil na hišico pritrjen še ter¬ mometer. Takšnih vremenskih hišic danes ne vidimo skoraj nikjer več, saj sojih pri na¬ povedovanju vremena nadomestile sodob¬ nejše in seveda tudi natančnejše naprave. Slika 3 TTK. 3 november 2001 29 Risba 5. Obris podlage za termometer v merilu 1 :1 Slika 1. Primerjalna pregledni¬ ca za izražanje temperature v kelvinih (K), stopinjah Celzija (°C) in stopinjah Fahrenheita (°F) v območju temperatur, ki jih v življenju najpogosteje srečujemo; ničla Celzijeve ska¬ le ustreza 273,15 K ali 32 °F; ničla absolutne (Kelvinove) skale (v rabi je v fiziki, astrofi¬ ziki in termodinamiki) pa je pri-273,15 °C. \ \ \ \ \ \ 30 november 2001 3 Slika 4. Navaden sobni termometer s temperaturno skalo v stopi¬ njah Celzija in Fahrenheita (velikost: 222 x 48 x 7 mm) Slika 8. Črti na obeh straneh spraskajte z ostro konico modelarskega noža in robove zgladite s finim brusilnim papirjem. Slika 6. Fotokopijo obrisa z odstranljivim lepilom prilepite na us¬ trezno velik kos vezane plošče. Slika 9. Barvanje podlage za stenski termometer strani za 12 mm in na spodnji strani za 20 mm. Njegova nova dolžina naj bo 190 mm, širina pa ostane nespremenje¬ na, tj. 48 mm. Tako predelan termome¬ ter se mora tesno prilegati pravokotni odprtini v izrezljani podlagi. Na tem mestu velja opozoriti, da zgornje navodilo ne velja za tiste, ki imajo termometer drugačne velikosti. Če je debel vsaj 6 mm, naj obliko odpr¬ tine na sredini podlage najprej zarišejo s svinčnikom in šele potem izžagajo. Če pa je tanjši od 5 mm, odprtine sploh ni treba izrezovati, ampak termometer z nekaj kapljicami univerzalnega lepila preprosto prilepite na podlago. To sto¬ rite seveda šele po barvanju. Izrezljano podlago obrusite s finim brusilnim papirjem in dvakrat prebar¬ vajte. Da bo prišel motiv na svetli steni čim bolj do izraza, uporabite temno vodno lužilo ali kak drug zaščitni pre¬ maz za les (slika 9). Na koncu termome¬ ter prilepite v odprtino tako, da bo hrbtna stran ravna (slika 10). Še prej z njega s koničastim kleščami odstranite originalno kljukico in žebljiček, saj ju ne boste več potrebovali. Za obešanje bo odslej služila luknjica na vrhu podla¬ ge termometra (slika 11). TRII 3 november 2001 31 f\\ _ Hn m - Ptičja krmilnica MATEJ PAVLIČ IZDELEK ZA DOM V uredništvu revije Tim se je že nekaj¬ krat zgodilo, da smo se na objavo načrta za izdelavo ptičje krmilnice spomnili šele takrat, ko je zunaj začel naletavati prvi sneg. Ker gre za značilen »sezonski« pro¬ jekt, ga preprosto ni mogoče objaviti dru¬ gače kot v eni izmed jesenskih številk re¬ vije. Kot vidite, letos napake nismo pono¬ vili - in pred vami so navodila za izdelavo krmilnice iz brezovega in smrekovega lesa. Izbiro gradiva in obliko izdelka smo zavestno podredili preizkušanju Black & Deckerjeve večnamenske električne roč¬ ne žage Scorpion (slika 9), vendar pa to nikakor ne pomeni, da krmilnice brez tega precej nevsakdanjega orodja ni mo¬ goče narediti. Za krmilnico potrebujete ostanke okrog 15 mm debelega in dobrih 10 cm širokega smrekovega opaža, nekaj tanjših brezovih vej, ki naj hodo suhe ter čim bolj ravne in gladke, za osnovo strehe pa je Slika 1. Osnovno gradivo za izdelavo ptičje krmilnice najbolje uporabiti 50 x 50 cm velik kos kakršne koli 2-3 mm debele talne obloge iz umetne mase. Če te nimate, si pomagaj¬ te s plastičnim vedrom, v kakršnih proda¬ jajo belež za stene (slika 1). Najprej izdelajte podstavek. Štiri 10 cm široke in vsaj 40 cm dolge poskoblja- ne smrekove deščice položite drugo po¬ leg druge, nato pa prek njih pod pravim kotom postavite še dve, pri čemer naj bo med njima približno 20 cm prostora. Deš¬ čic ni treba lepiti, ampak jih spojite s 30 mm dolgimi lesnimi vijaki (slika 2). Iz lesonita ali debelejšega kartona izrežite kvadrat s stranico 40 cm in mu »odvzemi¬ te« vogale, da dobite pravilni osemkotnik. Položite ga na podstavek, občrtajte s svinčnikom (slika 3) in izžagajte. Točno na sredini s svedrom praktik izvrtajte 30- 35 mm veliko luknjo za navpični nosilec strehe. Tega naredite iz približno 40 cm dolgega kosa ravne brezove veje. Na spodnji strani ga toliko časa obdelujte z rašpo, da ga bo ravno še mogoče potisniti v odprtino. Sledi izdelava vodoravnega nosilca strehe, ki ima obliko kroga s premerom 25-30 cm (odvisno od želenega naklona strehe). Tudi tega lahko naredite iz smre¬ kovega lesa, še hitreje pa ga boste izžagali iz približno 15 mm debele panelne ploš¬ če. Z žago in rašpo mu posnemite rob in na sredini izvrtajte enako luknjo kot prej pri podstavku (slika 4). Brezovo vejo s premerom 4-5 cm na- žagajte na 20 cm dolge kose in jih po vsej dolžini prežagajte na pol. Tako ste dobili elemente, iz katerih je narejena ograja podstavka, ki bo preprečevala stresanje zrnja iz krmilnice. Posamezne kose na obeh straneh odžagajte pod kotom, da se bodo tesno stikali, in s tankimi vijaki pri¬ trdite na obod podstavka (slika 5). Ker ima streha krmilnice stožčasto ob¬ liko, je za izdelavo njene osnove najbolje narediti šablono. Zato na kos kartona na¬ rišite polkrog s polmerom 25 cm in ga izrežite (slika 6). Če boste osnovo strehe Slika 4. Ogrodje krmilnice: osemkotni pod¬ stavek ter navpični in vodoravni nosilec strehe izrezali iz kosa talne obloge, šablono pre¬ prosto prestavite na drugo stran, da dobi¬ te poln krog, ki ga izrežite z ostrim mode¬ larskim ali tapetniškim nožem. Nekoliko drugačen je postopek, po katerem poteka izdelava osnove strehe iz plastičnega ve¬ dra. Šablono z nekaj koščki lepilnega tra¬ ku pritrdite na obod vedra in občrtajte s flomastrom. Nato jo odlepite, prestavite še na drugo stran in ponovite postopek. Če nimate žage Scorpion (slika 7), lahko obe polovici brez težav izžagate z navad¬ no električno vbodno žago, v katero vpnete list za žaganje kovin. Ko z brusil¬ nim papirjem odstranite drobce plastike, ki so po žaganju ostali na robovih, oba kosa zlepite s kontaktnim lepilom (npr. neostik, UHU greenit, UHU allplast itd.). Ob tem upoštevajte dejstvo, da površina preklopa obeh polovic določa višino stož¬ ca in s tem naklon strehe, ki naj ne bo manjši od 30°. Osnovo strehe nataknite na navpični nosilec strehe in z nekaj krat¬ kimi lesnimi vijaki pritrdite na poševni obod okroglega vodoravnega nosilca. Sedaj je preostalo le še prekrivanje strehe. »Kritino« naredite iz vzdolžno pre¬ žaganih in okrog 25 cm dolgih kosov bre¬ zovih vej. Da bi z njimi lahko tesno pre¬ krili vso površino strehe, jih na eni strani »ošilite«. Kose drugega poleg drugega po¬ ložite na osnovo strehe in na mestih, kjer se vodoravni nosilec strehe stika z osnovo 32 november 2001 TIS.!! 3 r\ In fh strehe, utrdite s tankimi lesnimi vijaki. Nenazadnje si lahko pomagate tudi z le¬ pilno pištolo ali navadnim silikonskim le¬ pilnim kitom. Naj vas ne moti preveč, če bo med posameznimi kosi ostala kakšna reža, saj voda v nobenem primeru ne bo mogla v notranjost krmilnice, ker ji to IZDELEK ZA DOM preprečuje neprepustna osnova iz umet¬ ne mase. Narejeno krmilnico (slika 8) lahko pritrdite na debelejšo palico, ki jo zasadi¬ te v zemljo, lahko jo privežete na okensko polico ali vogal balkonske ograje, obstaja pa še tretja možnost, da jo obesite na dre¬ vo v bližini okna ali pod kak nadstrešek. V tem primeru skozi navpični nosilec stre¬ he krmilnice tik pod vrhom izvrtajte 4- 5 mm veliko luknjico ter skoznjo potisni¬ te daljši žebelj, okoli katerega navijte močno najlonsko vrvico ali žico, kar je še bolje, saj je krmilnica precej težka. Slika 5. Izdelava ograje podstavka, ki pre¬ prečuje stresanje zrnja iz krmilnice Slika 6. Priprava šablone za izdelavo stre¬ šne osnove Slika 7. Poleg večnamenske žage Scorpion je za žaganje plastike primerna tudi vsaka električna vbodna žaga, v katero vpnete list za žaganje kovin. Slika 8. Videz dokončane ptičje krmilnice iz brezovega in smrekovega lesa KS 890 E - večnamenska električna ročna žaga Scorpion Če bi vas kdo vprašal po videzu žage, s katero bi bilo mogoče žagati lesene tra- miče, deske, iverne, lepljene in panelne plošče, debele plastične cevi za odtoke in različne izolacijske materiale, po le nekaj sekund trajajoči zamenjavi žagi- nega lista pa tudi aluminijasto pločevi¬ no in bakrene cevi za centralno ogreva¬ nje - večino tega seveda po ravni ali ukrivljeni črti bi mu najbrž le težko odgovorili. Seznamu zahtev še najbolj ustreza vsem dobro znana električna vbodna žaga, s katero pa kljub njeni vsestranski uporabnosti ne moremo ža¬ gati prav vseh naštetih gradiv. Pravi odgovor na zgornje vprašanje je večnamenska električna ročna žaga s pomenljivim imenom Scorpion (slika 9), ki so jo razvili v tovarni električne¬ ga orodja Black & Decker. Gre za ne¬ kakšno mešanico robustnejše vbodne žage in električnega kuhinjskega noža. Poganja jo 400-vatni motor, katerega vrtenje se v obliki 10-milimetrskih gi¬ bov naprej in nazaj (oziroma gor in dol) prenaša na žagin list. Za njegovo vpetje oziroma zamenjavo zadostuje dobesedno samo pritisk na gumb. Glede na to, s kakšne vrste obdelovancem imamo opraviti, kako je postavljen, kako ga želimo obdelovati in s katere strani bomo delo opravili najlažje, naj¬ bolj učinkovito in tudi najbolj varno, izberemo položaj in vrsto žaginega li¬ sta. Ta je lahko obrnjen navzdol (kot pri vbodni žagi) ali naprej (kotpri kla¬ sični ročni žagi). Hkrati z njim mora¬ mo iz enega položaja v drugega obrniti tudi streme ob izhodu žaginega lista iz ohišja. Hitrost delovanja (0-6500 gi¬ bov lista v minuti), kije prav tako odvi¬ sna od vrste in debeline obdelovanca, spreminjamo z različno močnim priti¬ skanjem vklopnega stikala na notranji Slika 9- Večnamenska električna ročna ža¬ ga Scorpion s priborom v kovčku strani robustnega ročaja. Med dalj časa trajajočim obratovanjem orodja lahko stikalo blokiramo. Na voljo so trije raz¬ lični žagini listi. Najširši z dolžino 239 mm je namenjen za ravno žaganje lesa in umetnih mas, precej ožji in za slabo polovico krajši za izžagovanje krivih črt, tretji list z dolžino 153 mm pa služi za žaganje kovin. Orodje tehta 2,3 kg, v omrežje pa ga priključimo s pomočjo 3-metrske vrvice. Cena: 27.251 SIT. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah BAUMAX-X Šmartinska 152 G 1000 Ljubljana Tel.: 01 540-11-50 E-TRADING C0NRAD ELECTRONIC BTC Emporium, klet Šmartinska 1 52 1000 Ljubljana Tel.: 01 585-25-51 KATALOŠKA PRODAJA C0NRAD ELECTRONIC Arkova 13 5280 Idrija Tel.: 05 377-33-33 Faks: 05 37-71-384 info@e-trading.si www.e-trading.si MIB0 MODELI, d. o. o. Stara cesta 10 1370 Logatec Tel.: 01 750-90-60 Faks: 01 756-44-01 mibo.modeli@siol.net Novi prodajni programi v letu 2001 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft. Ime in priimek:___ Naslov:_ 9BUCK& Poštna številka in kraj:_ _ DECKER ^MINICRAFT ^ E-M&M proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01 /786 30 23, servis tel.: 01 /786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si BAUMAX-X Tržaška c. 1 2000 Maribor Tel.: 02 320-73-20 ČIP. d. o. o. Sokolska ul. 44 2000 Maribor Tel.: 02 429-03-03 BAUMAX-X Mariborska c. 100 3000 Celje Tel.: 03 428-77-77 MERKUR Koroška c. 1 4000 Kranj Tel.: 04 206-74-66 mC 3 november 2001 33 ZA SPRETNE ROKE Metulji v šopku JANEZ SMOLEJ Iz žice lahko naredimo raznovrstne uporabne in okrasne izdelke. Rože s cvetovi v obliki metuljev res ne rastejo, so pa lepe, četudi so narejene umetno. Kot osnovni material za ta izdelek izbe¬ remo tanjšo žico iz barvne kovine (ba¬ ker, aluminij) oz. medenine ali pocinka¬ no žico iz nekoliko mehkejšega jekla. Zvijanje žice v pravilne in simetrične oblike, kot jih imajo metulji, nam bo vzelo kar nekaj časa, če z obdelavo žice nimamo izkušenj. Postopek preobliko¬ vanja žice bo veliko lažji, če si pomaga¬ mo z narisanimi metulji in krajšimi žič- niki. Metulje (3-4) različnih velikosti po lastni zamisli ali po predlogi na risbi 1 narišemo na kos deske z obdelano po- s ščipalnimi kleščami pa žico prereže¬ mo. Steblo in cvet oblikujemo z enim kosom žice. Ta bo ravno prav dolg, če ga odmerimo z vrvico, ki jo lahko hitro zvijemo v obliki metulja, poravnamo in ustrezno podaljšamo ali skrajšamo. Manjši metulji naj imajo nekoliko daljša stebla, da se ne bi prekrivali z večjimi. Ko izdelamo žično strukturo cvetlic, jo na označenih mestih (risba 2), kjer se deli žice dotikajo ali križajo, ovijemo s tanko bakreno žičko ali močnejšim su¬ kancem (risba 2). Potem poiščemo ta¬ nek, prosojen barvni papir in izberemo med barvami, ki se bodo v šopku naj¬ bolj ujemale in pripravimo orodje za re¬ zanje barvnega papirja (modelarski nož, škarje). Izrezani listi morajo biti ne¬ koliko večji od metuljev, da jih lahko v celoti prekrijejo in po obodu zavihajo prek žice. Pri oblepljanju z barvnim pa¬ pirjem upoštevajmo, da lepilo v tankem sloju nanesemo samo na žico. Presežek barvnega papirja, ki ne prekriva metu¬ lja, skrbno odrežemo z modelarskim no¬ žem ali škarjicami in ga lahko uporabi¬ mo tudi za dekorativne dodatke (kolo¬ barji, pike) na površini metuljevih kril. Na žico, ki v kombinaciji z metuljem predstavlja steblo rože, nataknemo pla¬ stično cevko, ki jo s proti vodi odpor¬ nim flomastrom obarvamo zeleno ali rumeno. Ko na tak način naredimo ne¬ kaj rož, metuljem rahlo upognemo krila in rože povežemo v šopek. Ker je šopek v primerjavi s pravimi rožami občutno težji, izberemo zanj masivnejšo vazo (slika). Z rožami iz žice, ki jih lahko kot me¬ tulje obesimo tudi na steno, si hitro, po¬ ceni in preprosto okrasimo dnevni pro¬ stor. Risba 2 vršino. Na zaobljenih delih in lomih obrisa metulja zabijemo v desko žični- ke, in sicer v parih, da lahko med njimi vlečemo in zvijamo žico točno po črti narisanega metulja. Pri tem si pomaga¬ mo s ploščatimi ali okroglimi kleščami, TIMOVI OGLASI PRODAM motorni čoln baja boss 272 dolžine 74 cm z motorjem 2,62 cm 3 , hi- dropogonom, v kompletu z RV-napravo (C4-X), vgrajenima servomehanizmoma (C 507), sprejemnikom, sprejemniškimi baterijami in priborom za vžiganje (plug and play). Žiga Primožič Tel.: (04) 23-26-003 ali (040) 326-714 PRODAM RV-model jadralnega letala go- fly-245 razpetine kril 2450 mm s 4-ka- nalno RV-napravo in pomožnim motor¬ jem 1,5 cm 3 . Model je letel samo dve uri. Cena je 49.000 SIT (40 % nove cene). Rok Rozman Poljska pot 7 4240 Radovljica Tel.: (04) 531-23-17, (041) 419-888 PRODAM RV-model jadralnega letala merlin z razpetino 1400 mm. Vgrajeno ima 2-kanalno RV-napravo dash saber X. Model je letel samo tri ure. Cena je 16.000 SIT. Andrej Simon Murski črnci 45 9251 Tišina Tel.: (031) 884-045 (po 15. uri) 34 november 2001 TIH 3 Papirnato letalce DARJA ZOREC Spet vam predstavljamo papirnato letalce nekoli¬ ko nenavadne oblike. Četudi je njegova izdelava na prvi pogled videti težavna, ni tako. Z malo spretno¬ sti in potrpljenja ga lahko izdela prav vsakdo. - Slika 1. List papirja položimo na mizo in zgornji vogal pre¬ pognemo do nasprotne strani, kakor prikazuje slika. Prepognjeni rob utr¬ dimo - z nohtom ali ka¬ kim drugim predmetom večkrat potegnemo čezenj. Slika 2. List razgrnemo in porav¬ namo. Slika 3- Na enak način prepogne¬ mo še drugi vogal. Tudi zdaj nastali rob zatika¬ mo . * Slika 4. List spet razgrnemo. Slika 5. Naslednji korak je nekoli¬ ko bolj zahteven. List pri¬ memo za stranska robova v višini sečišča prej izdela¬ nih pregibov in ju prične¬ mo približevati drugega drugemu. * ur Slika 6. Med približevanjem se pa¬ pir upogne po izdelanih pregibih. Pri tem se spodaj izoblikuje konica, stran¬ ska robova papirja se sre¬ čata na sredini lista, nad ZA SPRETNE ROKE - lisjak zgibanko pa se dvigne in v loku upogne zgornji rob lista. ■BBB * Slika 7. Tega zdaj previdno poti¬ snemo navzdol, pri čemer poskrbimo, da se iz njega izoblikuje konica, ki se popolnoma prilega spod¬ nji konici. Slika 9. Stranska vogala zgornje konice prepognemo do vr¬ ha zgibanke (sliki 8 in 9). * Slika 11. Vogala, ki smo ju pravkar prepognili proti konici zgibanke, prepognemo še navzdol. Pregibanja tega dela papirja pa še ni ko¬ nec. Slika 13- Stranska vogala prepog¬ nemo še proti sredini zgi¬ banke, kot prikazujeta sli¬ ki 12 in 13- Slika 14. Vrh oziroma konico zgi¬ banke prepognemo navz¬ gor in nazaj. Slika 15. Zgibanko prepognemo na pol, pri čemer pregib utr¬ dimo le v zgornjem delu zgibanke. Dobili smo krili papirnatega letalca. Slika 16. Približno tretjino krila prepognemo nazaj. Slika 17. Upognjeni del krila prega¬ nemo na pol. Enake pregi¬ be naredimo tudi na dru¬ gem krilu. Zavihki na koncih kril nadomeščajo rep letala in skrbijo za ra¬ ven let. Slika 18. Krila in pregibe na njih razgrnemo in uravnamo tako, kot prikazuje slika. Letalce je s tem končano in pripravljeno na posku¬ sni polet. ^TZtTC4T' BUSCH NAROČILNICA ZA KATALOG HO ROCO 2001 Pošljite mi kom katalogov ROCO 2001 po ceni 1990.- SIT + poštnina. Kupnino bom poravnal ob povzetju. IMEW PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠT. IN POŠTA TELEFON _PODPIS Trgovina: Hobby & Tel.:(02)2519217 Naročilnico pošljite na PRIMOTEHNA d.o.o Partizanska 3-5 2000 Maribor Til!) 3 november 2001 35 ZA SPRETNE ROKE Okraski iz plastične embalaže ALENKA PAVKO - ČUDEN, LILIJANA ŠANCA V nekaj zaporednih številkah lansko¬ letne revije Tim smo podrobno opisali postopek okraševanja prosojnih izdelkov s papirnatimi prtički. T. i. servietna tehni¬ ka se je priljubila širokemu krogu hobij- skih navdušencev, zato vam ponujamo na¬ vodila za izdelavo zvončkov iz plastične embalaže. Iz njih lahko sestavile premika¬ jočo se obešanko - mobil, lahko pa izdela¬ te zanimive in pisane novoletne okraske. Morda novembra še ne mislite na novo leto, a dnevi še prehitro letijo in čez nekaj tednov bo naokrog adventni čas. Izdelava plastičnih zvončkov iz stekle¬ nic, ki jih običajno zavržemo, se dotika ekološkega duha, saj embalaža, ki ne raz¬ pade, dobi nov pomen in vsebino, podalj¬ ša pa se ji tudi življenjska doba. S papirna¬ timi servieti okrašeni plastični zvončki so tudi lep in poceni novoletni okras v šolah. Izdelava ni prav zahtevna, posebno če se postopek kar se le da poenostavi. Kadar se dela loti ves razred, je kot bi mignil za okraševanje šolskih prostorov na razpola¬ go cel kup raznolikih okraskov. Za delo potrebujete prazno plastično embalažo; najprimernejše so plastenke, v poštev pa pridejo tudi prosojni lončki za pudinge, kreme ipd. Izberite plastenke različnih prostornin in oblik. Raje izberi¬ te tiste, ki na prosojni površini nimajo od¬ tisnjenega datuma uporabe; če so vam močno všeč zaradi oblike, jih je treba okrasiti s prtički temnejših barv, da je na¬ tisnjeni datum manj viden. Potrebujete še modelarski nož, škarje (lahko tudi takšne z vijugastim rezilom), flomaster, čopič, prosojni akrilni lak na vodni osnovi, šilo in trislojne papirnate prtiče raznih barv in vzorcev (slika 1). Za izdelavo poeno¬ stavljenih okraskov so te potrebščine do¬ volj, če pa želite izdelati prave zvončke ali plastične izdelke še dodatno okrasiti, po¬ trebujete še kovinsko žico, lesene, stekle¬ ne ali plastične koralde, okrasne trakove, lepilo, klešče za ščipanje in zvijanje žice (slika 2). Pred uporabo plastenke sperite in po¬ sušite. Odstranite papirnate nalepke. Ne¬ katere je mogoče enostavno odlepiti, dru¬ ge je mogoče sprati, pri večini pa je naju¬ činkovitejše sredstvo čistilo za steklo. Trup plastenke zarežite z modelarskim nožem in približno odrežite okrasek na primerni višini; izberite jo glede na obli¬ ko steklenice. Nato rob natančno obreži¬ te s škarjami. Za raven rob uporabite obi¬ čajne škarje, za okrasnega pa takšne z okrasnim rezilom. Če jih nimate, lahko na površino plastenke z alkoholnim floma¬ strom zarišete poljubno vijugasto črto ter rob po črti izrežete s dovolj majhnimi škarjami (slika 3). Dokončno lahko rob obrežete tudi, ko je plastenka okrašena s papirnatim prtičem in je lak posušen. Odvijte zamašek; s prtičem ga boste oblepili ločeno od plastenke. Izberite pri¬ meren papirnat prtič in izrežite motiv. Slika 1. Za delo potrebujete plastično embalažo, papirnate prtičke z različnimi motivi, modelarski nož, škarje, čopič in prosojni akrilni lak. Slika 2. Za dodatno okraševanje potrebujete še kovinsko žico, lese¬ ne, steklene ali plastične koralde, okrasne trakove, lepilo, klešče za ščipanje in zvijanje žice. Slika 12. Okraski iz plastične embalaže Slika 3. Plastenko zarežite z modelarskim nožem in rob obrežite s škarjami. 36 november 2001 TIET 3 ZA SPRETNE ROKE Slika 4. Odstranite oba vpojna sloja in ohranite le najtanjši, potiskani sloj prtička. Slika 5. Na sredino notranje strani plasten¬ ke s čopičem kanite kapljico laka in nanjo položite prtiček z licem navzdol. Slika 6. S prtičem oblepite tudi zamašek. Prilagodite ga obliki zvončka. Krivo povr¬ šino boste lažje okraševali z manjšimi kosi prtičkov. Prtičke lahko tudi narežete na trakove in jih nanašate vzporedno ene¬ ga poleg drugega. Narezanim kosom pr¬ tičkov odstranite odvečna vpojna sloja (slika 4). Slika 7. Zamašek preluknjajte s šilom. Slika 8. Odščipnite kos žice, malo daljši od višine zvonca, in ga zazankajte z okroglimi kleščami. Slika 9- Spojite kembelj in držalo ter le-to vtaknite skozi zamašek in oblikujte zanko za obešanje. ' Na notranjo stran plastenke kanite kapljico akrilnega laka in nanj položite iz¬ brani kos prtička. Lična stran prtiča naj bo obrnjena proti plastenki, da bo vidna z zunanje strani. Položaj kosa papirnatega prtiča naravnajte s prsti. Zaradi krive po¬ vršine plastenke je delo enostavnejše, če je obseg trupa plastenke večji, kosi prtiča pa manjši. Kose prtiča prilepite na notra¬ Slika 10. Na rob zvonca nanesite lepilo. Slika 11. Na lepilo položite okrasni trak. njo površino plastenke z lakiranjem od sredine proti robu. Ker je ploskev kriva, je treba nastale gube enakomerno poraz¬ deliti in prelakirati. Pri lakiranju je po¬ trebno pazljivo delo s čopičem, da se pa¬ pirnati prtič ne razmoči preveč in ne str¬ ga (slika 5). Morebitne raztrganine popra¬ vite s prsti ali pa čez luknjo nalepite kos prtiča podobne barve in vzorca. Zračne mehurje nežno zgladite s prsti, pomagate si lahko tudi s penasto gobico. Okrasek odložite, da se lak posuši, in se lotite za¬ maška. Iz prtiča izrežite krog ustrezne veliko¬ sti in odstranite odvečne plasti. Položite ga na sredo zamaška in prelakirajte po vrhnji površini (slika 6). Počakajte, da se lak posuši, da se papir pri nadaljnjem ro¬ kovanju ne bo lepil na prste. S šilom izvr¬ tajte luknjo na sredini zamaška (slika 7). Nabodite zamašek na zobotrebec ali vži¬ galico, ki služi kot držalo in prelakirajte prtič še prek stranskega roba zamaška. Med lakiranjem papir enakomerno gubaj¬ te. Odvečni prtič zapognite v notranjost zamaška in prelakirajte. Počakajte, da se zamašek posuši. Spodnji rob zvončka ponovno obreži¬ te, ali pa obrežite le papir, ki sega čez pla¬ stični rob. Rob lahko tudi obrusite z bru¬ silnim papirjem. Privijte s papirjem ob¬ lepljeni zamašek. Uporabite lahko tudi dno plastenke, če je zanimive oblike. V tem primeru vso notranjo površino oblepite s prtičem. Ko TDaX 3 november 2001 37 ZA SPRETNE ROKE Ovalna šatulja - posoda naših babic in dedkov JOŽICA VIŠNAR Spoznavanje in ohranjanje kulturne de¬ diščine je ena od nalog, ki jo še bolj zavzeto razvijamo, odkar smo postali Unescova šola. Pri tehničnem pouku v 8. razredu smo razi¬ skovali, kakšno posodo so uporabljali babice in dedki v našem domačem kraju, to je na Dovjah, v Mojstrani, Radovni in na Belci. Obiskali smo Pocarjevo domačijo v Radovni in si še posebej natančno ogledali posodo. Ker je bil naš cilj, izdelati eno od posod, smo se odločili za ovalno šatuljo, v katero so ba¬ bice največkrat naložile zaseko in klobaso, ko so dedki odhajali na delo v gozd. Postopek izdelave Material, ki ga potrebujemo za izdelavo šatulje, prikazuje slika 1, njegovi natančni podatki pa so v tabeli (kosovnici). Za izdela¬ vo šatulje potrebujemo model, ob katerem bomo krivili obodni letvi, zato pričnemo prav z njegovo izde¬ lavo. Načrt zanj pri¬ kazuje slika 2, izde¬ lan model pa si lah¬ ko ogledate na sliki 1. Model je sestav¬ ljen iz dveh 3 centi¬ metre debelih smre¬ kovih deščic. Na vsako deščico preri¬ šemo ovalno obliko in jo izžagamo s po¬ močjo povratne ža¬ ge. Izžagana dela zlepimo z lesnim le¬ pilom in pritrdimo s svoro. Model na koncu še obrusimo. Slika 2. Material za izdelavo šatulje Kosovnica Slika 1. Ovalna šatulja za zaseko in klobaso Nadaljevanje s strani 37 se lak posuši, s šivanko ali šilom preluk¬ njajte sredino dna. Iz kovinske žice je treba izdelati še kembelj (tolkalo) zvonca (če so okraski v obliki zvonca) in držalo za obešanje. Za kembelj odščipnite kos žice, malo daljši od višine zvonca. Z okroglimi kleščami na eni strani napravite zanko (slika 8). Na ži¬ co naberite koralde ustrezne barve, ki se ujema z vzorcem na zvončku. Žico zazan¬ kajte tudi na drugi strani. Za držalo odš¬ čipnite še en, lahko krajši kos žice. Tudi tega na eni strani zazankajte. Preden zan¬ ko držala dokončno stisnete s kleščami, vanjo vtaknite zanko prej pripravljenega kemblja. Prosti konec žice držala s spod¬ nje strani (skozi zvonec) vtaknite skozi iz¬ vrtano luknjo v zamašku. Nanj naberite nekaj korald in s kleščami napravite zan¬ ko za obešanje (slika 9). Če želite izdelati enostavne okraske, lahko zazankate le žico za držalo in izpu¬ stite izdelavo kemblja. Plastične okraske lahko obogatite z okrasnimi trakovi. Nale¬ pite jih lahko na spodnji rob okraske ali pod zamašek, da skrijete izbočeni rob pla¬ stenke. Lepilo nanesite na rob plastenke (slika 10) in nanj položite okrasni trak (slika 11). Plastični okraski so videti bolj sijajni, če papirne prtiče prilepite z lakiranjem z notranje strani. Če vam sijaj ni všeč, lahko nanašate prtiče in lak tudi z zunanje stra¬ ni. V tem primeru položite na plastenko prtič z lično stranjo navzgor; po tej strani tudi prelakirajte prtič. Z okraski iz plastične embalaže lahko popestrite okno, okrasite lestenec ali podboj vrat. Barvo in vzorec papirnatega prtička prilagodite namenu uporabe okraska (slika 12). 38 november 2001 TIRI 3 ZA SPRETNE ROKE Slika 4. Obodni letvi najprej na enem koncu obrusimo v dolžini dveh centimetrov. Slika 5. Ukrivljeno letev pritrdimo na model z dvema svorama. Slika 8. Zarisovanje delov dna in pokrova šatulje na lipovi deščici Slika 6. Med čeljusti svor in ukrivljeno letev vstavimo tanek kos lesa, da na šatulji ne bo odtisov svor. Slika 9- Zlepljena dela dna in pokrova Ko imamo izdelan model, je na vrsti krivljenje letev za obod. Letvici najprej na enem koncu obrusimo v dolžini dveh centi¬ metrov, ker bomo na ta način dosegli lepši spoj ukrivljene letvice (slika 3). Obrušeni obodni letvi sta sedaj priprav¬ ljeni za krivljenje. Krivimo najprej obodno le¬ tev spodnjega dela šatulje, in sicer tako, da jo namočimo v čim bolj vročo vodo. Še bolje je, če letev kuhamo v kakšni veliki skledi in jo pri tem s pomočjo zaščitnih rokavic počasi in previdno krivimo.'Po približno 15 do 20 mi¬ nutah namakanja (kuhanja) preverimo, ali je letev dovolj prožna za krivljenje ob modelu. Krivljenje je lažje, če imamo na voljo dva para rok, zato prosimo nekoga, da nam po¬ maga. Kriviti začnemo ob modelu z obruše- nim delom letve. Ukrivljeno letev nato pritr¬ dimo na model z dvema svorama, pod kateri položimo tanek kos lesa, da na šatulji ne bo odtisov svor (slika 4). Ko se ukrivljena letev ob modelu posuši, jo zlepimo. Počakamo, da se lepilo posuši, nato odžagamo odvečni del oboda in obrusimo spoj (slika 6). Izdelati moramo še dno spodnjega dela šatulje in dno pokrova. Dno je sestavljeno iz dveh delov, ki ju najprej zarišemo, nato izre¬ žemo z rezljačo in na koncu zlepimo. Previd¬ nost velja pri zarisovanju, ker na debelejšo deščico (na fotografiji in v kosovnici je oz¬ načena s črko C) zarišemo notranji del zlep¬ ljenega oboda, na tanjšo deščico (D) pa zu¬ nanji del oboda (slika 8). Slika 9 že prikazuje zlepljeno dno spodnjega dela šatulje in dno pokrova šatulje. Dno spodnjega dela šatulje in dno njene¬ ga pokrova zlepimo z ustreznima obodnima deloma. S tem je šatulja izgotovljena. Okrasi¬ mo jo lahko še s šivanjem s smrekovimi ko¬ reninicami, ki jih pred šivanjem namočimo v vročo vodo. Koreninice bomo najlaže na¬ brali, če poiščemo kakšno izruvano smreko. Pred začetkom šivanja zvrtamo z vrtalnikom luknjice v tistem delu, kjer je zlepljen obod¬ ni del šatulje (polmer luknjic je odvisen od debeline korenin). Šivi so bili nekoč nadomestilo za lepilo, danes pa so njen najlepši ornament. TT5£ 3 november 2001 39 m Tematska osmerosmerka Pri tej uganki so vse besede že vpisane v polja. Da reševanje ne bi bilo preveč preprosto, se skrivajo v osmih smereh: vo¬ doravno, navpično ter po obeh diagonalah - in to na¬ prej oziroma nazaj. Vsaka be¬ seda je povezana z drugimi z vsaj eno črko. Ker je osmero¬ smerka tematska, se vse bese¬ de nanašajo na eno temo; ta je v našem primeru gradbeni¬ štvo. Uganko rešujete tako, da poiščete vseh 49 pojmov, ki so podani po abecednem redu, ter jih sproti prečrtujete v liku in seznamu. Na koncu vam bo ostalo 12 neprečrtanih črk, ki dajo, brane po vrsti, dve reši¬ tvi. Tudi ti sta povezani z grad¬ beništvom. AMFITEATER, APARTMA, ARZE¬ NAL, BARAKA, BAZILIKA, BLA¬ GOVNICA, BLOK, BOLNIŠNICA, BUNGALOV, DAČA, DOM, DVOR, CERKEV, GARAŽA, GRAD, GROB¬ NICA, HALA, HIŠA, IGLU, JEZ, JURTA, KAMP, KAPELA, KATE- UGANKARSKI KOTIČEK DRALA, KIOSK, KLET, KOČA, LABIRINT, LA- SALA, SAMOSTAN, STADION, STOLP, STUPA, GER, LUKA, MASTABA, MOST, NEBOTIČNIK, ŠOLA, TEMPELJ, TERME, TRAKT, TRDNJAVA, OBELISK, ODEON, PAGODA, PROPILEJE, UTA, ZID. Serpentine S pomočjo opisov in po abeced¬ nem redu razvrščenih črkovnih skupin poiskane besede vpisuje¬ te v lik tako, kot tečejo serpenti¬ ne (v prvi vrsti z leve proti de¬ sni, v drugi vrsti z desne proti levi, v tretji vrsti spet z leve pro¬ ti desni itd.), in sicer od enega polja s številko do vključno na¬ slednjega polja s številko. Zad¬ nja črka prejšnje besede je torej hkrati prva črka naslednje. Ob pravilni rešitvi boste v treh oz¬ načenih stolpcih prebrali fran¬ coski pregovor. 1. poškodba kože zaradi prevelike¬ ga mraza, 2. zapor, 3. prebivalec Trente, 4. povračilo stroškov za letni do¬ pust, 5. večja kuhinjska posoda, 6. očitna, splošno znana resnica (iz enakih črk kot AKIMOS), 7. majhen muren, 8. žensko ime, 9. razsodnik, kdor vodi arbitražo, 10. slovenski skladatelj (Primož), 11. pijača iz vina in slatine, tudi šo¬ lar, ki namenoma manjka pri pouku. AK - AR - AR - BI - BLI - CAR - ČEK - DA - EST - GREŠ - JA - KSE - MOVŠ - MU - NA - NI - O -OM - RA - RE - REN - SKLE - SI - SPRI - TAR - TER - TREN - ZE Rešitev vsaj dveh ugank prepišite na dopi¬ snico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 21. novembra pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom »Timove uganke«). Trije izžreba¬ ni reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehni¬ ške založbe Slovenije. Rešitve ugank iz oktobrske številke re¬ vije TIM: Prestavi črke: Vaja dela mojstra Dopolnjevanka: Pospravljanje pridelkov Zlogovna izpolnjevanka: Zmajarska tek¬ movanja Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni uganki prejmejo: 1. Tanja Vincelj, Obala 119, 6320 Portorož 2. Matic Novak, Tržaška 41, 6230 Postojna 3. Jaka Ovsenek, Sp. Gorje 157/a, 4247 Zg. Gorje UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. novembra 2001 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Luka Kuštrin, Mrakova 24, 5280 Idrija, Renata Cesar, Radež 41,1434 Loka pri Zidanem mostu, Manja Munda, Ul. Staneta Sever¬ ja 8, 2000 Maribor. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek:__ Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 november 2001 Til!!! 3 V S5ŽJECTJV13 1- Maketo vodnega letala catalina je po načrtu Saša Babiča izde¬ lal Janko Rupar iz Kranja. Model je zaenkrat še večji od malega Vida Križnarja, ki bo morda tudi nekoč postal modelar. 2. Novi mini cooper bo težko dosegel tolikšno priljubljenost kot njegov slavni predhodnik. Kljub temu so mu pri Revellu posvetili izredno pozornost. Upodobili so ga kar v treh merilih: 1 : 43, 1 : 18 in 1 : 12. 3. Marko Bergamasco iz Izole uspešno »leti« z modelom trener 40, ki je nastal po Timovem načrtu. 4. Lucijan Korošec iz Velenja se navdušuje nad ladijskimi make¬ tami. Takšnale je njegova papirnata maketa tankerja Santa Moni¬ ca, zgrajena na osnovi načrta, objavljenega v 8. številki lanskega letnika Tima. 5. Ena zanimivejših maket na VII. Pokalu MMK Logatec je bil italijanski bombnik caproni Ca.311 36. skupine, nameščene av¬ gusta 1941 v Mostarju. Ta izdelek maketarja Primoža Debenjaka v merilu 1 : 72 je izstopal predvsem zaradi zahtevne barvne she¬ me. Foto: M. Bergamasco , L. Korošec, J. Miljevič, Revell J. Rupar 5 TIKI 3 • november 2001 TIKI 3 • november 2001 • 21 K/ 4 ^ V trupu je več kot dovolj prostora za RV komponente. Razporedite jih po njihovi teži, tako da modela za za pravilno lego težišča ni treba posebej obteževati. Model ima v primerjavi s pravim letalom močno poenostavljeno konstrukcijo. Kljub temu je še vedno leteča polmaketa, z malo potrpljenja pa je iz nje mogoče narediti lepo maketo. Prava maketa ima veliko bolj komplicirano podvozje, na hrbtu trupa med rebroma R2 in R3 sta dve strojnici, za njima pa baldahin, na katerega so napete oporne žice krila. Naš model teh detajlov nima, da bi bil čim bolj funkcionalen. i Električna razli ica tega modela zahteva predelavo nosu, da se vanj vgradi elektromotor s prenosom. Celoten trup razen reber in delov iz topolove vezane plošče je iz balzovih letvic preseka 5x5 mm. Konstrukcija je prav tako prečno povezana z balzovimi letvicami 5x5 mm (glej tloris). Tak trup je hitro narejen, je lahek in trden. Pazimo, da izdelamo dve različni polovici - levo in desno. Stranici in rebra imajo utore, da se med seboj poravnajo. D DT/LVP3. Krmilne povezave med servomehanizmi in krmili izvedemo z bovdni — jekleno žico debeline 0,8 mm, ki teče po plastični cevki. Krmilne ročice na krmilih naredimo iz 1 mm debele vezane plošče. 0,8 mm žico, zvito v obliki črke Z, vanje samo zataknemo. Pri montaži motorja je več možnosti; verjetno je najbolj elegantno in preprosto navzdol obrnjen motor vgraditi v nos. Tako na nosu modela ni treba rezati odprtin za glavo motorja in izpuh. Pri navzdol obrnjenem motorju gre izpušni lonec lepo mimo trupa. Vse repne površine so iz 3 mm debele balze. Fokker E III "Eindecker” Športna RV-polmaketa park—fly Pogon: - motor s prostornino 1,76 cm 3 - elektromotor razreda 400 s prenosom 2,33 : 1, propeler slimprop 9x5, baterije 8 x 1400 mAh Razpetina kril: 1340 mm Masa: 750 - 850 g (odvisno od RV-opreme) Krilna obremenitev: približno 30 g/dm* Funkcije: višina, smer, plin. Merilo 1 : 2, list 1/2 Konstruiral in risal: Sašo Babič Zaključek pokrova motorja na trupu modela izrezljamo iz balze debeline 25 mm s pomočjo teh pogledov: o IKI 3 • november 2001 * november 2001 • 17 18 • TEKI 3 • november 2001 TELE 3 • november 2001 • 23 Krilo je klasične konstrukcije s posebnostjo, da sta krilna nosilca zlepljena iz po dveh smrekovih letvic, ter da se ne dotikata folije za prekrivanje. Cevki bajonetov vleplimo v nosilca pred sestavljanjem krilnih polovic. Krilni polovici nataknemo na bajonet v trupu modela, spojimo pa ju z gumico prek kljukic za pritrditev krila iz 2 mm jeklene žice, ki sta prilepljeni na končni rebri krilnih polovic. Oba bajoneta sta iz jeklene žice ustreznih premerov. □ 4 x R2/B2 □ 14 x R/B2 repna ostroga (2 mm) kljukica za pritrditev krila (2 mm) Preverimo, ali luknje za pritrditev ustrezajo izbranemu motorju. DT/LVP3 Vsa rebra za trup so izrezana iz topolove vezane plošče debeline 3 mm, z izjemo nosilca za motor in podvozja, ki sta iz letalske vezane plošče 3 mm. Posebna natančnost je potrebna pri vrtanju lukenj za krilna bajoneta skozi stranici trupa. Pred izdelavo nosilca motorja je treba preveriti, ali luknje ustrezajo izbranemu motorju. _2Q_ jeklena žica 0 3 R1 Fokker E III "Eindecker” Športna RV-polmaketa park—fly Pogon: - motor s prostornino 1,76 cm J - elektromotor razreda 400 s prenosom 2,33 : 1, propeler slimprop 9x5, baterije 8 x 1400 mAh Razpetina kril: 1340 mm Masa: 750 - 850 g (odvisno od RV-opreme) Krilna obremenitev: približno 30 g/dm 2 Funkcije: višina, smer, plin. Merilo 1 : 2, list 2/2 Konstruiral in risal: Sašo Babič 22 • TELE 3 • november 2001 TELE 3 • november 2001 • 19