JE2GLAS Leto XLIV - št. 67 - CENA 20 din Kranj, torek, 27. avgusta 1991 ♦ MERKUR » NOVO v blagovnici Globusa, 2. nadstropje: • kopalnice in kopalniška oprema • oprema za gostince NIZKE CENE IN VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V SALONU JAK&B NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. 064/216-661 NOVO • NOVO Kranj, Ljubljanska c. 29 a, 217-458 NOVO • NOVO Bi dolarje! ? Seveda. Le zakaj ne. Kdo na tem norem svetu bi se branil "zelencev", mark, šilingov, vsega kar ima na svetovnih borzah ceno? Če so razmere pri nas take kot so (predvsem v gospodarstvu, za kar ni kriva samo nedavna vojna) in bodo vsaj še nekaj let (ne delajmo si utvar), potem je vsaka finančna ali druga pomoč, ki prihaja pod naslovom solidarnosti, več kot dobrodošla. Tu, resnici na ljubo, šteje najbolj tujina, saj sami težko pomagamo sebi, kaj šele drugim. Mesečni odbitki pri osebnih dohodkih v solidarne namene so pri vsem gospodarskem raz-sulu v Sloveniji zgolj kaplja v morje. Številne dobrodelne prireditve, ki se vrstijo v Sloveniji v zadnjih dneh lahko delno pomagajo le posameznikom in še njim, pri današnjih cenah, nudijo več moralne pomoči - zavest, da v nesreči niso osamljeni in pozabljeni - kot pa denarja. Ali pa je vsa ta pomoč, ki jo beležimo iz dneva v dan, in prihaja v imenu solidarnosti predvsem iz tujine res tisto, kar bi nas dolgoročno rešilo in pomenilo več kot le ozko brv prek deroče reke socialne bede, ki nas odnaša? Gotovo ne. Poznate tisti rek o lačnem, kateremu podarijo ribo, brez pravega haska, bolje je tisto drugo, namreč, da mu podarite ribiško palico in ga naučite loviti ribe. Če Kitajčevo izkušnjo z ribo in ribiško palico prenesemo v povojno Slovenijo, potem lahko mirne duše ugotovimo, da še vedno čakamo, in prepričani smo, da popolnoma upravičeno, na to, da nam bodo ves čas in vedno znova podarjali ribe. Ribiške palice se tokrat še ne bi oklenili Skromni poskusi sicer kažejo, da je vsaj nekaterim že jasno, da brez palice, tokrat ribiške, ne bo šlo. Ti so se zavedli, da je solidarna pomoč tujine - ki je bila že pred vojno toplo zaželjena, zdaj željena še toliko bolj - le dobrodošla pomoč, sicer riba, ki jo bomo pojedli za večerjo, zjutraj pa vstali spet lačnih ust in s slinami na ustnicah. Ko smo v silni nuji navezovali stike s tujino, si prizadevali za politično priznanje Slovenije, za njen vstop med države sveta, smo pozabljali, vsi, ne samo tisti, ki so najbolj na očeh, da politike brez gospodarstva ne bo. Tega nam žal, razne dobrodelne roke, ne bodo mogle rešiti. Vihteti ribiško palico in ujeti ribo, to se bomo morali naučiti sami! • M. Peternelj Slovenska skupščina v sredo o "lastninskih zakonih" Boj za lastnino za politični vpliv Slovenski parlament bo jutri, v sredo, razpravljal in odločal o predlogu zakonov o lastninskem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah. Ker gre za tri medsebojno močno povezane in soodvisne zakone, naj bi jih sprejemali hkrati ali vsaj ne z veliko časovno razliko. Tistim, ki trdijo, da bo na [cm zasedanju celo bolj živahno in burno kot denimo na tistih, ko sc je odločalo o samostojnosti Sloveniji, velja bržčas le pritrditi. Tokrat gre namreč za lastnino, ki večini Slovencev veliko pomeni, za to. kako naj bi (pravično) razdelili družbeno premoženje in dobili znane, od sedanjih "lastnikov" uspešnejše lastnike in gospodarje, in nenazadnje tudi za to. kako si zagotoviti materialne temelje za politični vpliv v druž- bi. Da gre tudi za politični vpliv, se je najbolje pokazalo v razpravah, v katerih so kritiki ob primerjanju Mencingerjevega in Peterletovega oz. Umekovega koncepta lastninskega preoblikovanja podjetij Mencingerjevemu najbolj zamerili to, da je vodilnim podjetniškim ekipam, med katerimi prevladujejo "partijski kadri", omogočal, da si pridobijo pomemben lastninski delež (in politični vpliv). Čeprav naj bi "lastninski zakoni" prinesli temeljito lastninsko in gospodarsko preobrazbo družbe, pa je nekaj dni pred skupščinskim odločanjem že jasno, da o tako pomembnem nacionalnem projektu, kot je lastninjenje družbene lastnine, ne bo strankarskega soglasja in da bo odločalo parlamentarno raz- Bohinj Primožičem - tudi tako bi lahko poimenovali sobotno, izredno UsPelo dobrodelno prireditev ali maratonski koncert naših ansamblov, SaJ so se zadnji poslovili ob tretji uri v nedeljo zjutraj! Pomagali pa niso s»mo oni, ki so se vsi po vrsti odpovedali svojim honorarjem, ampak tu-jjj Požrtvovalni povezovalci programa, športniki (odbojkarji, padalci), ki so poskrbeli za popestritev dogajanj na kopališču ob Bohinjskem jezeru. Izredno veseli in presenečeni, če ne že kar ganjeni, pa so bili tisti, katerim je bil izkupiček prireditve namenjen - družina Primožič. Z de-"arjem, ki ga bodo dobili, s spalnico, ki jim jo je podaril Lip Bled in c*ntralno kurjavo, ki jim jo bo zastonj napeljal Miha Žitnik iz Medvod, **sem tem in nenazadnje tudi z zavestjo in spominom na razgled ob Bo-n,nJskem jezeru, kjer se je v soboto trlo na tisoče ljudi, ki so hoteli polagati. Prireditelji Turistično društvo Bohinj in gostišče Kramar so skupaj z generalnim pokroviteljem Slovenskimi novicami in še celo vr-to drugih, ki so sodelovali (tudi Gorenjski glas ni izostal), pripravili Prireditev, kakršne Bohinj ne pomni. Bohinj za družino Primožič! # Jd&jjoto: J. Cigler merje moči. Demosove stranke, ki imajo pri zakonu o denacionalizaciji tudi močno podporo pri razlaščenih, pri zakonu o zadrugah pa pri Zadružni zvezi Slovenije, podpirajo zakonske predloge in vztrajajo na tem, da se nobenega ne vrne v fazo osnutka, povsem drugačnega mnenja pa so opozicijske stranke, ki skupaj s svobodnimi sindikati, gospodarsko zbornico in drugimi zahtevajo, da bi o projektu ali vsaj delu projekta še enkrat temeljito premislili. Če so do sobote, ko je bila seja sveta Slovenske demokratične zveze, nekateri še upali, da bo zakon o lastninskem preoblikovanju "razklai" Demos na dva dela, na tiste, ki podpirajo Peterletov koncept, in na one, ki mu nasprotujejo, se to kljub živahni in polemični razpravi ni zgodilo. Slovenska demokratična zveza je še kot zadnja Demosova stranka dala soglasje za predlagano lastninsko preobrazbo. Čeprav je bilo v predskupščin-skih razpravah o predlaganih zakonih na vseh straneh tudi precej demagogije, poskušajmo iz množice pripomb in kritik povzeti le najpomembnejše. Zakoni se zato, ker strežejo tudi političnim interesom strank in lobijev, oddaljujejo od načel pravičnosti in ekonomske učinkovitosti, razlaščenim in kmečko-obrtniške-mu sloju dajejo preveč, delavcem pa premalo, s podržavljenjem in paradržavnimi ustanovami (irt-vesticijske družbe) ne rešujejo problemov gigantov, ampak le dušijo pobude podjetništva, postavljajo zaposlene v kmetijski predelavi v neenakopraven položaj z drugimi delavci, razbijajo kmetijske kombinate in ukinjajo 12 tisoč delovnih mest. administrativno oz. politično dajejo zadrugam 40-odstotni delež v živil-sko-pre delov alnih podjetjih, jemljejo za osnovo razdelitev knjigovodske vrednosti družbenega kapitala, ki je v mnogih primerih enkrat (pa tudi petkrat) nižja od dejanske, ne pa vrednotenje družbene lastnine... O C. Za-plotnik Mlada Blejca, Iztok Čop in Denis Žvegelj, sta na svetovnem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. Blesk dvojca brez krmarja Svetovna prvenstva in olimpijske igre so tekmovanja, ki so za športnike poseben izziv, priložnost dokazati se med najboljšimi. Tako je bilo tudi pravkar minulo svetovno prvenstvo v veslanju na Dunaju eno tistih tekmovanj, ki pomenijo merjenje za prestiž. In v njem sta se kot prava šampiona izkazala mlada Blejca, Iztok Čop in Denis Žvegelj. V finalu, ko nam je ob silovitih zamahih borbenih devetnajstletnikov, zastajal dih sta dokazala, da sta v dvojcu brez krmarja med tistimi, ki bodo naslednja leta krojili vrh te veslaške discipline. Srebrni medalji okrog vratu pa sta izziv za olimpijado prihodnje leto. Vendar pa siloviti udarci vesel na Novi Donavi niso naključje, niso le rezultat večletnega garaškega dela mladih blejskih šampionov. Ne bi bili pravični, če ob tem ne bi pomislili na vse, ki so stali za čolnom, od prizadevnega Miloša Janše do vodje reprezentance in neumornega blejskega veslaškega delavca Stanka Slivnika pa mnogih navijačev iz vse Gorenjske in Slovenije, ki so ob pomolu rta Dunaju vihteli slo- venske zastave. Ne bi bili tudi pravični, če ne bi ob tem omenili tudi sijajnega rezultata dvojca s krmarjem, ki se je uvrstil v veliki finale in tam tudi z nekaj športne smole zasedel šesto mesto. Konec koncev tudi ne bi bili pravični, če bi pozabili na tiste tekmovalce, tudi dva Blejca, Saša Mirjaniča in Sadika Mujkiča, ki sta spričo jugoslovanskih razprtij izgubila so-tekmovalca v četvercu in bila prisiljena ostati doma, Čeprav nista imela dosti slabših možnosti za veliki finale kot sotek-movalci v dvojcih... Se mnogi so, ki stojijo v siju srebra, od staršev mladih šampijonov do profesorjev v šolah in veslaških strokovnjakov na Bledu, z Božom Benedikom na čelu. Vsi so se, skupaj z Iztokom in Denisom, minulo soboto veselili prigarane in tako željene najžlah-tenjše medalje iz vseh svetovnih prvenstev, na katerih so do sedaj tekmovali naši veslači. Medalja na svetovnem prvenstvu pa ni le potrditev dela veslačev z Bleda, temveč nov uspešen prodor Slovenije v svet. Čeprav so naši reprezentance še morali (da so sploh lahko nastopili) veslati pod ju- goslovansko zastavo, so iz dresov odstranili jugoslovanski grb (tudi za to so se morali zagovarjati) in sklenili, da ga nikoli več ne nadenejo. Navijači s slovenskimi zastavami so tako rekoč zavzeli pomol in po-skakali v vodo, slovensko zastavo pa so obeslili tudi na čoln srebrnega dvojca, češ -naj nas vidijo, naj vedo, da je jugoslovanska zastava le še nuja, sicer pa smo Slovenci. Vedno pripravljeni na športni boj, tudi z najboljšimi na svetu. • V. Stanovnik Pred kranjskim sejmom Slovenski proizvod Dr. Bučar sprejel vabilo Kranj, 23. avgusta - V petek, 23. avgusta, je predsednik skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar sprejel predsednika kranjskega izvršnega sveta Vladi-mirja Mohoriča, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora za prvi sejem Slovenski proizvod in Francija Ekarja, direktorja Go renjskega sejma. Mohorič in Ekar sta predsednika skupščine seznanila s pripravami in vsebino prvega tovrstnega sejma, ki bo od 10. do 13. septembra v Kranju, obenem pa sta ga zaprosila, da bi sejem odprl. Dr. Bučar je z veseljem sprejel povabilo, da odpre sejem Slovenski proizvod. • J. K. Bistrica pri Tržiču, 24. avgusta - V bivšem protokolarnem objektu vila Bistrica, s katerim od aprila lani upravlja občina Tržič, je bilo v soboto zelo slovesno. Potem, ko je skupščina občine Tržič s spremembo občinskega odloka omogočila sklenitev zakonske zveze tudi v vili Bistrica, so v njej dahnili »da« prvi trije pari. Prelep ambient vile v bližini cerkvice Sv. Jurija je izjemno primeren za poroke in zanesljivo bo v njem še precej mladoporočencev. Na sliki: Prva mladoporočenca Mateja Smuk in Kamal Jouhari v vili Bistrica. Foto: A. G. O m BHIHHH^BHBiiBHI 3 mM alples prodajni center alples 'mim^^mGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI Torek, 27. avgusta 1991 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Ruski zegen V tretje gre rado: Slovenci se te dni že tretjič v svoji novejši zgodovini navdušujemo nad Rusi, čeprav smo bili doslej kar dvakrat razočarani, prvič po vseslovanski in drugič po komunistični izkušnji. Tokrat zato ne gre za tisto pravo navdušenje, to bo najbrž pretirana beseda; vsekakor pa se nam dobro zdi, da se sovjetske oz. ruske zadeve razvijajo tako kot se in kot jih poosebljata razburljivi usodi in čvrsti osebnostni drži Mihaila S. Gor-bačova in Borisa N. Jelcina; končno na bolj demokratični in manj totalitarni način, bolj evropsko kot azijatsko, tako, da nekaj pomenita tudi človeško in narodno, posamično in posebno in ne le obče, vsesovjetsko. Tak razplet bo gotovo ugoden za slovensko stvar. Dogaja se tisto, kar je slovenski Jilozof Tine Hribar pojmovno zapopadel v svojem razlikovanju narodnega, nacionalnega in transnacionalnega. Narod (ljudstvo) postane nacija takrat, ko si pribori svojo lastno državo. Pravi čas za to je bil v drugi polovici prejšnjega in v prvih desetletjih tega stoletja. Slovenci, Hrvati, Ukrajinci, Belorusi in drugi pa jo dobivamo šele zdaj in tako s svojim zapoznelim "nacionalizmom " motimo nastajanje transnacionalnega, ki zaznamuje sedanji čas. Gre za to, da suverene nacije (npr. tiste, ki tvorijo Evropsko skupnost) del svojih pooblastil prenesejo na neko asociacijo, ki se sicer razteza preko (trans) njih in čeznje, pa vseeno ni "nad" njimi, saj deluje v njihovem interesu. Zvezi, kakršni sta bili sovjetska in njena jugoslovanska pomanjšava, pa nista bili te vrste; bili sta nad narodi, katere sta sicer branili navzven, navznoter pa tlačili in omejevali v razvoju. Narodi te vrste ne morejo vstopati v nove, transnacionalne povezave; prej morajo postati - četudi le za en dan - suverene nacije, pridobiti morajo lastno državo. To je temeljni razlog za slovensko osamosvajanje od jugoslovanskega in za izvijanje nekaterih narodov SZ iz primeža sovjetskega. Sovjetske in jugoslovanske strukture (vojska, partija, zvezni aparat, vojaško-industrijski kompleks) so živele na račun narodov, ki so jih obvladovale. Zato ni čudno, da je do poskusa strmo-glavljenja Gorbačova prišlo ravno na predvečer dne, ko bi morali v Moskvi preoblikovati Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) v Zvezo suverenih sovjetskih republik (ZSSR), kar bi bil gotovo začetek preoblikovanja nadnarodne federacije v transnacionalno skupnost suverenih držav. Začetek zato, ker so v SZ verjetno šele tam, kjer smo bili v SFRJ že leta 1974 (Janez Stanič). Pa vendar; tri slovanske, pet azijskih in ena zakavkaška republika vstopajo v novo (transnacionalno) zvezo, šest pa jih vztraja pri ustanovitvi svoje lastne nacionalne države. Tej novi ZSSR podobno zvezo bi lahko sklenile tudi naše srboslavne republike, Slovenija in Hrvaška pa bi z njimi sobivali v transnacionalni in evropsko navdahnjeni Konferenci o varnosti in sodelovanju v Jugoslaviji (KVSJ), kakršno predlaga Dimitrij Rupel. Jugoslovansko sicer nasprotuje transjugoslovanskemu, a čas ne dela zanj. Posebnega komentarja vredno je tudi dejstvo, da so bili sovjetski, jugoslovanski in romunski generalštabi zadnje mesece ves čas "na zvezi". Tega ne kaže razlagati le s hotenjem po ohranitvi nadnacionalnega oz. komunističnega. V temelju te naveze je še vedno stara stalnica ruske zunanje politike - težnja po izhodu na toplo morje. Ta bo učinkovala tudi v dobi transnacionalnega; prost in na Jalti dogovorjeni dostop do črnogorskega primorja ostaja v ruskem interesu in Slovenci nimamo nobenega razloga, da bi mu oporekali. Pozdravimo raje še enkrat novo in pokončno držo Rusov in njihovo "jelciniado"; sovjetstvo in jugoslovanstvo zahajata, na vzhodu pa se že zarisujejo nove. transnacionalne možnosti sodelovanja ruske in slovenske nacije. Doživljamo jih kot pravi blagoslov: blago in slovansko. PRED SEJO SLOVENSKEGA PARLAMENTA EE3 NISSAN AVTO IZ DEŽELE VZHAJAJOČEGA SONCA ugoden nakup in takojšnja dobava vozil NISSAN (osebna vozila, kombiji in terenska vozila) možno tudi dinarsko plačilo servis in nadomestni deli zagotovljeni obiščite nas ali pokličite na telefonsko številko (064) 75-256 vsak dan od 7. do 15. ure razen sobote. AVTOHIŠA MAGISTER AvtoMrvieno In trgovsko podjetja doo. Radovljica, Prešernova 21 Ustanovitelj In izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS, KRANJ_ IredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlehir, Andrej Žalar, Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik _ Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana_ Uredništvo: Može Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366_ _ Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto- matskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,—13.30, ob sredah do 16.30_ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20,00 din. Naročnina: trimesečni obračun za III. trimesečje 1991 500,00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). Socialistična stranka Slovenije Nekaterim preveč, drugim premalo Največ družbenega premoženja so ustvarili delavci, največ pa bodo dobili bivši lastniki in kmečko-obrtniški sloj Ljubljana, 22. avgusta - "Podpiramo vse, kar vodi k razvoju ekonomije in odpravljanju krivic, vendar ne tako, kot to poskušajo doseči nekatera določila zakonskih predlogov," je na seji predsedstva Socialistične stranke Slovenije dejal predsednik Viktor Žakelj in poudaril, da bo socialistična stranka poskušala v skupščini doseči predvsem troje: predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ponovno vrniti v fazo osnutka, pri zakonu o zadrugah spremeniti predvsem 55. člen, po katerem naj bi zadruge kot dobavitelji kmetijskih pridelkov dobile v 53 klavnicah, mlekarnah in vinskih kleteh v Sloveniji 40-odstotni delež, pri zakonu o denacionalizaciji pa zožiti krog upravičencev predvsem na tiste, ki jih je prizadela nacionalizacija in iz zakona izločiti določbe, ki pomenijo "streženje kmečkemu lobiju". Viktor Žakelj je dejal, da zakonodaja kasni in da so spremembe, ki jih predvideva, revolucionarne, saj dejansko spreminjajo družbenoekonomske temelje. Predlagani paket zakonov je pomanjkljiv predvsem zato, ker v celoti ne upošteva dveh pomembnih načel - načela ekonomije, po katerem naj bi vsi sprejeti zakoni in ukrepi prispevali k večji gospodarski učinkovitosti, in načela pravičnosti, po katerem naj bi pri delitvi družbenega premoženja vsak dobil toliko, kolikor ga je ustvaril. Lahko se zgodi, da bo zato, ker zakonodajalec streže političnim oz. politikantskim interesom, prišlo do precejšnjega zmanjšanja proizvodnje, v kmetijstvu pa tudi do slabše oskrbe slovenskega trga. Kar zadeva načelo pravičnosti, je mogoče tiste, ki so ustvarjali družbeno premoženje, razdeliti v štiri skupine: v prvo sodijo sedanji in bivši industrijski delavci, ki naj bi ustvarili približno polovico premoženja, v drugo delavci v gospodarski in družbeni infrastrukturi, v tretjo nekdanji lastni- ki, ki naj bi dobili okrog deset odstotkov družbenega bogastva, v četrto pa kmetje, obrtniki, ljudje s svobodnimi poklici in drugi. Predlagana zakonodaja, žal, vrstni red postavlja na glavo in daje največ tistim, ki so najmanj prispevali k družbenemu premoženju - t. j. bivšim lastnikom in kmečko-obrtniškemu sloju. Nekatere določbe zakona o denacionalizaciji kažejo, daje zakon kompromis in da so posamezne rešitve nastale pod pritiskom "lobijev", je dejal Viktor Žakelj in poudaril, da je zakon o zadrugah pomemben zato, ker uvaja, kar smo po vojni popolnoma po nepotrebnem zakockali. Zakon je dokaj dober, razen 55. člena, po katerem bi zadruge administrativno dobile 40 odstotkov premoženja v 53 kmetijsko-predelo-valnih podjetjih v Sloveniji. Da gre za krivično delitev, je mogoče sklepati iz podatkov, da je večina zadrug prispevala k premoženju "podjetij s seznama" od 5 do 25 odstotkov, nekatere pa celo 58 odstotkov. Ker zakon enim Srečko Čater, ki je tudi predsednik republiškega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije, je govoril največ o problemih, kijih bo sprejetje "lastninskih zakonov"povzročilo v kmetijstvu in kmetijski predelavi. Dejal je, da zakoni delavce v teh dejavnostih obravnavajo kot drugorazredne državljane, da bo 12.800 delavcev po sprejetju zakonodaje ostalo brez dela, da družbeni sektor z 10 odstotki zemljišč prispeva 42-odstotni delež oskrbe, da bi delavci v predelovalnih podjetjih morali brezplačno dobiti tretjinski delež, ker so se v preteklosti odpovedovali 23 odstotkom zaslužka samo zato, da so dosegli evropsko raven, in da delavci razumejo administrativno razdeljevanje premoženja kot Demosovo krajo. daje preveč, drugim pa premalo, bi bilo logično in pošteno, da bi premoženje razdelili po evropskih merilih - po deležih oz. vložkih. "Administrativna razdelitev ni v logiki ekonomije, ampak v logiki politike in ustvarjanja materialne podlage za novo politično elito," je dejal Viktor Žakelj. Borut Suklje je dejal, da je temeljna razlika med Mencingerjevim in Peterletovim zakonom o privatizaciji v vlogi države. Peterletov uvaja začasno podržavljanje vseh velikih in precejšnjega dela srednjih in malih podjetij, najbolj problematično pa je to, da bo približno tretjina delnic podržavljenih podjetij ostala v skladu za razvoj, od koder se bo denar (kupnina) stekal v proračun. 'Tu pa ne gre več samo za denar, ampak za politični vpliv," je menil Suklje in dodal, da zakon z upravnimi odbori uvaja v gospodarstvo in v način razmišljanja novo razdeljevanje politične moči in volje. Pri zakonu o denacionalizaciji bi morali krog upravičencev omejiti predvsem na tiste, ki jih je prizadela nacionalizacija, ne pa vračati premoženja ljudem, ki jim je bilo dokazano sodelovanje z okupatorjem, je dejal Jože Smole in se vprašal, ali ukinitev agrarne reforme pomeni, da bodo mali kmetje ob zemljo, da bomo likvidirali vsa družbena posestva, ba bomo Cerkvi vrnili vse premoženje... Likvidacija družbenih posestev bi bila škodljiva, ker so po produktivnosti boljše od kmetij in ker zaposlujejo veliko strokovnjakov in delavcev. Kar zadeva zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, bi bilo po Smoletovem mnenju žaljivo, da bi delavci, ki so ustvarili največ družbenega premoženja, morali kupovati delnice. Delavcem je treba z zakoni omogočiti udeležbo pri soupravljanju in pri lastninjenju, preprečiti pa tudi to, da bi družbena podjetja po nizki ceni pokupili zasebniki. • C. Zaplotnik Kmečka zveza in združenje razlaščenih Natolcevanje in manipulacija z delavci V Sloveniji po denacionalizaciji ne bo primanjkovalo hrane. Na novinarsko vprašanje, ali so razlogi, da bi predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij zaradi bistveno spremenjenega koncepta privatizacije ponovno vrnili v fazo osnutka, je dr. Ludvik Toplak odgovoril, da jih ni in da so spremembo koncepta zahtevali poslanci ob obravnavi osnutka. Ljubljana, 23. avgusta - Predstavniki Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in Združenja lastnikov razlaščenega premoženja so na petkovi novinarski konferenci zavrnili očitke, češ da bo po sprejetju zakona o denacionalizaciji (in drugih "lastninskih zakonov") v Sloveniji primanjkovalo hrane, da bo na tisoče zaposlenih v kmetijstvu in kmetijski predelavi ostalo brez dela, da bodo zaposleni v živilski industriji v prihodnje drugorazredni delavci... "To je natolcevanje in manipulacija z delavci," je dejal podpredsednik SKZ-LS Marjan Podobnik in poudaril, da predlog o 40-odstotnem deležu zadrug v kmetijsko-predelovalnih podjetjih zaposlenim še naprej zagotavlja delo in celo večjo socialno varnost, kot bi jo kakršenkoli drugačen predlog. Čeprav se v zadnjih dneh poskuša v javnosti prikazati zakon o denacionalizaciji (pa tudi vse druge "lastninske zakone") izrazito negativno, je po oceni Marjana Podobnika denacionalizacija izrazito pozitivno ekonomsko in moralno dejanje. V kmetijskih kombinatih bo po vračilu družbene zemlje nekdanjim lastnikom nekaj delavcev res ostalo brez dela, vendar bo te probleme treba reševati tako, kot jih rešujejo v drugih gospodarskih panogah, kjer tudi precej delavcev ostaja brez dela. V Sloveniji po denacionalizaciji ne bo primanjkovalo hrane; če pa se bo prireja mleka, na primer, zmanjšala za nekaj odstotkov, bo to samo dobro, ker je mleka preveč in ker naj bi z denacionalizacijo poskušali doseči tudi delno prestrukturiranje kmetijstva. Franc Izgoršek, predsednik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, je dejal, da bi morali zakon o denacionalizaciji sprejeti že zato, da bi preprečili kraje in malverzacije z njihovo nekdanjo lastnino. Dogaja se, da sedanji "lastniki" to premoženje na različne načine odtujujejo - ga prodajajo, dajejo v pet- do desetletni najem ali ga poskušajo spremeniti (obnove stavb in prostorov). Ker po zakonu tovrstnega premoženja ne bo mogoče vrniti v naravi, bosta oškodovani obe strani, poleg razlaščenih tudi država, ki bo kot denacionalizacij-ski zavezanec morala plačati odškodnino. Če država teh malver-zacij ne bo sama raziskala, jih bo združenje, ki se bo tudi vprašalo, kdo je za škodo odgovoren. Edo Pirkmajer iz združenja je menil, da je največja škoda v tem, ker "lastninskih zakonov", s katerimi škofjeloške občine, ki je na novinarski konferenci sodeloval kot gost kmečke zveze, je dejal, da so očitki o "lastninskih zakonih" le pamfleti in hujskanje in da ga pri tem najbolj moti, ker poskušajo nekateri zabiti klin med delavce in kmete. Sindikati nasprotujejo sedanjemu modelu lastninjenja, na vprašanja o "črni privatizaciji" pa tudi nimajo odgovorov. • C. Zaplotnik bi preprečili "rop stoletja", še ni. Vprašal se je, zakaj bi bili nekdanji lastniki slabši gospodarji lastnine kot tisti, ki bi jih dobili v postopku privatiziacije. Pirkmajer je reagiral tudi na kritike, češ da je združenje lobi, ki mu gre le za premoženje in za to, da bi premoženje čimprej "pretopil" v potrošne dobrine. "Res je, da ima vsak proces tudi ekscese in da bodo nekateri za vrnjeno premoženje kupili avtomobile, vendar pa naši kritiki pozabljajo na prizadevanja večine, da bi iz tega premoženja ustvarila nekaj, kar bi bilo v korist družbe, delavcev in v našo osebno korist." Dr. Ludvik Toplak, član kmečke zveze, sicer pa predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, je dejal, da zakonske predloge najbolj kritizira boljševiška politokracija in birokracija, ki bi se rada razglasila za "management" in ohranila prejšnje privilegije. Da pa bi to dosegla, izrablja stisko delavcev, ki jo je sama povzročila. Pri delitvi družbenega premoženja naj bi po Toplakovem mnenju prvi dobili tisti, ki so prvi dali (nekdanji lastniki), potem pa delavci in kmetje, ki so to premoženje dograjevali. Franci Felrrin, poslanec Sezona dežnikarjev v Radovljici še traja! Parlamentarno politično brstenje v radovljiški komuni je ustrezalo tudi gorenjski previdnosti. Počakali smo, da je bilo vse »gvišn in zihr«, potem pa smo se začeli iti novo politiko. Glede na pozen začetek ni čudno, da je rast nekaterih strank še v povojih in da odločitve za politične identitete niso dokončne. Primer iskanja političnega profila je nedvomno Socialistična stranka v Radovljici. Jedro stranke, ki ga sestavljajo Anton Kapus (znan kot dobroobveščeni major), Marko Bezjak (strokovnjak za ustavno sodišče) in Brane Grohar (ki predvsem zbira funkcionarske doklade v čakanju na funkcije), nas je sicer že večkrat izborno presenečalo, vendar jih je le treba opomniti, da so časi Socialistične zveze delovnega ljudstva za večino Slovencev že mimo. Ni potrebno, da prav v Radovljici tako trdno branijo izročila samoupravnih dežnikarjev. To v zadnjem času dokazujejo vsaj z dvema primeroma: 1. Prenovitelji, socialisti in liberalni demokrati smo borcem predlagali skupno srečanje v počastitev obletnice ustanovitve Cankarjevega bataljona, sedanjega občinskega praznika (čeprav bomo poslanci LDS glasovali za to, da se občinski praznik posveti Antonu Tomažu Linhartu). Tako borci kot prenovitelji in liberalni demokrati smo verjeli, da so gostitelji borci, ostali pa z udeležbo izrekamo priznanje slovenskemu osvobodilnemu boju v drugi svetovni vojni. Vendar SZDL še živi! Kaj je drugega kot SZDL, ko se socialistična stranka medijsko najavlja kot organizator srečanja ? In kolikor podpiramo afirmacijo upora proti nacizmu, nam je tuje, da bi SSS ob tem ponavljala SZDL-jevski ritual. 2. Še bolj nazorna je dežnikarska cokla v glavah radovljiških socialistov v njihovem poskusu, da bi po-hamsali t.i. radovljiški Kremelj. V hiši so delovale družbeno politične organizacije, SZDL je bila skrbnik hiše. Po parlamentarnih volitvah so se nam pridružile še stranke Demosa. Dogovorili smo se, naj bo to občinska politična hiša, kjer si bomo delili prostor v skladu z volilnimi izidi. Vendar SZDL še živi! Spet se skrije pod SSS in zatrjuje, da je ona la stnica hiše. Upamo, da bodo ustrezni organi ukrepali na poslansko intervencijo LDS v zvezi s poskusi socialistov, da se polakomijo te hiše. To bi bilo nujno potrebno, da se SZDL-jevski način poslovanja, ki ga uporablja SSS, poslovi iz vsakdanje politike. Jože Dežman za Občinski odbor LDS Radovljica GLAS PRED SEJO SLOVENSKEGA PARLAMENTA Republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Zahteve po 40-odstotnem deležu zadrug so pretirane "Zavračamo trditve o slabih proizvodnih rezultatih in neučinkovitih kmetijskih kombinatih, ker so neargumentirane in politično tende-ciozne," pravijo v republiškem odboru in poudarjajo, da kmetijske organizacije dosegajo rezultate, ki so na ravni evropskih držav. Vlada je popustila političnim pritiskom kmečkega lobija in združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Ljubljana, 22. avgusta - Republiški odbor sindikata kmetijstva in živilske industrije ugotavlja, da se predloga zakonov o lastninskem preoblikovanju podjetij in o denacionalizaciji bistveno razlikujeta od osnutkov, zato zahteva, da ju predlagatelj vrne v fazo osnutka in omogoči demokratično razpravo in odločanje. Kaj najbolj moti sindikat delavcev kmetijstva in živilske industrije? Oba zakona, o lastninskem preoblikovanju podjetij in o denacionalizaciji, uvajata nepravično razlikovanje med zaposlenimi v kmetijski dejavnosti in v ostalem delu gospodarstva. Predlagatelj je popustil političnim pritiskom kmečkega lobija in združenja lastnikov razlaščenega premoženja in za kmetijska zemljišča določa drugačne pogoje vračanja kot za ostale nepremičnine. Posledice bodo hude: številne kmetijske organizacije bodo šle v stečaj ali v likvidacijo, več kot 12 tisoč zaposlenih v kmetijstvu bo ostalo brez dela, zmanjšala se bo kmetijska pridelava in povečala cena hrane, stopnjevali se bodo socialni nemiri in pritiski. Vračanje bo povzročilo drobitev strnjenih zemljiških kompleksov, gospodarska poslopja, kmetijska mehanizacija in čreda bodo prepuščeni propadanju, brez dela bo ostalo 2800 strokovnjakov, v katere je družba vložila precejšnje milijone dolarjev, prekinjeno bo uspešno razvito računalniško vodeno delo v živinoreji in poljedeljstvu... "Nerazumljivo je, da vlada, ki se dnevno ukvarja s problemi stečajev in brezposelnosti, sama predlaga zakone, s katerimi likvidira uspešna podjetja, pove- la' predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sindikat kmetijstva in živilske industrije najbolj moti člen, po katerem naj bi vsa kmetijska zemljišča in gozdovi, s katerimi razpolagajo podjetja, prenesli na sklad kmetijskih zemljišč. V sindikatu menijo, da je to v nasprotju z dopolnili slovenske ustave, ki prepovedujejo lastninsko diskriminacijo gospodarskih subjektov. Svobodni sindikati na Gorenjskem o paketu lastninskih zakonov Delavca hočejo obvarovati pred razlastitvijo Škofja Loka, 22. avgusta - Pred odločanjem skupščine o lastninskih zakonih je območna organizacija svobodnih sindikatov Gorenjske sklicala sestanek z gorenjskimi poslanci v slovenskem parlamentu. Sindikati bi namreč prek njih radi uveljavili zahtevo, da se zakoni vrnejo v fazo osnutka in da se pri oblikovanju predloga bolj upošteva interes delavcev. Sindikat bo za uveljavitev svojih zahtev in za zaščito enakopravnega položaja delavcev v kmetijstvu in živilski predelovalni industriji uporabil vsa sredstva sindikalnega boja, v vseh slovenskih regijah pa je pripravljen organizirati protestne akcije, shode in druge oblike demonstracij. čuje materialno ogroženost delavcev in njihovih družin...," pravijo v republiškem odboru in se sprašujejo, ali taki vladi še lahko zaupamo. Povojne oblasti so na podlagi agrarne reforme in zaplemb podržavile 51 tisoč hektarjev obdelovalne zemlje. Ker premoženja nemških posestev in agrarnih skupnosti ne vračamo, bi za vračilo prejšnjim lastnikom ostalo le 13 tisoč hektarjev oz. 13 odstotkov vse družbene obdelovalne zemlje. V sindikatu ocenjujejo, da to ne bi pomenilo večje pridobitve za zasebno kmetijstvo, zato poskuša kmečka zveza svoje predvolilne obljube izpolniti drugače - s podržavljenjem vseh družbenih obdelovalnih zemljišč in z razdelitvijo zemlje družinskim kmetijam. Kmetje se bodo tako zavarovali pred močno konkurenco kmetijskih podjetij, ki so z visoko strokovnimi kadri in s sodobno tehnologijo sposobna pridelovati cenejšo hrano kot v praksi še nepotrjene družinske kmetije. Kar zadeva predlog zakona o zadrugah, republiški odbor nasprotuje predpisanemu deležu zadrug pri lastninskem preoblikovanju podjetij živilske industrije. Ocenjuje, da predlagatelj zakona z uvajanjem vzporednega sistema lastninjenja, v katerem imajo zadruge privilegiran položaj, krši nače- lo enakopravnosti gospodarskih subjektov, zato predlaga, da bi udeležbo zadrug v lastninskem preoblikovanju živilskih podjetij določili na podlagi poslovnega sodelovanja in sporazuma med obema stranema. V sindikatu se tudi sprašujejo, ali so kmetje s prodajo svojih pridelkov res ustvarjali akumulacijo, ki naj bi se prelivala v prihodek živilskih podjetij. Znano je, da je v preteklem socrealističnem obdobju cene kmetijskih pridelkov določala država in da so bile cene v kmetijski pridelavi in predelavi pridelkov vedno sporne. Klavnice, mlekarne in vinske kleti so poslovale z izgubo, plače delavcev v kmetijstvu in živilstvu so več kot za petino zaostajale za plačami v drugih gospodarskih panogah, podjetja pa so si pomagala s sredstvi intervencijskih skladov, ki so jih zbirali vsi zaposleni. Če k temu dodamo še to, da so kmečka gospodarstva najmanj 30 odstotkov pridelkov prodala na "črnem trgu" po prosto oblikovanih cenah, so zahteve zadrug po 40-odstotnem deležu močno pretirane. Sindikat zahteva, da lastninjenje v živilsko-predelovalnih organizacijah poteka po enakih merilih kot v ostalem delu gospodarstva in da zakon določi tudi pravice v zadrugah zaposlenih delavcev do zadružnega premoženja, ki so ga soustvarjali skupaj z zadružniki. Nesprejemljivo je, da so ti delavci izključeni iz lastninjenja premoženja lastnih organizacij. • C. Zaplotnik Najnovejši predlog o lastninskem preoblikovanju podjetij pomeni razlastitev delavcev, predlagane rešitve so neekonomske in delavcev ne stimulirajo k boljšemu gospodarjenju, lastninjenje podjetij se odvija po knjižni namesto po tržni vrednosti, dokapitalizacije ni zaslediti, očitajo sindikalisti. Dodajajo tudi, da se sedanji predlog zakona bistveno razlikuje od prvotnega (Mencingerjevega), očitajo mu, da podrža-vlja premoženje delavcev in da pri snovanju za zaposlene tako neugodne zakonodaje stroka in sindikati niso imeli nobene besede. Na povabilo gorenjskih svobodnih sindikatov so se odzvali le trije poslanci, Emil Milan Pintar (SDP), Franci Feltrin (Zeleni) in Marija Lončar (neodvisni), vendar so bili sklicatelji videti s to udeležbo kar zadovoljni, češ da so ustrezno zastopani vsi trije skupščinski zbori. Emil Milan Pintar je soglašal s sindikati, da je nekorektno obravnavati tako pomembno zakonodajo sredi poletja in ob odsotnosti stroke, podprl vrnitev zakona v fazo osnutka in nanizal nekaj vsebinskih pripomb, ki jih ima k zakonom njegova stranka. Slednja deli mnenje sindikatov, da je treba del vrednosti podjetij brezplačno razdeliti delavcem ali omogočiti ugoden odkup, da mora v podjetjih priti do dokapitalizacije vrednosti, da kaže v vrednost podjetij všteti tudi morebitni dolg, daje treba v procesu lastninjenja razlikovati podjetja, ki so nastala na plečih delavcev od tistih, ki jih je izdatno podpirala država. Delnice podjetij naj bi odprodajah v več valovih, prvi val bi zajel delavce in bivše delavce, drugi ostale slovenske pravne in fizične osebe, tretji tujce in šele četrti državo. Opozoril je tudi na nevarnost socialne dezintegracije, ki jo utegnejo povzročiti nedomišljeni lastninski zakoni. V stabilnih kapitalističnih državah ima 15 odstotkov ljudi z družbenega vrha v rokah 35 odstotkov bogastva, je dejal, pri nas pa bo tolikšen družbeni sloj razpolagal s 55 do 60 odstotki lastnine, če bodo obveljali zdaj predlagani lastninski zakoni. To pomeni, da gremo zavestno v socialno dezintegracijo! Poslanec Franci Feltrin se je v razpravi bolj ogrel za sedanji Umekov predlog lastninske zakonodaje, ker da je ugodnejši od prejšnjega Mencingerjevega. Sicer pa tudi on deli bojazen, da bi delavci v procesu lastninjenja ostali brez premoženja. Sindikatom namesto juriša na zakonski predlog priporoča, naj v parlamentu raje na- 0 paketu lastninskih zakonov \o se kritično izrekli tudi Svobodni sindikati Slovenije. Njihov predsednik Dušan Semoličje na četrtkovi tiskovni konferenci dejal, da zdajšnji projekt lastninske zakonodaje pelje v gospodarsko katastrofa. Sindikati ne nasprotujejo lastninski reformi in popravljanju krivic iz preteklosti, toda pri tem ne sme priti do novih krivic, ki jih bodo utrpeli delavci, če bo sprejeta predlagana zakonodaja. Oporekajo tudi postopku, v katerem so sindikati ignorirani. Neodvisnost je pripravila vrsto zakonskih dopolnil, s katerimi bodo v procesu sprejemanja lastninskih zakonov skušali promakniti svoj lonček k lastninjenju. Neodvisnost se poteguje za čim bolj avtonomno in decenztralizi-rano lastninjenje, pri čemer pričakujejo brezplačno razdelitev tretjine družbenega kapitala zaposlenim in upokojencem. Tudi konfederacija 90. ki se je minuli petek sestala v Kopru, je za vrnitev predloga zakona o lastninjenju v fazo osnutka. Sindikati iz te konfederacije vztrajajo pri zahtevah glede brezplačne razdelitve dela do zdaj družbenega premoženja delavcem. Ta delež je v predlogu zakona bistveno nižji, kot zahtevajo sindikati, so na pobudo kranjskih sindikatov ugotovile članice Konfederacije 90. Iz Kranja prihaja tudi ocena, da so dokončni ekonomski učinki lastninjenja pri sedanjih ohlapnih rešitvah zelo nepredvidljivi, pričakovati je visok delež proračuna pri uporabi privatizacijskega izkupička. Sicer pa je bilo v Kopru slišati tudi misel na ustavni spor, peticije in protestne shode, če bi sindikati ne mogli uveljaviti svojih stališč do omenjenih zakonov. stopijo z amandmaji. Marija Lončar pa sodi, da bi v Sloveniji pred privatizacijo kazalo utrditi ekonomsko politiko, davčno zakonodajo in pravosodje. Tudi njena stališča neodvisne poslanke se skladajo z interesi sindikatov, ki jim predlaga, naj se v interesu za delavca ustreznejše zakonodaje združijo z drugima dvema sindikalnima zvezama in v parlamantu nastopijo z amandmaji. Sandi Bartol, ki vodi območno organizacijo svobodnih sindikatov na Gorenjskem, je ponovil zahteve 37.000 gorenjskih delavcev. Poleg vrnitve zakonskega predloga v fazo osnutka in upoštevanja strokovnih in sindikalnih stališč pričakujejo tudi hitro pripravo zakona o delavskem soupravljanju. • D. Z. Zlebir o/mik KRANJ, CANKARJEVA 4 Svet Slovenske demokratične zveze podprl Umekov koncept privatizacije Najslabši je tisti zakon, ki ga ni Močna konfrontacija stališč med "liberalci" in "konzervativci" Ljubljana, 24. avgusta - Svet Slovenske demokratične zveze, ki je soglašal tudi z Mencingerjevim konceptom privatizacije, je na seji v soboto po ostri konfrontaciji stališč med liberalnim in konservativ-njm delom stranke podprl še Umekov oz. Peterletov koncept lastninskega preoblikovanja podjetij in sicer z obrazložitvijo, da je Predlog v skladu s programskimi cilji SDZ in tudi Demosa. Čeprav so nekateri pričakovali, da Slovenska demokratična zveza ne bo soglašala z Umekovim oz. Peterletovim konceptom privatizacije in da b° pri skupščinskem odločanju "agnila jeziček na tehnici na stran tistih, ki se zavzemajo za °> da bi zakonski predlog vrni-1 v fazo osnutka, pa je na seji yeta prevladalo stališče strankarskega dela, ki velja za zmer-, 0 oz. po ocenah nekaterih za K°nzervativno. Da v SDZ o Privatizaciji ni soglasja in da so ^nenja močno različna tudi v °dstvu stranke, se je najbolje P°kazalo v razpravah obeh P?dpredsednikov stranke: mi-istra za pravosodje in upravo *\r- Rajka Pirnata, ki je branil 'adni predlog, in mag. Igorja merza, ki je v imenu gospodske komisije stranke doka-*°VaUa je Umekov predlog ^akona slab in da ni nikakršna nov rac*nJa Mencingerjeve zas- pnvatizacije. Poglejmo, kaj sta rekla podpredsednika! Dr. Rajko Pirnat: Noben model privatizacije v vzhodni Evropi ni toliko preizkušen, da bi lahko rekli, da ima prednost pred drugim. Med Mencingerjevo in Umekovo zasnovo privatizacije so velike razlike: Mencingerjev je odplačen, novi pretežno neodplačen, Mencingerjev predvideva vrednotenje podjetij, Umekov pa ne, Mencingerjev je postopen in dokaj počasen, novi pa trenuten in relativno hiter, Mencingerjev je ugoden za sedanje managerje, novi pa predvideva tudi večje spremembe pri upravljanju privatizirane lastnine. Oba modela imata določene prednosti in pomanjkljivosti; pomanjkljivosti Mencingerjevega so v tem, da ne prinaša rešitve za prezadolžene socialistične gigante, da razdeljuje del družbene lastnine samo delavcem v podjetjih, ne pa tudi ostalim polnoletnim državlja- nom, da daje veliko prednost sedanjim poslovodnim ekipam in družbenim skupinam, ki so že sedaj imele veliko družbeno moč... Novi koncept privatizacije to vsaj deloma preprečuje, saj v privatizacijo vključuje vse državljane in predvideva bistvene spremembe pri upravljanju kapitala srednjih in velikih podjetij. Ne zadošča namreč, Če v enopartijskem sistemu odvzamemo le monopol politične moči tedaj edini stranki (komunistični partiji), ampak je treba tudi do korenin spremeniti gospodarsko strukturo, iz katere je izvirala njena moč. Če tega ne naredimo, nas to na prihodnjih volitvah lahko veliko stane. Očitek, da zakon krade delavcem in daje državi, je demagogija, za katero se "skrivajo" tisti, ki imajo zdaj dejansko moč in bi moč radi še naprej ohranili. Mag. Igor Omerza: Tudi Peterletov model ne razrešuje problema gigantov, ampak njihovo reševanje zaradi navidezne privatizacije (etatizacije) in razpršitve upravljalske kontrole na milijon in pol državljanov Slovenije (investicijski skladi) celo odlaga. Za reševanje teh podjetij bi bilo treba povleči niz radikalnih potez - reorganizacijo, spremembe v manage-mentu, tehnološko, tržno in finančno prestrukturiranje, zagotoviti dodatni kapital. Huda iluzija je, da bo to lahko storila država, ki je zaradi volilne aritmetike prisiljena popuščati vsem mogočim lobijem. Kot zgled, kako gospodari državi, lahko navedemo podržavljene slovenske železarne. Management v železarnah je že močno popustil, vse manj skrbi za zaposlene in za nove programe in Čaka, kaj bo z železarstvom storila vlada. Ker bodo privatizacijska prizadevanja zožena na ozek krog "paradržavnih" institucij oz. investicijskih skladov, ne bo podjetniške pobude za iskanje novih partnerjev in kapitala. Možnost prave privatizacije bo dosti manjša kot pri Mencingerju, saj bodo večja podjetja praviloma prodajala samo manjšinjske deleže, redki pa bodo tisti domači in tuji investitorji, ki bodo denar zaupali paradržavnim upravljalskim ustanovam. Strah, da bi pri Mencingerjevi odplačni privatizaciji postali managerji največji delničarji, je odveč, saj bi Tudi v razpravi je bilo slišati različna mnenja. Najslabši je tisti zakon, ki ga ni. Če bo SDZ zavrnila zakonski predlog, bo oslabila položaj Demosa, vlade in stranke (Andrej Ster, novoizvoljeni predsednik sveta SDZ). Zakon preveč poudarja politične in premalo gospodarske cilje. Podržavljenje velikega dela gospodarstva je v nasprotju z načelom o samostojnosti gospodarskih organizacij. Delavci malih podjetij bodo lahko sodelovali pri lastninjenju podjetij, v velikih pa ne (Tone Peršak). Proti zakonu bo velik odpor predvsem v holdingih, ki so si privatizacijo zamislili po svoje in jim bo zakon povsem prekrižal načrte. Ne zdi se mi pošteno, da se tako poniževalno govori o zakonu, ki ga je pomagal "pisati" tudi ugledni Sachs (Anton Tomažič). v velikih podjetjih kljub temu, da bi tvegali velik del svojih prihrankov, lahko pokupili le zanemarljivo število delnic. Čeprav dr. Pirnat močno poudarja političnost zakona, pa je pri privatizaciji glavno,kako doseči večjo gospodarsko učinkovitost, vse drugo je postranskega pomena. Družbena razmerja pa se bodo najbolj temeljito spremenila, če bo vladi pod taktirko Lojzeta Peterleta uspelo popolnoma osiromašiti Slovenijo. Če avanturistični pre-vratniki uspejo, bomo imeli velike socialne napetosti, slabšanje gospodarskih razmer in splošno obubožanje slovenske družbe. • G. Zaplotnik CHEMETS D.O.O. proizvodnja, zastopanje In trgovina Trg Preiernove brigade 5* 64000 Kranj tel.: 325-003 Organiziramo prodajo sledečih avtomobilov: - SUZUKI SVVIFT - NISSAN SUNNV - HYUNDAI PONY, SONATA - FIAT UNO - FORD FIESTA, ESCORT, ORION, SIERA Ugodne cene, ogled vozil v Ljubljani, dobava takoj po vplačilu. Interesente vabimo, da se javijo osebno ali po telefonu vsak delovni dan med 10. in 12. uro ter 16. in 18. uro. Informacije - ob delovnikih po tel.: 325-003 med 10. in 12. uro in 16. in 18. uro omt^mmi^iGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Torek, 27. avgusta 1991 Mihael Petek iz društva Sreča Iskanje sreče v motečem času V društvu Sreča že drugo leto prispevajo k duhovni rasti ljudi. Preddvor, avgusta - Društvo Sreča deluje dve leti, iz majhne skupine navdušencev se je razširilo na prek 30 rednih članov in okoli 50 slušateljev z različnih krajev Gorenjske, ki obiskujejo tako imenovana srečanja z vsebino in skušajo svoje življenje duhovno kar najbolj obogatiti. Eden izmed trideseterice je tudi MIHAEL PETEK, ki govori o izkušnjah in načrtih društva. »Namen društva je krepitev duhovne rasti čim širšega kroga ljudi. V društvu Sreča spoznavajo sebe in življenjske zakonitosti, da bi oboje znali v življenju harmonično uravnovesiti. Gasi so moreči, zato bi radi ljudem pomagali, da bi laže obvladovali probleme, se izognili depresijam, spoznali sami sebe, zaradi tega laže zadovoljevali svoje potrebe in bili srečnejši. Radi bi pomagali k harmoničnim odnosom med ljudmi. Lahko se pohvalimo, da smo uspešni. Od lanskega septembra do letošnjega julija so v društvu delovale štiri skupine. Dve, ki sta šteli po 15 članov, sta obiskovali program "Pot duhovnega razvoja", program "Umetnost pozitivnega mišljenja" je obiskovalo 25 članov, tri skupine (s skupno 35 člani) so zaključile program "Trening kreativne komunikacije", kjer je vsakdo lahko posnel svojo videokaseto in spoznal napake pri komuniciranju s sogovorniki.« Delavci upniki v stečajnem postopku ' Tržič, avgusta - V stečajnem postopku so med upniki zadolženega podjetja tudi delavci. V primeru tržiškc BPT pravnica svobodnih sindikatov zastopa upniške interese 700 odpuščenih delavcev, članov sindikata. Pravnica Lucija Vuga, ki so jo tržiški delavci pooblastili za zastopstvo v stečajnem postopku, pred narokom (v začetku septembra) ni bila pripravljena na obsežnejši intervju. Povedala nam je, da zastopa interese 700 delavcev, članov svobodnega sindikata, ki so v stečajnem postopku prijavili vrsto terjatev do svojega nekdanjega podje-tja. V stečajnem postopku se delavci vselej pojavljajo kot upniki, saj so v samem vrhu terjatev njihovi zajamčeni osebni dohodki. Delavci BPT v stečaju terjajo denimo razliko od prejetega osebnega dohodka do tistega, kar jim pripada po kolektivni pogodbi, del zadnji mesec neizplačanih osebnih dohodkov, povračilo stroškov za prevoze, malice, razne jubilejne nagrade, skratka maksimum pravic, ki jim gredo iz delovnega razmerja. Vprašanje je, kaj bodo v stečajnem postopku uspeli izposlovati. zato tudi lahko razumemo zadržanost njihove zastopnice. Upokojenci v Posočje, Trento, na Vršič Društvo upokojencev Žabnica vabi na izlet v Posočje. Trento in na Vršič, ki bo v sredo, 10. septembra, z odhodom ob 6.30 z vseh avtobusnih postaj od Zg. Bitenj do Zabnice. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Na izlet po isti poti vabijo tudi v Društvu upokojencev Kranj, in sicer v Petek, 6. septembra, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo v društvu vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne. Slovenska Karitas: stiska prizadetih je tudi naša stiska Slovenska Karitas se vključuje v pomoč ljudem, ki jih je te poletne mesece prizadelo neurje. V težkih razmerah želi olajšati vsaj tisto gorje, ki se mu s človeško močjo ni mogoče zoperstaviti. Karitas vabi k solidarnosti. Sredstva za pomoč lahko nakažete na žiro račun: 50100-620-133 05 1140116-623903 s pripisom Solidarnost v neurju. Slušno prizadeti Matija potuje na študij v Ameriko Ubežnik iz sveta tišine... * Na koncu sezone so med dvema tretjinama slušateljev opravili tudi anketo. Njeni rezultati potrjujejo smiselnost njihovega dela, saj večina anketirancev izjavlja, da se po zaključenih programih počutijo bolj polno, bolj samozavestni so in bolj zaupajo soljudem. Redna tedenska srečanja so postopoma vodila do čisto osebnih, za posameznike pomembnih ciljev. Ljudje izpovedujejo, da so bolj ustvarjalni, premagali so strah, z manj treme in bolj sproščeno občujejo s soljudmi, napoljnjuje jih notranji mir, zakonci, ki so skupaj v društvu Sreča, odkrivajo novo sožitje. »Naša strokovno vodena srečanja so prerasla v delavnico, kjer lahko vsakdo pridobiva in v praksi preverja spoznanja o sebi, o medčloveških odnosih, o življenjskih zakonitostih,« pripoveduje Mihael Petek iz društva Sreča, ki tudi letos vabi slušatelje na pot duhovnega razvoja. »Vabimo vse, ki čutite, da je življenje vredno globoke pozornosti, da s pomočjo naših programov najde- Društvo Sreča vabi, da se pridružite srečanjem z vsebino v Kranju in Preddvoru. Prijave in informacije pri predsednici društva Bojani Fende - Habula, telefon 47-122 (dopoldne med 7. in 9. uro) ali 217-001 (ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure). Rok za prijave je 20. september. te pot do osebne sreče. Pripravljamo spet program "Pot duhovnega razvoja", iztočnica za ta srečanja je že skoraj svetovna uspešnica ameriškega zdravnika M. Scott Pecka Ljubezen in duhovna rast. Drugi program je "Učbenik življenja", iztočnica je knjiga M. Kojca z enakim naslovom, pripravili pa bomo tudi druge strokovno vodene programe kot sta denimo trening kreativne komunikacije in umetnost pozitivnega mišljenja.« • D. Z. Žlebir, foto: A. Gorišek POMI8EL Vojaški zavarovanci Armada, ki se umika s slovenskega prizorišča, bo iz naše države očitno odpeljala prav vse, kar je njeno, saj je denimo iz vojašnice v Šentvidu postrgala celo pesek s teniških igrišč. Tudi oprema v vojaših zdravstvenih ustanovah doživlja to usodo, čeravno si bo armada z njeno demontažo napravila ogromno škode. Vojaške zdravstvene objekte bodo torej zaprli, opremo preselili, nekaj zaposlenih odpeljali s seboj na jug, medtem ko bo večina tamkajšnjih namenščencev, ki se zaradi družin v Sloveniji niso voljni iti nomade, ostala tu, vendar brez zaposlitve. Ni še znano, koliko zdravnikov in drugih strokovnjakov se bo znašlo na zavodu za zaposlovanje, že zdaj pa se ve, da zanje ob vseh nakopičenih težavah slovenskega zdravstva ne bo prav lahko dobiti novega ustreznega dela. Poleg njih pa ostaja vprašljivih tudi koli 20.000 vojaških zavarovancev, ki bodo po odhodu armade ostali povsem brez zdravstvene zaščite. Gre za svojce vojaških oseb, žene in otroke, gre za osebe, ki so bile zaposlene v vojaških ustanovah, gre za številne borce, ki so doslej uživali vrhunsko zdravstveno varstvo, zahvaljujoč zavarovanju v Beogradu. Slednje jim je konec avgusta prenehalo. Če zbolijo ali se ponesrečijo, jim zdravniki v slovenskem zdravstven varstvu sicer ne bodo odrekli pomoči, toda treba jo bo plačati. Tako bodo ti ljudje, ne krivi ne dolžni, že drugič (to not dobesedno) plačevali svoj davek zaradi oboroženega konflikta. Če so lahko grenko pogoltnili nezaupanje slovenskih ljudi in nemara tudi izgubo zaposlitve, pa je pri zdravju malo teže. Sicer pa bodo zdaj čakali, kaj jim bo prineslo posredovanje slovenskega predsedstva v Beogradu. • D. Z. Zlebir Podnart, 27. avgusta - 20-letni Matija Agrež iz Podnarta jutri odpotuje v Ameriko, kjer bo naslednjih nekaj let študiral računalništvo na tehničnem inštitutu v Rochestru. To ne bi bilo nič nenavadnega, saj dandanes že veliko mladih nadarjenih ljudi nadaljuje šolanje na tujem, če Matija ne bi bil gluh. Kogar življenje zaznamuje z oviro, kakršno ima Matija, je v mali provincialni Sloveniji omejen z dvema ali tremi poklicnimi • možnostmi. Redki zmorejo pogum in voljo za izobraževanje na rednih šolah. Matijevi starši soju zmogli, da o zagrizenem fantu, ki se je v petem razredu osnovne šole popolnoma gluh naučil igrati celo na klavir, se normalno izšolal, napravil tudi šoferski izpit, niti ne govorimo. Pa k začetku. Matija je pri treh letih iz neznanega razloga popolnoma oglušel. Ko je dorasel šoli, so ga vpisali v prvi razred zavoda za gluhoneme, vendar je tam prebil eno samo leto. nato pa ga je mama vpisala v osnovno šolo V Lipnico. Prav dober uspeh ob koncu osemletke je dokaz, da ta bistri in na moč ambiciozni fant kljub gluhoti in komunikacijski oviri zmore normalno šolanje. Ker ga je zanimalo računalništvo, se je vpisal na gimnazijo v Kranju. Starši povedo, da mu je tam sprva trda predla, dokler se ni privadil vrstnikom, profesorjem in načinu dela. »V pogovoru s profesorji sem omenil, naj s fantom v šoli ravnajo kot z vsemi drugimix« je pripovedoval Danilo Agrež, Matijev očim, ki je posi-novljencu dober oče, svetovalec in prvi pedagog. »Željo so vzeli dobesedno in fantu med šola- njem resnično ni bilo nič prihranjenega: od pouka, ki ga ni slišal, in je moral vso šolsko snov doma predelovati individualno, do proslav in oper, ki jih ni mogel doživeti kol vrstniki. Na gimnaziji je pridobil delovne navade, ki mu bodo pri študiju in v življenju veliko koristile, tamkajšnji korektni odnos pa mu je prav tako solidna popotnica za življenje. Sam je premagoval ovire, ki jih ima zaradi gluhote, veliko energije je vložil v svoje šolsko delo in v štirih letih izredno napredoval. Tudi sam ni terjal sočutja in priza-našanja. Tako je denimo v osno- vni šoli sam vztrajal, daje bil kol sošolci učno snov vselej tudi ustno vprašan. Od učiteljev je to terjalo nekaj več volje in potrpljenja, vendar so mu ju rade volje namenili. Šoli in fantovemu razredniku Janezu Robasu, ki mu je bil na gimnaziji toliko kot strogi oče (tako kot v osnovni šoli Metka Petračeva ljubeča druga mati), dolgujemo veliko zahvalo.« Na misel o študiju v tujini je Matija prišel sam. Pred dvema letoma je sam pisal na univerzo v Rochester (država New York) in se zanimal za študij na NTID (National Institute for Deaf), kjer tudi slušno prizadetim omogočajo študij računalništva. Univerza v Ameriki, za katero je letos spomladi uspešno opravil sprejemne izpite, pa kajpada ter- Agreževi: Matija z mamo, očetom in sestricama. Matija Agrež ja kopico denarja, 16.000 dolarjev letno. Leto dni je trajala- papirnata vojna, ko so se Agreževi gnali za Matijevo štipendijo. Šele od dr. Petra Tanciga s sekretariata za znanost je prišla prva ohrabrujoča vest, da obstajajo možnosti za sofinanciranje Matijevega študija na tujem. Štipendijo za leto dni študija so slednjič izbrskali (poleg glavnega financerja ZAM-TES-a Matijevo šolanje podpira še več štipenditorjev), prihodnje leto pa bo treba znova zbirati denar. Agreževi pričakujejo, da bo študij trajal šest let, odvisno od fantovih sposobnosti (ki pa jih je v zadnjih letih več kot dokazal). Če bo uspešen, ga bo univerza prihodnje leto motivirala s popustom pri šolnini, zanj se utegnejo zanimali sponzorji, morda bo poprijel za kako delo... Mama Milka, oče Danilo in sestrici Mina ter Jerca bodo Matijo jutri pospremili na pot. Hudo ga bodo pogrešali vse leto, tolažila pa jih bo zavest, da si bo fant s študijem olajšal svet tišine, v katerega je vklenjen. 9 D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler Razvoj in ohranitev narave res nezdružljiva? Spori ob bajerju Kokrica, 23. avgusta - Kokričani so na sejo sveta krajevne skupnosti v petek zvečer povabili predstavnike občine, zavoda za spomeniško varstvo in stranke zelenih, da bi polemizirali o odloku, ki varuje jezerca v Bobovku in okolico pred prostorskimi posegi. Polemika je bila žal enostranska, saj se je je z »nasprotne strani« udeležil le član občinske vlade. Žal smo na seji sveta krajevne skupnosti Kokrica, ki so se ji pridruužili tudi člani tamkajšnjega zelo prizadevnega turističnega društva, lahko naslikali le eno plat medalje, ki zadeva Bobo-vek in njegovo jezero. Desetletje staremu odloku o zavarovanju Bobovka seje pred dvema letoma pridružil še odlok Bobovek, ki ga je predlagal Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine in mu Kokričani srdito oporekajo, češ da je neživljenjski in zavira turistični razvoj tega kraja. Na obrežju Čukovega bajerja so namreč Kokričani postavili brunarico, ki je središče tamkajšnjega družabnega in rekreativnega življenja. Gre za črno gradnjo, ki jo je nosilec omenjenega odloka, zavod za spomeniško varstvo, po črki zakona kajpada kot tako tudi nemudoma prijavil ustreznim organom. Kokričani, ki bi radi to gradnjo čimprej legalizirali, nato pa njeno okolico tudi prostorsko izpopolnili, so zoper odlok nastopili tudi na republiškem ustavnem sodišču. Uspeha niso imeli. Nasprotno. Letošnjo pomlad je po njih udarila nova šiba, saj so odgovorni za okolje na kranjski občini z očitno podporo stranke zelenih predlagali novo spremembo odloka, ki naj bi še bolj omejil možnosti čolnarjenja, kopanja, ribarjenja in drugih aktivnosti ob jezeru, da bi obvaroval naravno okolje. Predlagali so celo, naj bi krajevni skupnosti Kokrica odvzeli skrbništvo nad jezerci v Bobovku in ga prepustili Gimnaziji v Kranju. Kokričani so jezni, ker jih avtorji odlokov odrivajo vkraj in jim jemljejo pravico do upravljanja tam, kjer so doma. Radi bi iz bajerja in njegove okolice naredili prijeten kotiček za domačine in obiskovalce, zdaj pa so dobili vtis, da jim občina, spomeniško varstvo in zeleni zavirajo ambiciozne razvojne načrte, ker dajejo prednost naravi in ohranitvi ptičjih vrst pred ljudmi. Žal so svojo jezo na petkovem srečanju lahko stresli le pred enako mislečimi sokrajani, saj na sestanek ni bilo niti predstavnika spomeniškega varstva niti zelenih, ki jim Kokričani naslavljajo največ očitkov. Predstavnik izvršnega sveta Peter Orehar pa je spretno odbil zašiljena kopja z nasvetom, kaj je Kokričanom storiti, da bo upoštevan tudi njihov prav. Dajo naj pobudo za spremembo spornega odloka v občinskem parlamentu, nato pa naj tam vihtijo argumente, ki smo jih slišali na sestanku krajevne skupnosti. Nemara bo koristil tudi namig o prejšnjem posvetovanju s predstavniki spomeniškega varstva. Tokrat slednjih res ni bilo na sejo, kdove, ali zaradi še ne končanih dopustov ali da bi se izognili besednemu linču, ki bi ga utegnili doživeti na Kokrici! Najbrž pa ne bi bili povsem gluhi za dokaze Kokričanov, če bi se krajevna delegacija odpravila k njim na razumen pogovor. • D. Z. Žlebir Višja doplačila v zdravstvu Ljubljana, 23. avgusta - Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela tudi sklep o povečanju participacij v zdravstvu. Od 1. septembra bodo zneski za plačevanje zdravstvenih storitev višji povprečno za 28 odstotkov. Posamezne storitve se bodo »podražile« od 21 pa do 50 odstotkov. Povečale se bodo tudi preživnine. Tiste, ki so jih uskladili aprila letos, bodo s septembrom višje za 27 odstotkov. Preživnine, določene aprila, se povečajo za 22 odstotkov, tiste iz maja pa za 16 odstotkov. Srečanje na Poreznu Porezen, 25. avgusta - V spomin na padle borce v boju na Poreznu in okolici, 24. in 25. marca 1945, je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje borcev in planincev. Ob 11. uri je bila ob spomeniku na vrhu 1662 metrov visokega Porezna spominska svečanost v spomin na padle. Spomin na ta dogodek je na kratko obudila predsednica planinskega društva Cerkno Kati Filipiče-va, pevski zbor pa je zapel nekaj partizanskih pesmi. Krajši pro- ?ram so pripravili tudi pri spomeniku na planinski koči Andreja vana-Borisa. Med drugimi so se srečanja, ki je bilo letos manj množično kot prejšnja leta, udeležili kar trije partizani, ki so tedaj vodili boje, in to Andrej Babic, Bogdan Javor-Peter in Janko Urbanc-Olga. (lb) Lfch ŠKOFJA LOKA Kidričeva 66 64220 Škofja Loka DP LTH Škofja Loka razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo sledečih osnovnih sredstev: 1. Počitniška prikolica ADRIA tip ADRIA 500, leto izdelave 1978, tov. št. 4316 303 086, izklicna cena 15.000,00 din. 2. Počitniška prikolica ADRIA tip EVROPA 500, leto izdelave 1978, tov. št. 4316 303 113, izklicna cena 15.000,00 din 3. Počitniška prikolica ADRIA tip EVROPA 500, leto izdelave 1978, tov. št. 4316 303 034, izklicna cena 15.000,00 din 4. Osebni avto R 21, KR 143-484, leto izdelave 1986, delno poškodovan, izklicna cena 80.000,00 din. Licitacija bo v petek 30. 8. 1991 ob 12. uri v LTH Škofja Loka, Kidričeva 66. Ogled prikolic in avtomobila je možen istega dne od 10. do 12. ure. V času ogleda mora vsak interesent vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Pravico licitiranja imajo enakovredne pravne in fizične osebe. Kupec mora na zlicitirano ceno vplačati še 33,5 % prometnega davka. Licitacija bo javna. Torek, 27. avgusta 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE. KULTURA 5. STRAN @2)SBS!HI8IEaGLAS Dupljanci odslej varnejši pred rdečim petelinom Duplje, 25. avgusta - Gasilsko društvo Duplje, ki je prestalo tri vojne, preživelo štiri države in učakalo 85 let, je v nedeljo dobilo prizidek h gasilskemu domu. Obletnico in otvoritev prizidka so proslavljali že v petek s sektorsko gasilsko vajo, na kateri so poleg dupljanskih gasilcev sodelovala tudi društva iz Naklega, Podbrezij in Bistrice z Žeja-mi. V soboto so se na slavnostni seji sprehodili skozi društveno zgodovino in podelili devet društvenih priznanj in šest plaket, svoje diplome pa so prejeli tudi novopečeni gasilski častniki. Na nedeljski slovesnosti je zbranim spregovoril Vladimir Mohorič, predsednik kranjskega izvršnega sveta, pokrovitelja proslave, nato pa so gasilcem podelili tri republiška priznanja in 14 občinskih. Republiško gasilsko priznanje tretje stopnje je dobil Andrej Puhar, gasilsko plamenico tretje stopnje pa Brane Teran in Milan Boncelj. Za prizidek, ki so ga krstili v nedeljo, gre največja zahvala prizadevnim gasilcem - njihovo društvo šteje 65 članov in pol tolikšen obetaven pionirski prirastek - in vsem Dupljancem, ki so prispevali denar, delo in gradbeni material. Ničesar jim ni bilo žal za boljšo varnost pred nevarnimi zublji rdečega petelina! # D. Ž. Foto: A. Gorišek Pokrovitelj nedeljske slovesnosti je bil Izvršni svet občine Kranj, slavnostni govornik pa njegov predsednik Vladimir Mohorič. Še pomnite, tovariši Radovljica, 24. avgusta - V soboto je bilo na Vodiški planini srečanje pri partizanskem domu, ki so ga organizirali Občinski odbor Zveze borcev NOB Radovljica, Stranka demokratične prenove, Socialistična stranka in Liberalna stranka Radovljice. Srečanje je že tradicionalno in tudi letos se ga je udeležilo okrog 200 ljudi predvsem bivših borcev. Zbrane je najprej nagovoril Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije, po podelitvi medobčinskih priznanj pa je bil čas za značilni kulturni program in seveda tudi pravi partizanski golaž ni manjkal. V lepem vremenu seje na Vodiški planini zbralo kar precejšnje število ljudi, tudi zato, ker so se spomnili petdesete obletnice ustanovitve Cankarjevega bataljona. Kot je dejal Pavel Zerovnik, predsednik OO ZB Radovljica, srečanje ni imelo nobenih velikih političnih ambicij, organizatorji so si prizadevali le za zbliževanje in srečevanje ljudi različnih generacij in prepričanj. Borci želijo ohraniti tradicijo srečevanja ter spodbujati druženje preživelih druge svetovne vojne, ki si imajo, kot pravijo, na takih in podobnih prireditvah vedno veliko povedati. S tem se po njihovem mnenju krepi občutek pripadnosti narodu, za katerega so se že enkrat borili. "Nobenih želja po revoluciji nimamo, podpiramo pa demokratične spremembe v Sloveniji, končno smo se ravno za demokracijo borili v vojni, ne glede na kasnejše deviacije," je še pristavil Pavel Žerovnik. Ker so kot organizatorji prireditve letos sodelovali tako borci kot tudi različne politične stranke iz Radovljice, je bilo v soboto na Vodiški planini zelo živahno. Kljub temu. da so med obiskovalci prevladovali starejši, za katere je bil na prireditveni prostor organiziran prevoz, je bilo tam tudi veliko mladih, ki so prijeten konec tedna izkoristili za izlet v naravo. • M. Ahačič MILAN OGRIS, TRŽlC: To. da se srečujemo, je kar stalna navada nas borcev. Na takšnih srečanjih se pogovorimo o življenju, pa težavah, ki jih imamo in na koncu seveda ugotovimo, da smo vsako leto starejši. Bolj ko se pogovarjamo, bolj so trdna naša prepričanja o tem, za kar smo se borili. Mislim, da bi se. vsaj tisti, ki to še zmoremo, lahko večkrat dobili. Jaz sem bil tu, na Vodiški planini že približno petnajstkrat in vedno je bilo prijetno. MARIJA ŠPIK, RADOVLJICA: Letos sem bila že na srečanju borcev na Poljanah in na Pokljuki in povsod mi je bilo všeč. Srečanj se udeležim, če le morem. V glavnem se vsi med seboj poznamo, poklepetamo in tako ni nikoli dolgočasno. Ko bi bilo vsaj še dolgo tako! ANGELA DEŽMAN, RADOVLJICA: Občutek imam, da je na takih in podobnih srečanjih vedno več ljudi. Jaz pa se tu, na Vodiški planini vedno spomnim na čase, ko sem kot osemnajstletna članica OF hodila tod okrog. Povem vam pa. da me takrat ni bilo lako strah, kot meje sedaj. Tudi o tem se pogovorim s tistimi, s katerimi se srečujem na takih prireditvah in veliko jih je mojega mnenja. CERKEV SVETEGA PETRA NA GORI V Begunjah so se lotili obnove tega dragocenega kulturnega spomenika. "Sveti Peter na Gori je nedvomno eden naših najpomembnejših kulturnih spomenikov. Cerkev odlikuje izredno lepa lega nad Begunjami, ki obvladuje celotno Radovljiško polje, obenem pa je z dvoladijsko zasnovo in freskami izreden arhitekturni in umetniški spomenik, s katerim se izpoje gotika in začenja renesansa. Vedno je bila dobro obiskana: v turških časih je s kresovi opozarjala na nevarnost, danes pa je priljubljena izletniška točka bližnjih in daljnih turistov," je zapisano v brošuri, v kateri je predstavljena cerkev in s katero se župnijski urad Begunje, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja ter K S Begunje zahvaljujejo vsem tistim, ki so s finančnimi sredstvi priskočili na pomoč pri obnavljanju tega kulturnga spomenika. Krajani Begunj so znani po tem, da znajo "stopiti skupaj" in pomagati, ko gre za stvari, ki so v njihovem skupnem interesu. Za uspeh pa je zaslužen nji- hov župnik, gospod Martin Er-klanec, ki je že leta 1975, kmalu po tem, ko je prišel v faro, začel s prvo akcijo, ki so se ji ljudje množično odzvali: v Begunjah so tisto leto zvonili trije novi zvonovi; skupaj so tehtali 3600 kg, vsaka družina v fari pa je prispevala denar za približno dva kilograma zvonovi-ne. "Težki tovor so v zvonik dvignili begunjski gasilci," pravi g. župnik, "s katerimi že tradicionalno dobro sodelujemo." Leta 1980 je bila popolnoma obnovljena begunjska cerkev. Vsa dela so bila dokončana v šestih mesecih, vključno z restavracijo fresk in tudi tokrat so vsa sredstva za obnovo zbrali krajani sami. Sledila je obnova cerkve Svete Lucije v Zadnji vasi, ki je bila v predvojnih časih cilj množice romarjev od blizu in daleč, 1987. leta pa so se lotili kar gradnje novega župnijskega doma. Domačini so poleg denarnega prispevka pomagali tudi s svojim delom in znanjem. Novembra 1989 je Otvoritev nove slikarske razstave v galeriji Fara ZELENO, KI TE LJUBIM ZELENO Petkov večer je bil namenjen slikarju Janezu Justinu. Njemu in njegovim stvaritvam. Slikam, iz katerih diha narava. Škofja Loka, 24. avgusta - Čudoviti svet barv in živalskih podob, globoke zelene, prijazne črnine in gozdnih ptic. To je svet slikarja Janeza Justina, ki se s slikanjem poskuša že nekaj let. Več različnih stilov je okusil, se učil pri mnogih vidnejših slovenskih slikarjih in sedaj, kot je videti z razstavljenih slik, našel svojo lastno pot. Pot, za katero bo, po besedah dr. Mirka Juterška, potreboval več poguma. Odločne, pogumne poteze so v njegovem slikanju že vidne, opazimo jih na razstavljenih platnih, ki si jih lahko ogledate v galeriji Fara v Škofji Loki. • M. Peternelj, foto: J. Ci-gler V POSTELJI Z MADONNO (Truth or Dare: in bed with Madonna) Gl. vloga: Madonna Luise Veronica Ciccone Režija: Alek Keshishian Kaj bi nam lahko Madonna še ponudila potem, ko seje prebila na vrh v glasbi, videu, filmu, proizvodnji moških (ali tudi ženskih) sanj? Kaj bi bilo lahko še tisto, kar bi nam še lahko požge-čkalo fantazijo po glamuroznih glasbeno-plesnih predstavah, po skrbno zgrajenem imidžu čiste in nedolžne grešnice, ki pa venomer rine v meseni greh? Na kratko, kaj nam Madonna, po tem ko je postala sestavni del množične kulture (pop), lahko še ponudi novega? Film V postelji z Madonno torej pokriva tisti prazni prostor, katerega ostale zvezde skrbno skrivajo. Madonna pa s tem, da ga pokaže dela in naredi iz sebe večjo zvezdo od ostalih. Gre za njeno privatnost, intimo, tisti del dneva brez šminke, koreografije, brez vnaprej napisanih izjav, brez marketinške strategije, brez režirane provokativnosti. Ali kot ji je rekel režiser Alek Keshishian: »Snemal te hom, ko boš najbolj tečna. Snemal te bom takoj po koncertu, ko boš hotela biti sama. Snemal te bom zjutraj, ko bodo uspavalne tablete popustile. Povsod ti bom za petami in nikjer ne boš imela miru pred mano.« Madonna je na to pristala. Med drugim jo vidimo, kako stopa pod tuš, kako s steklenico izvede fellatio, kako s prijateljicami blebeče o neumnostih kot so masturbacija, vstavljanje tamponov in o učenju francoskih poljubov, kako je po koncertih utrujena in grda, kako leži na materinem grobu, kako ji kanadski policaji gro/ijo z aretacijo (spet zaradi masturbacije, se ve), kako se dela norca iz K. Costnerja in pa VVarrena Beattvja. tedanjega ljubimca, kako ji pravi, daje noro, da vse to počne pred kamerami. In da tega nihče drug ne počne. Za tiste, ki jim ni preveč do razbijanja mitov ter poigravanja z lastno medijsko podobo in imajo raje »izvirno« Madonno oz. tako kot se nam kaže v polnem sijaju predstave, pa le brez skrbi, ne boste ostali praznih rok. V filmu je tudi veliko koncertnih posnetkov z glasbo, plesom, oboževalci, pa tudi tisti čudni špičasti modre boste videli. z. s. novo župnišče blagoslovil nadškof dr. Šuštar. "Vseskozi pa je bil v naših mislih prisoten tudi problem cerkve Svetega Petra;" je povedal g. Erklanec. "Toda nekako smo bili mnenja, da obnova lete ni samo župnijska stvar, saj je cerkev vseslovenski kulturni spomenik prvega reda." Cerkev je bila zgrajena v začetku 16. stoletja in cerkvena ladja predstavlja najčistejši primer dvoladijske stavbe, ki je bila že od vsega začetka kot taka tudi grajena. Ohranjenih je tudi nekaj fresk ter del baročne opreme iz 18. stoletja. Letos so se na pobudo župnije ter vseh ljubiteljev cerkve Sv. Petra na Gori tudi v svetu KS Begunje odločili, da bodi ob podpori IS Radovljica in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, da se začne z obnovo omenjene cerkve. Za to so se že dolgo zavzemali tudi prebivalci Poljč, ki so že leta 1978 sami nanovo prekrili streho cerkvenega zvonika. Toda leta naredijo svoje in tudi skozi na novo prekrit zvonik je začela curljati voda. Potrebna je tudi nova fasada, pa restavracija fresk, sanacija zidovja in še marsikaj. Zaradi splošne krizne situacije se tokrat niso odločili za podobne akcije kot doslej, ko so ljudje darovali denar za obnovo cerkvenih objektov. Sklenili so, da bodo motivirali ljudi, da zberejo potrebni kapital v obliki mecenckega darovanja. Tako je eden od ljubiteljev in pogostih obiskovalcev Sv. Petra, slikar Dore Peljhan, daroval 100 originalnih grafik z motivom crekve ter 100 originalnih grafik z motivi Maksima Gasparija, ki so nagrada tistim, ki podarijo 1000 dinarjev ali več za obnovo cerkve. Dp Sfdaj so jih podarili že 26. jGbVro.vJt-vena dela izvaja Gradbeno podjetje Bohinj, ki bo tudi za stalno prevzelo gradbeno skrbništvo nad objektom. Delo seveda poteka pod strokovnim nadzorom konservatorjev in arheologov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, trenutno pa popravljajo streho in fasado cerkve; sredstva za to so že zbrana, obnova zvonika pa je za enkrat še želja. Če bo do s posojili faranov zbrali do volj sredstev, pa se bodo lotili tudi tega. Ministrstvo za turizem in gostinstvo sporoča, da ima od 12. 8. 1991 poslovne prostore na Cankarjevi 5/III, Ljubljana (prej Prežihova 3, Ljubljana). Telefonski št. sta isti 216-177, 221-643. Ingo Paš minister KRANJ DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Likozarjeva 1 64000 Kranj Društvo obrtnikov Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO rabljene pisarniške opreme, ki bo v torek, dne 10. 9. 1991 ob 8. uri v prostorih Društva obrtnikov Kranj. Spisek opreme je na vpogled na oglasni deski društva. Oprema bo prodana najboljšemu ponudniku. Podrobnejše informacije dobite na sedežu društva. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji mestne hiše je na ogled razstava akademskega kiparja Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhar. V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevisa je do konca avgusta odprta prodajna razstava del akad. kiparja Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XII. planinske kolonije Vrata 91, ki jo- bodo konec meseca prenesli tudi v Triglavsko muzejsko zbirko v v Mojstrani. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov iz 19. stol. - iz zbirke Zdravilišča Rogaška Slatina. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo med 10. in 17. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža razstavljajo črno-bele fotografije člani Fotokluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji bo v petek ob devetnajstih otvoritev razstave slik akademskega slikarja Janeza Grudna. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V menzi LTH je na ogled foto razstava pod naslovom Sejem Gornja Radgona 91. V črno-beli in barvni tehniki je prikazana uporabnost vitrin LTH, avtor je J. Pipan. V galeriji Fara bo v petek, 23. avgusta ob 19. uri, otvoritev razstave slik Janeza Justina. BESNICA - V osnovni, šoli Besnica je na ogled razstava Besnica včeraj - danes, ki jo je pripravil etnološki oddelek Gorenjskega muzeja v Kranju. TRŽIČ - V paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del slikarja Ernesta Krnaiča-Enčija. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava slik Dušana Sterleta. imrnmmSSGLAS 6. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 27. avgusta 1991 OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM Pričetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v vse šolske ustanove. če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas obveščamo, da lahko kupite blok desetih vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah. V šolskem letu 1991/92 nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust - regres, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Pri takojšnjem plačilu so ugodnosti največje, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek kupcu. Pri nakupu mesečne vozovnice ni potrebno predložiti slike niti potrdila o šolanju, temveč je potrebno navesti naslednje podatke: - Ime In priimek, letnico rojstva, - relacijo prevoza, - točen naslov (ulica, hišna številka, mesto in poštna številka), - točen naslov šole oziroma šolske ustanove, - potrebno je navesti vrsto vozovnice. Mesečno vozovnico lahko naročite tudi po pošti in jo plačate po povzetju. Na naš naslov je potrebno poslati zgoraj navedene podatke, vse ostalo pa bomo postorili mi, seveda s pomočjo pošte. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu oziroma v letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Cesta JLA 1, 64290 Tržič, telefon 50-394 ali 50-067 - v Kranju na Maistrovem trgu 11, 64000 Kranj, telefon 217-867 - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 61000 Ljubljana Vrkolikor se odločite za nakup vozovnice po pošti, vas prosimo, da željene podatke pošljete na naslov: INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ NE ZAMUDITE PR0DAd§POHIŠTVA IN ^NAJNIŽJIMI CENAMI IN )£TJ0 KREDITA. ;mna Ljubljana, Garant polzela , ymer,nqva dp&ema sl. gradec, ^|pPR|M&SVEAJAG0RJE ^0Nli^lL!^AW60M0: Pralne in pomivalne stroje B0SCH, televizorje, glasbene stolpe, telefakse, kopirne stroje, sedežne garniture v blagu in usnju, jogi vzmetnice, spalnice, turistične in otroške sobe, dnevne sobe, predsobe, glasbene omarice, omarice za čevlje, kuhinje SVEA, italijanske kuhinje in pohištvo, ki si ga boste vi, spoštovani kupci, zamislili. I Prodaja: v osnovni šoli Bohinjska Bistrica od 28.8. do 1.9.1991 I odprto od 9. do 19. ure nedelja od 9. do 17. ure m 64228 Železniki Tel.: 064/66-155, fax: 66-154 66-380 prodajni B-tJiHJJ alples alples Vabimo vas v novi prodajni center, kjer vam poleg našega pohištva nudimo tudi pohištvo ostalih proizvajalcev in nasvet arhitekta. Poleg pohištva in stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur nudimo vse od akustike, video tehnike, električnega orodja in pripomočkov do kristala, okrasnih predmetov, daril in umetnin VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS Odprto vsak dan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure lpj!r( center <2J lupudt VSAKDANJI PREVOZ NA DELO IN V ŠOLO!!! PRIJAZEN PREVOZ ZA PRIJAZNO OKOLJE IN ŠE NAJCENEJŠI PREVOZ MESEČNE DIJAŠKE IN DELAVSKE VOZOVNICE NA VSEH ŽELEZNIŠKIH POSTAJAH V SLOVENIJI NAGRADA ZA ZVESTOBO: ZA TRI MESEČNE VOZOVNICE VAM SLOVENSKI ŽELEZNIČARJI PODARIMO ENO BREZPLAČNO VOZOVNICO ZA KATEROKOLI RELACIJO V SLOVENIJI, ZA ŠEST MESEČNIH PA DVE ZA DEVET MESEČNIH VOZOVNIC VAM DESETO PODARIMO! TO NISO POPUSTI, TI SO ŽE VRAČUNANI V CENO MESEČNE VOZOVNICE. TUDI ZATO SMO NAJCENEJŠI TO JE PRIJAZNOST, TO JE ZAHVALA ZA ZAUPANJE IN ZVESTOBO! ZANESLJIVOST SMO ŽE NEŠTETOKRAT DOKAZOVALI, TUDI V NAJBOLJ KRITIČNIH ČASIH! POSLI IN FINANCE UREJA: MATJAŽ GREGORIČ Gospodarstvo preživlja težke čase i že več kot 1300 brezposelnih Med zgubarji 60 družbenih podjetij s skupno 68 odstotki vseh zaposlenih v gospodarstvu - Zasebna podjetja so uspešnejša kot družbena - Samo v jeseniški občini zaslužijo manj - Zaposlili pet delavcev iz drugih republik Radovljica, 23. avgusta - Analiza, ki so jo pripravili v radovljiški občinski upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti, kaže, da se Je v gospodarstvu radovljiške občine v letošnjem prvem polletju nadaljevalo upadanje obsega industrijske proizvodnje, zmanjševanje Števila zaposlenih, predvsem v industriji, naraščanje števila brezposelnih, stopnjevanje nelikvidnosti in slabšanje uspešnosti poslovanja. Industrijski obseg proizvodnje je bil lani za domala 15 odstotkov manjši kot leto prej, v letošnjem prvem polletju pa se je zmanjšal še za nadaljnjih 19 odstotkov. Zmanjšanje je večje kot na Gorenjskem (za 12 odstotkov) in v Sloveniji (za 10 odstotkov). Še slabše je v gostinstvu in turizmu. V prvih treh mesecih so v radovljiški občini zaradi ugodnih snežnih razmer beležili celo več nočitev kot v enakem lanskem obdobju, po dogodku na Plitvicah, spopadih v Kninu, nemirih v Splitu in zapletu med Teritorialno obrambo Slovenije in Jugoslovansko armado v Mariboru je število nočitev tujih gostov padlo na tretjino lanskih, 2 agresijo Jugoslovanske armade na Slovenijo ob koncu junija pa so bili izničeni vsi napori Za predstavitev varnega dopu-stovanja pri nas. Izpad nočitev je bil tolikšen, da so vsa hotelska podjetja v občini prvo polletje sklenila z izgubo, še slabši Pa so obeti za poletno sezono, ko bi morali ustvariti akumulacijo tudi za mesece po sezoni. Julija so v blejskih hotelih be-l*Žili vsega šest odstotkov lanskih nočitev, nekoliko bolje je *'lo v hotelu Grad Podvin, precej bolje pa v Bohinju. Družbe-1a pomoč (enoletni moratorij Število družbenih podjetij z več kot petdnevno blokado žiro računov narašča, iz meseca v mesec pa se povečujejo tudi povprečni zneski blokad. Julija je bilo blokiranih že 15 podjetij, ki zaposlujejo skupno 4200 delavcev ali 45 odstotkov vseh delavcev v gospodarstvu. zakol pa je bil za 14 odstotkov manjši. V prvem polletju so končali tudi pet agromelioracij (po dve v KZ Bled in TOK Radovljica ter eno v GKZ Srednja vas v Bohinju). Gozdno gospodarstvo Bled zaradi zapletov z gozdarsko zakonodajo ni moglo načrtovati poseka: iz družbenih gozdov je dobilo 38 tisoč kubičnih metrov lesa, iz zasebnih pa nekoliko manj kot 10 tisoč. Gradbena podjetja so v prvem polletju še imela dovolj dela, skrbi pa jih prihodnost. Bo dovolj kruha za vse, če se bo obseg industrijske proizvodnje še naprej zmanjševal, če bodo hotelska podjetja brez go- Zaposleni v radovljiškem gospodarstvu so v letošnjem prvem polletju zaslužili povprečno 6.232 dinarjev oz. 668 dinarjev manj od gorenjskega povprečja. (Na Gorenjskem so manj zaslužili samo v jeseniški občini.) Najvišje plače so imeli v Knjigoveznici Radovljica, v Gozdnem gospodarstvu Bled in v Komunali Radovljica, najnižje pa v Alpinumu, Alpinumu-Elanu, Planumu, Suknu in Elan Ski. Koliko je vreden dinar Za minuli teden je na tečajnici Ljubljanske borze značilen precejšnji porast vrednosti tujih valut. Devize odkupujejo s stimulacijo, ki znaša 77,60 %, kar je dobrih 10 odstotkov več kot prejšnji teden. Nekateri gospodarstveniki medtem menijo, da bi moralo biti razmerje dinar : marka približno 1 : 35. Avstrija Francija Italija Japonska Švica V. Britanija ZDA ATS 100 FRF 100 ITL 100 JPY 100 CHF 100 GPB I USD I 319,1642 659,7140 3,0103 28,6432 2602,1313 66,0789 40,0477 V radovljiški občini je bilo do konca letošnjega junija registriranih že 307 zasebnih podjetij, od tega 95 odstotkov gospodarskih. Periodični obračun je predložilo 127 podjetij. V primerjavi s koncem minulega leta jih petnajst ni več imelo denarnega prometa, ker so obmirovala zaradi slabih izgledov za poslovni uspeh ali zavoljo likvidnostnih problemov. Med devetimi podjetji, ki so imela junija žiro račun blokiran več kot pet dni, je pet prijavljenih za stečaj. Da so bila zasebna podjetja veliko uspešnejša od družbenih, kažejo podatki, da je 123 zaposlenih (1,23 odstotka zaposlenih v gospodarstvu) ustvarilo domala 10 odstotkov celotne akumulacije in manj kot en odstotek izgube. Naložbena dejavnost ni povsem zamrla, vendar je bila po sestavi neugodna: premalo je bilo vlaganj v gospodarstvo oz. preveč v negospodarstvo in v stanovanjsko gradnjo. V negospodarstvu sta pomembni predvsem dve investiciji: obnova in širitev zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici in širitev igrišča za golf v Lescah, na področju stanovanjske gradnje objekt v Prešernovi ulici v Radovljici in Zavod Matevža Langusa, v gospodarstvu pa je bilo največ vlaganj na področju prometa in zvez (dokončanje dvosedežnice na Voglu, širitev telefonskega omrežja v Gorjah, na Gorjušah in Koprivniku, na Bledu in v Bohinju) in trgovine (obnova trgovin). • C. Zaplotnik Črna bor/.a - Še bolj kot na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, so se devize podražile tam, kjer jih je mogoče tudi kupiti. Na ljubljanski živilski tržnici, kjer tudi ustrezni organi ne preganjajo več črnoborzijancev, je bil sobotni tečaj za marko od 24 do 25 dinarjev, kljub veliki ponudbi pa se cene niso prav nič spustile. Zanimivo je, da prekupčevalci devize tudi odkupijo, seveda po nižji ceni. Cena na črnem trgu je prav gotovo eden od znakov, da ima uradna devizna politika povsem zgrešeno strategijo, saj bo šticunga kmalu sto odstotna. na vračilo posojil in obresti, spremembe pri plačevanju davkov) ne bo zadoščala za sedanji obseg zaposlenih. V kmetijstvu gre eni dejavnosti bolje, drugi slabše. Prireja in odkup mleka sta bila v vseh kmetijskih zadrugah in na obeh družbenih posestvih večja povprečno za skoraj osem odstotkov, odkup goveje živine za V radovljiški občini se je v letošnjih prvih petih mesecih število zaposlenih zmanjšalo za 515 (474 v gospodarstvu. 19 v negospodarstvu in 18 v osebnem delu), brezposelnost pa se je še povečala. Julija lani je bilo v občini 652 brezposelnih, ob koncu minulega leta 1068, ob koncu letošnjega julija pa jih je bilo že 1322. Med njimi je bilo 530 mladih (starih do 26 let) pa tudi 86 s končano višjo ali visoko šolo. Kar zadeva nova zaposlovanja delavcev iz drugih republik, so jih gorenjska podjetja v prvem polletju zaposlila 18, kar je bistveno manj kot v preteklosti, vendar pa glede na razmere še preveč. V radovljiški občini so jih zaposlili Pet: trije so prišli iz Bosne in Hercegovine, po en pa iz Srbije in Makedonije. Podatek, da radovljiško gospodarstvo po dobičku in akumulaciji na delavca močno presega gorenjsko povprečje, je slaba uteha ob ugotovitvi, da je sicer gospodarstvo zelo šibko in da se poslovanje poslabšuje. Ob polletju je izgubo izkazalo 60 družbenih Podjetij, ki zaposlujejo skupno 6.253 delavcev ali 68 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Ta podjetja so imela samo s tekočim poslovanjem za 173 milijonov dinarjev izgube, skupaj z nepokrito izgubo iz prejšnjih let pa 382 milijonov. Na listi največjih zgubarjev so Veriga. Almira, Grand hotel Toplice, Vezenine, Sukno, LIP in Alpinum. Izgubo je prikazalo tudi 32 zasebnih Podjetij in sicer v zneskih od enega do 249 tisoč dinarjev. stov in denarja in če zaradi skromnih proračunskih sredstev ni mogoče pričakovati gradenj na področju družbenih dejavnosti? Če smo še pred nedavnim pisali, da je izvoz edina svetla točka radovljiškega gospodarstva, se zdaj tudi s tem ne morejo hvaliti, saj je bil letošnji polletni izvoz za 33 odstotkov manjši kot lani. Na zunanjetrgovinsko menjavo je najbolj negativno vplivalo slabšanje političnih razmer v državi, ukinitev kliringa in poslov s Sovjetsko zvezo ter zmanjševanje prodaje na Češko in Poljsko, slabšanje likvidnosti bank in podjetij ter krepitev konkurence iz azijskih držav (pri tekstilu pa tudi vzhodnoevropskih) na zahodnem trgu. V industriji se je najbolj poznal vpliv Elana, deloma pa tudi Verige, ki je zmanjšala obseg poslov z vzhodnoevropskimi državami. Plamena, Vezenin, ki le počasi nadomeščajo prodajo na Vzhod z zahtevnejšim izvozom na Zahod in Almire. Blejski LIP je vrednostno izvozil celo nekaj več kot lani: zmanjšal je izvoz gradbenih plošč in povečal prodajo vrat in vratnih kril. Lanski izvoz so bistveno presegli v Iskri Instrumenti Otoče, v Kemični tovarni Podnart, Suknu Zapuže in Žitu Lesce. JUGOTANIN SEVNICA Jugotanin Sevnica odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: - območnih gozdnih gospodarstev - območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349 oziroma na naš naslov. Plačila so kvalitetna in garantirana! Tudi zato je Gorenjski glas bolj tanek Če ni lesa, ni papirja Krško, 26. avgusta - »Zaradi težav pri dobavi celuloznega lesa je papirnica Videm Krško ponovno prisiljena ustaviti proizvodnjo celuloze. Slovenski trg lesa ne omogoča zadostnih količin, še posebej zaradi manjše sečnje v zadnjih dveh letih. Lesa iz hrvaških gozdov, od koder je Videm dobival velike količine, zaradi izrednega stanja ni mogoče transportirati. Če bi les pospešeno uvažali, bi se zmanjšala konkurenčnost proizvodov Vidma Krško, obenem pa bi devize zapravljali za surovine, ki jih je mogoče najti tudi doma. V Vidmu načrtujejo, da bodo položaj v prihodnjih mesecih reševali s posebno akcijo odkupa celuloznega lesa, v kateri bi morali sodelovati vsi, ki imajo opravka z lesom, od lastnikov gozdov, gozdnih gospodarstev, zadrug itd. V podjetju ,60 že izpolnili prvi pogoj - redna plačila dobaviteljem lesa. Dolgoročna rešitev oskrbe slovenske papirniške industrije z lesom pa je po mnenju Vidma v ustrezni gospodarski politiki slovenske vlade in sprejemu področne zakonodaje.« Tako o vse bolj očitni kritični preskrbi s papirjem, zlasti časopisnim, pravi služba za stike z javnostjo v podjetju Videm Krško. V tej tovarni so pred kratkim pričeli proizvajati papir na sodobnem papirnem stroju - vendar pa slaba oskrba z lesom grozi, da bo pomanjkanje papirja vse hujše. Tudi zaradi tega, ob visokih cenah časopisnega papirja, je prodajna cena Gorenjskega glasa kar občutna (za naročnike petino nižja!) in obseg časopisa manjši. M. Va. KONČNO TUDI V KRANJU SH0P IN SH0P NOVO • NOVO • NOVO # NOVO Levi s r v blagovnici GLOBUS VSEM LJUBITELJEM JEANSA SPOROČAMO VESELO NOVICO. OD 29.8. DALJE LAHKO KUPUJETE ORIGINALNE LEVISOVE IZDELKE PO UGODNIH CENAH V PRVEM NADSTROPJU GLOBUSA. JESEN BO PRIJETNEJŠA V OBLAČILIH IZ PROGRAMA Levi s ^S^Ii&^IESGLAS 8. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 27. avgusta 1991 CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE RAZPISUJE naslednje oblike izobraževanja za šolsko leto 1991/92 1. IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA srednji program (5. stopnja) - strojni tehnik i - metalurški tehnik srednji program (4. stopnja) - oblikovalec kovin - preoblikovalec in spajalec kovin - strojni mehanik - talilec - preoblikovalec 3. stopnja - bolničar SKR program (2. stopnja) - pridobivanje in predelava kovin - obdelava kovin 2. SEMINARJI ZA STROJNIKE ENERGETSKIH NAPRAV - strojnik centralnega ogrevanja - strojnik kotla - strojnik plinskih naprav 3. SEMINARJI ZA VARILCE - elektroobločno varjenje - (osnovni in nadaljevalni) - plamensko varjenje (osnovni in nadaljevalni) ,- elektroobločno varjenje pod zaščito C02 plina - spajkanje >■ - piamensko rezanje 4. SEMINARJI IN PREIZKUSI IZ VARSTVA PRI DELU S POŽARNO VARNOSTJO 5. SEMINARJI ZA VOZNIKE VILIČARJEV 6. SEMINARJI ZA UPRAVLJALCE ŽERJAVOV 7. SEMINARJI OLJNE HIDRAVLIKE (začetni in nadaljevalni) 8. JEZIKOVNI TEČAJI V sodelovanju s Centrom za tuje jezike organiziramo naslednje težaje: < - NEMŠKI JEZIK 1., 2., 3., 4. in 5. stopnje - ANGLEŠKI JEZIK 1., 2. in 3. stopnje 9. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Organizirali bomo naslednje tečaje za delo na osebnih računalnikih IBM PC XT/AT: - DOS, začetni tečaj, 3x4 ure - VVORDSTAR, 5 x 4 ure - DBASE III +, začetni tečaj, 5 x 4 ure - DBASE IV, začetni tečaj, 5x4 ure - DBASE, nadaljevalni tečaj, 5x4 ure - AUTOCAD, začetni tečaj, 5x4 ure - LOTUS 1-2-3, začetni tečaj, 5 x 4 ure - JEZIK C, trajanje 5x4 ure Prijave sprejemamo do 16. septembra 1991 na naslov: Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, Oddelek za izobraževanje ob delu, C. bratov Rupar 2, Jesenice, tel.: 82-171. Na ovčarskem dnevu o konjereji TOK Rado- MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE „ to> o KRANJ I TOZO KMETIJSTVO MLEKARNA TOVARNA OLJA OLJARICA AGROMEHANIKA KOMERCIALNI SERVIS MESOlZDELKI KLAVNICA JESENICE TOK RADOVLJICA »» n Id o in OS SKUPNE SLUŽBE 64001 KRANJ C JLA 2 p p 19 TELEX 34566 KRN BRZOJAV KZK KRANJ M - KŽKG - TOK Radovljica Rožna dolina 50 Lesce Na podlagi sklepa 21. seje zadružnega sveta M vljica razpisujemo delovno mesto PRAVNIKA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje - daje dipl. pravnik - da ima najmanj leto dni izkušenj. Delovno mesto razpisujemo za določen čas - 6 mesecev, kasneje je možna sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: M - KZKG -TOK Radovljica, Rožna dolina 50, Lesce. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. Poštna ulica 1 64000 Kranj KOKRA, p. o., Kranj, trgovsko podjetje z dolgoletno tradicijo vele in maloprodajne mreže na področju tekstila, išče ZASTOPNIKA ZA PRODAJO -na področju Gorenjske za delo po pogodbi Od zastopnika našega prodajnega programa, ki zajema: metražo, trikotažo, moško, žensko in otroško konfekcijo, igrače ter športne proizvode, pričakujemo, da ima. - najmanj srednjo izobrazbo trgovinske, komercialne ali ekonomske smeri in izkušnje s prodajo tekstilnih izdelkov. Vloge lahko vložijo tudi pravne osebe, ki opravljajo dejavnost zastopanja. Omogočamo stimulativen način nagrajevanja. Pisne vloge zbiramo v splošno kadrovskem sektorju Trgovskega podjetja KOKRA, p. o., Kranj, Poštna ulica 1, v roku 8 dni od objave. 0 programu TNP in medvedu pa nič! Zatrnik, 25. avgusta - Ovčarska skupnost Bled, ki deluje v okviru blejske kmetijske zadruge, je v nedeljo pripravila na Zatrniku tradicionalni ovčarski dan. Čeprav so plakati obetali, da bo na začetku ovčarskega dne tudi zbor gorenjskih kmetov, na katerem naj bi razpravljali predvsem o programu Triglavskega narodnega parka, pa na skromno obiskanem zboru o programu TNP sploh niso govorili (če izvzamemo pozdravne besede Miha Marenčeja iz uprave TNP), niti ne o pokljuškem rjavem medvedu, ki je bil povod za razpravo o programu TNP in sploh za zbor gorenjskih kmetov. Na zboru, ki je bil v okviru ovčarskega dne, so - nerazumljivo - še največ govorili o konjereji ali povedano natančneje: o konjereji je govoril mag. Janez Rus z Veterinarske fakultete v Ljubljani. Peter Žemva, predsednik ovčarske skupnosti, je spremembo programa komentiral tako, da tistega, ki bi moral prvi kritično spregovoriti o programu Triglavskega narodnega parka, na Zatrnik kljub povabilu in obljubi ni bilo. In ker ni bilo njega, da bi razpravo začel, so tudi drugi ostali le pri pozdravnih govorih. O programu TNP in pokljuškem medvedu so menda govorili na malici v restavraciji na Zatrniku, kamor pa kljub povabilu nismo odšli - kot tudi ne kmetje, ki so prihiteli na sklicani zbor! pase po planinah. "V organizaciji Triglavskega narodnega parka si želimo, da se ta krajina z odgovornim ravnanjem ljudi, ki živijo in delajo v parku, ohrani, neguje in vzdržuje". Še največ je bilo na ovčarskem dnevu besed o konjereji. .^■jlff- Marija Markeševa, namestnica republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je z izbranimi besedami kmetom in kmeticam zaželela, da bi bile ovce čimbolj lepe, medved krotek in volna topla, nato pa prerezala trak in simbolično odprla tradicionalni ovčarski dan. Vladimir Černe, predsednik radovljiške občinske skupščine, je dejal, da mora tudi ovčereja imeti svoje mesto v tem prostoru, Miha Ma-renče iz uprave Triglavskega narodnega parka je dejal, da je sestavni del narodnega parka tudi kulturna krajina, del te krajine pa tudi drobnica, ki se Mag. Janez Rus z Veterinarske fakultete v Ljubljani je dejal, da se je v zadnjih letih število konj v Sloveniji sicer malenkostno zmanjšalo, vendar je bila reja intenzivna, saj je bilo vsako leto pripuščenih okrog 40 odstotkov kobil, predvsem kobil hladnokrvne pasme. Letos je ta delež močno upadel, zlasti v tradicionalnih konjerejskih Ovce so bile vsaj na ovčarskem dnevu varne pred pokljuškim medvedom. meroma dobre cene. Haflinška žrebeta je bilo mogoče doslej dokaj dobro prodajati na plemenskih sejmih, rejci so dosegali visoke cene zlasti za plemenske žrebičke, manj pa so iztržili pri prodaji žrebet za zakol. Kar zadeva pašo konj na planinskih pašnikih, tovrstna paša po besedah mag. Janeza Rusa zagotavlja dovolj hranilnih snovi za breje kobile in tudi za druge vrste živali, neomejeno gibanje pa pozitivno vpliva na razvoj mladih živali in na plodnost. Organizirana paša je tudi učinkovitejša od neorganizirane, saj omogoča stalno spremljanje gibanja, telesne kondicije in zdravstvenega stanja živali. Ker sedanje organiziranje rejcev v Konjerejsko društvo Slovenije zaradi težavnega usklajevanja interesov med rdc' različnih pasem ni dalo rezula- tov, strokovna služba v konjereji podpira zamisel o ustanovitvi rejskih združenj po posameznih pasmah, ki naj bi z izo; braževanjem in rejskimi ukrep' prispevala k nadaljnjemu razvoju konjereje. • C. Zaplotnik, slike: J. Cigler Peter Žemva, predsednik ovčarske skupnosti Bled območjih (na Ljubljanskem barju, v severovzhodni Sloveniji), manjše zmanjšanje, ponekod pa celo naraščanje števila pripustov, pa je bilo na področjih, kjer je razširjena pašna reja konj. Na Gorenjskem je največ kobil hladnokrvne pasme, precej je tudi haflingerjev, ostale pasme pa so zastopane slabše. Rejci se odločajo predvsem za zrejo hladnokrvnih žrebet za zakol, s katerimi pri izvozu v Italijo dosegajo raz- Za skladnost razvoja ovčereje Ovčereja ni na perspektivni poti Republiški ukrepi za pospeševanje ovčereje, sprejeti leta 1982, niso le zavrnili zniževanja števila drobnice, temveč so pospešili naraščanje števila ovac. Od tedaj se plemenski sestav ovčjih tropov zboljšu-je in pričela so se uvajati gospodarska križanja. koliko je sploh razpoložljivih po- Rejski ukrepi so gotovo pomemben, če ne odločujoči dejavnik razvoja ovčereje, zato so zastavljeni tako, da vidi rejec stimulacijo najmanj 10 let naprej. V slovenskem merilu se da cilje razvoja ovčereje v grobem strniti v nekaj ugotovitev: 1. Rejski program, selekcija, kontrola in zdravstveno varstvo ovac potekajo po začrtanem programu. 2. Rejski cilj za mesno usmeritev je povečati prirejo žive teže jagnjet na ovco s sedanjih 30 na 50 kg do leta 1990. 3. Rejski cilj za mlečno usmeritev je povečanje mlečnosti s sedanjih 150 na 200 kg v prihodnjem srednjeročnem obdobju. 4. Dolgoročen razvoj ovčereje bo odvisen od potreb in pripravljenosti družbe, da podpira razvoj hribovskega kmetijstva. V hribovitem svetu bi namreč lahko redili nekaj tisoč glav drobnice, ne da bi zmanjšali obseg govedoreje, saj imamo veliko opuščene zemlje. V skladu / republiškim programom je tudi na Gorenjskem čutiti po stagnaciji ovčarstva zadnjih 20 let viden porajt zanimanja /a rejo ovac. Omasovljeno ovčarstvo je Sele v začetni fazi. zato je tudi razumljiva njena neorganiziranost, posledica pa je ekonomska neupešnost taksne reje. Sicer so rejci večinoma že organizirani v področne pašne ov-čerejske skupnosti, katere pa večinoma skoraj nimajo samoupravne dokumentacije. Nimajo (udi pripravljenih konkretnih programov za posamezne pašne skupnosti, i/ katenn ni ono razviuno, vršin in drugih kapacitet, katere bi bilo v prihodnje bolje izkoristiti in katerih sedaj z govejo živino ne moremo. Dober program ovčereje v občini bi bil prav gotovo pomemben prispevek pri usmerjanju kmetijske dejavnosti. Z razvojem programov bi bilo dobro nakazati tri rejske smeri oziroma modele za usmeritev kmetij: 1. Kmetije /. manjšimi tropi ovac (20 - 50 živali) bi predstavljale najštevilčnejšo obliko reje ovac. Glavna usmeritev bi jim bila še vedno govedoreja. Uporabljali bi kapaciteto lastnih zemljišč s poletno planinsko pašo, za zimsko krmljenje pa bi pokosili manjše parcele, kakršnih je v občini mnogo. 2. Model kmetije, usmerjen za rejo ovac za meso s čredno pašo v nižini. Reja bi bila že intenzivna s tropom oplemenjenih ovac z zasnovsko pasmo. 3. Ne smemo spregledati tudi dokaj številnih kmetij z malim številom ovac, kjer je takšen način že sedaj predstavljal obliko reje za samooskrbo Z izvajanjem načrtovanih programov bi bolje izkoristili travnati svet, hribovske kmetije, hribovit prostor bi ohranili živ in zavrli bi padanje števila živine, s tem pa se razlika v dohodku hribovskih kmetij v primerjavi s proizvodnjo v ravninskem svetu ne bi stalno povečevala. Mislim, da bi prav ovčereja pomagala izboljšati socialni in ekonomski noložaj hribovskega kmeta. Čeprav so zanj vpeljani diferencialni ukrepi na področju davkov, prispevkov za socialno varnost in morebitnih dodatnih regresov in premij, ostaja dohodek hribovskih kmetij na enoto tržnega pridelka nižji, saj so cene na tržišču za vse pridelke in proizvode enake. Ovčerejce ne moremo prepustiti samim sebi, temveč tičijo za programom tudi naslednji izvajalci: - nosilec razvoja in usmerjanja naj bo zadružna organizacija, ki bo tudi kupec tržnih viškov (volna, meso, plem. živali) in bo tudi uveljavljala premije iz republiških skladov in regrese /a tržne viške - pospeševalna služba bi rejce konkretno usmerja- la z usmeritvenimi programi, nudila strokovno pomoč pri preureditvah ovčarnikov itn. - kmetijska zemljiška skup" nost bi sodelovala pri urejanju zapuščenih ali nt dovolj izkoriščenih pašnikov, katere bi lahko uporabili za pašo ovac - na pomoč bi lahko priskočil tudi Sklad za intervencijo v kmetijstvu, pred; vsem tam. kjer so manj ugodni pridelovalni pogoji, npr. s sofinanciranjem nabave plemenskih ovnov, sofinanciranjem z*j' varovanja tropov, financiranjem preiskav blata na želodčno-črevesne zaje* dalce in podobno. Ugotavljam, da ovčereja zarad' slabe povezanosti in neusklajene; ga delovanja ni na perspeklivn' poti. kar se že kaže na področju zdravstvenega varstva, ki je seve* da vzročno povezano s prehrano živali, mikroklimatskimi razmerami v ovčarnikih in podobno-Razumljivo je, da nespoštovanj« teh dejavnikov le kopiči z rej ne. presnovne in infekcijske bolezfl'« kar lahko prej ali slej privede o| katastrofalnih posledic ne le v, posameznih Čredah, temveč tud1 v ovčerejski proizvodnji nasploh; Prav sedaj potrebujejo zato reje1 ovac največ napotkov in zdravstvenega varstva ovac. . Tone Plestenjak, dipl. vet- as SAMSUNG Electronics o. - VIDE0REK0RDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon samo 14.430,00 CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje samo 14.430,00 sž: SAMSUNG Electronics del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.:212-367 J. Torek, 27. avgusta 1991 ŠPORT IN REKREACIJA 9. stran mmmm^oiAS Nogometaši Alpine so novinci v območni članski ligi - zahod Novi načrti in organiziranost Žiri, avgusta - V letošnji nogometni sezoni, ki se je minuli konec tedna začela tudi za nogometaše v slovenskih območnih ligah, igra tudi moštvo žirovske Alipne. Novinci v ligi pa imajo poleg priprav na sezono te dni še veliko dela z ureditvijo okolice igrišča, saj višji rang tekmovanja zahteva določene nove pogoje za varnost. Žirovci namreč uvrstitve v ligo ne mislijo hitro izpustiti iz rok, saj letos načrtujejo uvrstitev v sredino lestvice. "Ker smo zelo pozno izvedeli, da so nas vključili v območno člansko ligo, smo s pripravami začeli zelo pozno, pred dobrimi tremi tedni. Hkrati smo intenzivno začeli urejati okolico igrišča, saj je samo igrišče sicer primerno za igranje v ligi, manjka pa zaščitna ograja, zaščiten dohod... predvsem je poudarek na zaščiti. Hkrati smo se tudi igralsko malo okrepili, predvsem z igralci iz okoliških krajev, saj smo na primer že od Škofje Loke toliko oddaljeni, da v lem rangu tekmovanja, kjer ni denarja za velike stimulacije igralcev, ne moremo iskati igralcev prav od daleč. Poleg tega. da tekmujemo s člani v območni ligi. pa imamo še v gorenjskem tekmovanju tri kategorije: mladince, kadete in pionirje," pravi ob začetku letošnje sezone predsednik NK Alpina Žiri Franci Mlinar. Nogometaši Alpine, ki ob za- četku sezone slabo poznajo večino nasprotnikov, saj z nekaterimi še niso igrali tekme, pa zato niso pesimisti. "Naš cilj je v letošnjem letu priti nekje do sredine lige. saj vemo, da s temi igralci ne moremo ciljati više. Z dobrim delom prek sezone in z malo športne sreče pa lahko pričakujemo uvrstitev v sredino lestvice. Nekaj dobrih igralcev, kot so na primer Gaber, Križnar, Ve-har, Treven... imamo. Treniramo trikrat tedensko, trenutno pa imamo še delovne akcije pri postavitvi ograje ob igrišču. Pri njih sodelujemo tudi igralci in pred začetkom je še veliko dela - prvo tekmo doma igramo 8. septembra. Upamo, da nas zveza zaradi neizpolnjevanja pogojev ob začetku, ne bo izločila iz tekmovanja," je povedal Franci Mlinar. Minula leta je bilo na tekmah moštva Alpine Žiri od sto do sto-petdeset gledalcev, v letošnji se- Jeseničani boljši v Beljaku, Blejci izgubili v Ljubljani Danes prvi gorenjski hokejski obračun Bled, 27. avgusta - Minuli petek so hokejiti Bleda v Ljubljani igrali povratno prijateljsko tekmo z Olipijo Hertz. Po bleščeči zmagi minulo sredo na Bledu so v Ljubljani morali priznati premoč razpoložene domače ekipe in izgubili z rezultatom 8 : 2 (5 : 1, 2 : 1, 1 : 0). Jeseničani pa so, prav tako v petek, gostovali pri ekipi BIC VSV v Beljaku in po dobri igri zmagali z rezultatom 3 : 4 (2 : 2, 1 : 2, 0 : 0). Danes, v torek, 27. junija, bo na Bledu prva prijateljska tekma med najboljšima gorenjskima hokejskima ekipama - Bledom in Acroni Jesenice. Tekma bo ob 20. uri v športni dvorani na Bledu. • V. S. XIII. juriš na Vršič Kranjska gora, 26. avgusta - Turistično društvo Kranjska gora in K.K Slovan Rog - Franek sta organizatorja XIII. juriša na Vršič. Le-f°šnje tekmovanje bo 7. septembra, na njem pa bodo nastopili kolesarji s tekmovalnimi in gorskimi kolesi. Proga je dolga dvanajst kilometrov in ima štiriindvajset serpentin. Start bo pred vhodom hotela Lek, cilj pa pred vhodom prelaza Vršič. Med startom in ciljem je 801 m višinske razlike vzpon pa je 8 do 18 odstoten. Ženske bodo nastopile v dveh starostnih kategorijah, od 19 do 30 in nad 31 let, moški pa v sedmih starostnih kategorijah. Vsi tekmovalci, ki bodo prikolesarili °a Vršič, bodo prejeli medalje, ki jih je za letošnji Juriš oblikoval naš znani akademski slikar Vladimir Makuc. Najboljši trije v vsaki skupini bodo prejeli tudi pokale. Poimenske prijave, z letnico rojstva, je treba poslati do 30. avgusta na naslov KK Slovan Rog - Franek, Ljubij-"a, Zadružna 9. Prijaviti se bo moč tudi na dan tekmovanja na vpisnih mestih pred hotelom Lek v Kranjski gori, štartnina pa je 200 dinarjev. Naj udeležence Juriša in spremljevalce opozorimo, da bodo 'etos prvič pred hotelom Lek v Kranjski gori pripravili ob tej priložnosti tudi vrsto šaljivih tekmovanj s kolesi, za katera so pripravljene lePe nagrade. • V. S. zoni pa si obetajo še večji interes ljubiteljev nogometa za nihovo igro. Zalo so v delo kluba vključili nekdanje igralce, ki pomagajo pri organizaciji tekem, hkrati pa skrbijo za mlade nogometaše, saj z uvrstitvijo v višji tekmovalni rang pričakujejo še večje zani- V prvem kolu OČL - zahod je Alpina (z golom iz enajstmetrovke) izgubila s Kočevjem l : 0, Jesenice so izenačeno igrale z Brdi 3 : 3. Triglav pa je premagal Bilje z 1 : 4. manje mladih Zirovcev za nogomet. Ob tem so se izkazala tudi žirovska podjetja, saj so skoraj povsod pomagali pri ureditvi stadiona, glavni sponzor ekipe pa je Alpina. • V. Stanovnik Igralci Alpine s trenerjem Ivom Petrovčičem Naklanci zmagali v Medvodah Medvode, 24. avgusta - Nogometaši Živil - Nakla so v drugem kolu slovenske nogometne lige gostovali pri ekipi Medvod v Medvodah. Po boljši igri, ko sta bila za Naklance uspešna Ahčin in Jerina, za domačine pa je gol dosegel Zver, sta se ekipi razšli z rezultatom I : 2 (0 : 1). Tako Naklanci po dveh kolih vodijo na lestvici, v tretjem kolu, to sredo, 28. avgusta, pa doma gostijo ekipo Mure iz Murske Sobote. • V. S. Dve tekmovanji mladih vaterpolistov Kranj, 27. avgusta - Pionirji Triglava bodo danes in jutri nastopili na odprtem prvenstvu Slovenije v Kopru. Trener Rado Čermelj bo na prvenstvo popeljal kar dve ekipi. Poleg obeh Triglavov pa bodo na prvenstvu nastopili še Koper iz Kopra, Delfin iz Rovinja, Edera in Triestina iz Trsta, morda pa še Medveščak iz Zagreba in Primorje iz Reke. V soboto in nedeljo, 31. avgusta in 1. septembra, pa bodo pionirji odpotovali v Zagreb na 4. tradicionalni turnir "Mali medo", ki ga organizira vaterpolo klub Medveščak. • J. Marinček Kolesarsko prvenstvo na stezi Kranj, 23. avgusta - V četrtek in petek, 29. in 30. avgusta, bo na kolesarski pisti v Stražišču pri Kranju letošnje kolesarsko prvenstvo Jugoslavije. Prvenstvo sta odobrili Kolesarska zveza Jugoslavije in Kolesarska zveza Slovenije, organizatorji. Kolesarski klub Sava Kranj, pa pričakujejo na prvenstvu vse najboljše jugoslovanske klube in posameznike. Kolesarji bodo tekmovali v disciplinah: 1000 metrov z 200 metri sprinta za člane, starejše mladince in mlajše mladince, 1000 metrov na čas za člane in starejše mladince, 500 metrov na čas za mlajše mladince, 2000 metrov zasledovalno za mlajše mladince, 3000 metrov zasledovalno za starejše mladince, 4000 metrov zasledovalno za člane, 3000 metrov zasledovalno ekipno za mlajše mladince in 4000 metrov zasledovalno ekipno za starejše mladince in člane. Pri vožnji na točke bodo člani vozili 60 krogov z 12 šprinti, starejši mladinci bodo vozili 40 krogov z 8 šprinti, mlajši mladinci pa 30 krogov s 6 šprinti. Zaradi velikega števila tekmovalcev so v posmez-nih disciplinah uvedli limite za klube o maksimalnem številu tekmovalcev, ki smejo nastopiti na prvenstvu. Najboljši trije v vsaki disciplini in kategoriji bodo prejeli nagrade in medalje, prve tri ekipe plakete, tekmovalci pa medalje. • V. S. Slovenska super rokometna liga Že v prvem kolu derbi Predvor: Pivovarna Laško Kranj - Prejšnjo soboto je bila v Ljubljani razširjena seja predsedstva Rokometne zveze Slovenije, na kateri so govorili o sedanjih razmerah v rokometu v Sloveniji. Sprejeli so tudi nov tekmovalni sistem za sezono 1991/92 in ustanovili slovensko super ligo, v kateri bosta igrala tudi prvoligaša iz Celja (Pivovarna Laško) in Ljubljane (Belinka Olimpija). Dogovorili so se, da če se bodo v jesenski del tekmovanja vključili tudi klubi iz Hrvatske, se bosta v prvo zvezno rokometno ligo vključila tudi slovenska ligaša Pivovarna Laško in Belinka Olimpija. Tekmovanje v super ligi se bo pričelo 28. septembra. Za super ligo so že izžrebali tudi štartne številke: - moški: l. Velenje, 2. Ajdovščina, 3. Kolinska Slovan, 4. Omnikom Rudar, 5. Usnjar, 6. Preddvor, 7. Pivovarna Laško, 8. Pomurka Ba-kovci, 9. Drava, 10. Jadran, 11. Inles RIKO in 12. Slovenj Gradec. V ženski super ligi imajo klubi naslednje štartne številke: 1. Velenje, 2. Burja, 3. Oprema Kočevje, 4. Krim, 5. Branik, 6. Belinka-Olimpija, 7. Novo mesto, 8. Mlinotest, 9. Polje, 10. Kranj. Kranjčanke bodo v prvem kolu gostovale v Velenju, Pred-dvorčani pa se bodo v derbi srečanju pomerili z ekipo Pivovarne Laško. Vse tekme v super ligi in republiški ligi se morajo obvezno igrati v dvoranah. Enako priporočilo velja tudi za ostale, saj se kakovost rokometa tudi na ta način lahko dvigne na višjo raven. Na seji predsedstva Rokometne zveze Slovenije so spregovorili tudi o tekmovalnem sistemu na nižji ravni. 28. septembra se bo pričelo tekmovanje v ženski republiški ligi vzhod in zahod ter enotni moški rokometni ligi, ki bo štela 12 ekip. V tej konkurenci bodo rokometaši tekmovali v treh skupinah druge republiške rokometne lige tako kot doslej. Odmor med jesenskim in spomladanskim delom tekmovanja pa bi veljalo izkoristiti za organizacijo mednarodnih turnirjev in navezati še tesnejše stike s sosednjimi državami in se vključiti v tekmovanje Alpe-Jadran. J. Kuhar Škofja Loka, 24. avgusta - Minulo soboto so na pot po 1000 kilometrov dolgi slovenski kolesarski transvenzali krenili štirje kolesarji, člani KK: Janez Peternelj iz Škofje Loke. Roman Hart-man, Jani Bogataj, Mirko Stržinar in Janez Košir bodo, skupaj s spremljevalcem v kombiju Branetom Šterom, v šestih etapah, dolgih od 150 do 190 kilometrov, prekolesarili Slovenijo podol-gem in počez. Odpravo na pot so jim omogočili: Termo, LTH in okrepčevalnica Mah. Foto: V. Stanovnik om C O M P U MUSIC D. O O. KRANJ Na zalogi PIANINI NAGRADNO ŽREBANJE HARMONIKE, TROBENTE, KITARE, FLAVTE, BLOKFLAVTE IN DRUGA GLASBILA" UGODNE CENE KLAVIATUR PRIMERNIH ZA POUK. OBIŠČITE NAS Odslej tudi audio In video program. - Barvni TV • HI-FI • Radiokasetofoni • Videokasete • Barvni TV, 51 cm ekran že za 15.773,00 dinarjev Prodaja TRGOVINA TIPKA PREDDVOR, Tupaliče 59 odpnood9.-12. in od 15. -18., sobota od 9. -13. ure Peter Čolnar 17 DREVESA V GOZDU Lojzetu to ni biio všeč, vendar ni mogel narediti ničesar. Ta-ko je bilo nekaj dni... Nekoč je slučajno zaslišal, da prosi nekdo v vagonu za cigarete. "Saj so v paketu..." "Ne, ni jih..." Naslednji dan je na to opozoril Habazinko. Ko so jim vojaki Pakete vrnili, da bi jih razdečili, so jih pregledali. Cigaret ni bilo v Paketih. . Koje vlak odpeljal, sta šla s Habazinko k Stankoviću. Pove-ala sta mu, kaj so ugotovili in da se je to najverjetneje dogajalo e večkrat ter da so uradno ugotovili, da so pri njih izginile ciga-fte 'z "paketov hrvaškega RK" (v resnici jih je največkrat za- st°nj poslala družina Drnovšek). Stankovič je bil začuden, tako da je Lojze dobil vtis, da ne e nič o kraji. Habazinka je odšla odločno proti slamaricam, jih vignila in našla cigarete, ki so jih vzeli vojaki - domobranci iz Paketov. , Stankovič naslednjega dne ni več zahteval, da prinesejo pa-d Ki"3 Pre8fed. O dogodku je Lojze povedal prof. Breslerju in pr'bIižno čez 10 dni so Stankoviča že zamenjali... proti Hitlerju V začetku leta 1941 je dobil Lojze Čolnar iz zagrebških za-du£V v Petrinjski ulici, Džordžičevi ulici, na Savski cesti, iz gra-Kerestinac ter tudi nekaj iz Karlovca 300 prostovoljcev in jih poslal s transporti Rdečega križa v Ljubljano. Ko so Nemci začeli izseljevati Slovence, so najprej pošiljali po 300 oseb v transportu, kasneje pa tudi po 600. Nemški stroj je delal kot natančna ura vse do 22. junija 1941, ko so naleteli na težave v Rusiji. To so je poznalo tudi pri nerednem prihajanju transportov. Tudi število ni bilo več tako natančno, saj je prišlo včasih "samo" po 145 oseb. Drugi val izseljevanja je bil namenjen na Hrvaško. V pisarnah pri Cukovih in pri hrvaškem RK je bilo iz dneva v dan več nesrečnih ljudi. Prihajali so največ s prošnjami, da bi se vrnili domov. Lojze jih je začel vpisovati v spiske prostovoljcev... Večkrat se je zamislil. V mirnem času si ne bi mogel niti zamisliti, da bi si upal kaj takšnega! Nemci so pošiljali ljudi na Hrvaško, on pa jih je včasih že naslednji dan nazaj. Jana Koch, predsednica podmladka hrvaškega RK se je na ta račun večkrat pošalila z besedami: "Hitler čez Zidani most dol, Colnarček čez Metliko nazaj!" Železniška postaja Sava se je spremenila v pravo taborišče Rdečega križa. Vedno je bilo pripravljenih sedem kuhanih kotlov hrane. Habazinka, ki je neverjetno spremenila svoj pogled na življenje, je pomagala na vsakem koraku, železničarji so nosili drva iz železniškega skladišča... Delegacija slovenskega RK Na slovenskem Rdečem križu v Ljubljani se je Lojze večkrat pritožil, da ni prav, da se vrti vse izključno okoli njegovega imena. Zato je predlagal, naj imenujejo dr. Franja Pernuša (kasnejši polkovnik, vojaški zdravnik v Splitu) kot sodelegata. Njegova mati je bila Maverjeva iz Kranja. Pri delu je veliko pomagal predvsem kot zdravnik (zastonj je ordiniral na kolodvoru, pa tudi v Čukovem stanovanju), razen tega pa je tudi sam od sebe zelo veliko naredil. Zelo dobro sta se razumela in boljšega človeka res ne bi mogel dobiti. Posebej seje odlikoval kasneje pri reševanju partizanskih otrok in seveda tudi pri transportih na železniški postaji. Tako so se tudi uradno imenovali "Delegacija slovenskega RK pri centrali hrvaškega RK v Zagrebu". Pred tem je Lojze nastopal le osebno kot "delegat". Takšen širši naziv je precej olajšal delo. Dal je narediti žige in se tako ni več v tolikšni meri izpostavljal. Transporti izseljencev V drugem valu t.j. izseljevanju na Hrvaško, je prišel vsak dan po en transport izseljencev. V začetku so se ti transporti še križali z Lojzetovimi transporti prostovoljcev v Ljubljano in tako ni mogel biti vedno na postaji v Zagrebu. Dobil je nove spremljevalce transportov. To so bili največkrat dr. Zlata Dencler, dr. Franjo Pernuš in žena Keda, Lojzetova žena Fini, Nada Cerne in drugi. Tako mu je uspelo odposlati 1500 izseljencev nazaj v Ljubljano. Razen Slovencev je bilo v teh transportih tudi veliko Srbov in Židov. Navadno so jih peljali do Metlike, od tu pa je lahko vsak odšel, kamor je hotel. Ob neki priložnosti je spremljal transport 139 ljudi. Tedaj so ob transportih Italijani še sitnarili. V Metliki so ljudi preštevali in kontrolirali, če se število ujema s številom na transportni listi. Dva italijanska policaja, grobega izgleda, sta pričela šteti izredno natančno in ugotovila, daje en človek več, kot piše na listi. Pričela sta rohneti in ni si mogel drugače pomagati, kot da se je drl m rjul še močneje od njiju. Po takem, strah vzbujajočem rjovenju vseh treh, je stopilo k njemu vso obupano 18-letno dekle in skrušeno priznalo: "Jaz sem tista, ki ni prijavljena..." ■mMmsmsmLAs 10. stran MALI OGLASI, OGLASI Torek, 27. avgusta 1991 KMETIJSKA ZADRUGA »GORIŠKA BRDA« 65212 DOBROVO, Zadružna cesta 9 p.o. 6 ZLATIH medalj na mednarodnem sejmu VINO 91 v Ljubljani ŠUŠTARSKA NEDELJA Tržič, 1.9.1991 Program prireditev Šuštarska nedelja 1991 m PETEK, 30. avgusta ob 18. uri SOBOTA, 31. avgusta od 9. do 18. ure od 9. do 19. ure od 10. do 19. ure od 10. do 19. ure ob 17. uri ob 19. uri NEDELJA, 1. septembra od 7. ure dalje od 7. do 19. ure ob 8. uri od 8. do 17. ure od 8. do 17. ure od 9. ure dalje od 9. do 18. ure ob 10. in 14. uri od 11. do 12.30 ure Otvoritev in ogled razstave ročnih izdelkov iz usnja in volne v Kurnikovi hiši, ob tem bo nastopil Komorni zbor Peko Razstava ročnih izdelkov iz usnja Razstava ptic društva »Kalinka« Razstava obutve »Peko« v paviljonu NOB, Razstava likovnih del učencev OŠ v paviljonu NOB, Otroška predstava »Pajacek in punčka« Šuštarski večer - veselica na tržnici »Šuštarski semenj«, Razstava ptic društva »Kalinka« Koncert godbe na pihala Razstava obutve »Peko« Razstava likovnih del učencev OŠ Bogat srečelov Razstava ročnih izdelkov iz usnja in volne Otroška predstava »Pajacek in punčka« Nastop pihalnega orkestra in folklorne skupine Karavanke na tržnici, Šuštarska veselica na tržnici ob 13. uri Ves dan odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v muzeju Turistično društvo Tržič MfUI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Emo Termoblok 12, za etažno centralno ogrevanje, možno kuhanje, nova, poceni prodam. g 41-556, zvečer 12520 Kupim 326-078 PISALNI STROJ. g 12883 Prodam CD gramofon Philips 130. ■g 311-453_12889 Prodam TV Iskra, star 3 leta, za 300 DEM, g 311-453_12892 Hotel Creina proda sladoledni APARAT in električno PEČICO. Brezhiben PRALNI STROJ Candy, prodam, g 222-343_12903 Prodam tračno ŽAGO za hlodovi no. « 622-581 12915 Prodam nov 633-752 PRALNI STROJ. g 12916 Prodam CAMCORDER Blaupunkt, video 8. g 631-013_12922 Ugodno prodam VIDEOREKOR-DER Orion. g 061/841-267 12925 Prodam oljni GORILEC za večjo hi-šo. g 70-600_12933 Prodam 185-litersko ZMRZOVAL-NO OMARO, g 328-797 12934 Izdelujem računalniške PROGRA-ME. g 82-422_12938 Prodam dva namizna elektro ŠTEDILNIKA. Britof 174_12940 Izposoja VIDEO KAMER, uporaba enostavna. 241-265 12967 Prodam MEŠALEC za beton. g 312-119_12977 Prodam nerabljeno KOSILNICO Maestral. Verje 50, Medvode Ugodno prodam avtogeni VARIL-Nl APARAT. g 51-902 12991 Prodam ŠTEDILNIK, 2 pl. + 4 el.. Podreber 7, Naklo_12997 Prodam OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo. g 215-650_13004 Prodam REZKALNI STROJ ALG 100 D, letnik 1976, z osnovnim priborom. Cena 140.000,00 din. Informacije na g 631-123, od 6. do 14. ure_13025 Prodam velika KOLESA za BCS KOSILNICO, g 65-154 13027 Prodam COMMODORE, 2 J0Y-STICKA in DISKETNIK. g 64-120 Prodam 4-nitni OVERLOCK, Privi-Ieg4.000.g 43-195_13040 Prodam novo etažno centraln PEČ, Emocentral. g 801-632 13046 TRAK za 13047 Prodam transportni krompir. Čirče 36 Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje v okvari, g 622-452 Prodam novo ETAŽNO PEČ, 23.000 kalorij. Preska 4, Tržič 13058 Prodam barvni TV Gorenje, cena 200 DEM, g 40-536_13067 Prodam zamrzovalno SKRINJO in OMARO, g 324-602_13073 Prodam KOMPRESOR 120 L, cena 600 DEM« 85-581 13077 GRADBENI MATERIAL Prodam smrekove in macesnove PLOHE. Poženik 36, Cerklje 12890 Prodam ŽICO PPR, 3 x 2.5. g 218-145_12891 Kupim sveže brezove HLODE, de-beline 17-30 cm. g 57-594 12894 Prodam OPEKO za monta strop. Bevkova 29, Radovljica 12906 Prodam betonsko ŽELEZO fi 10 mm. g 218-145 12913 SEMENARNA PE H T A KRANJ, TOMŠIČEVA 30 Obiščite Semenarno PEHTA v starem delu mesta, kjer ponujamo vse potrebno za jesensko kmetijsko sezono; od čebuljic. vrtnic, gr-movnic dalje... Pri nas lahko kupite tudi vso prehrano in opremo za male živali! Vljudno vabljeni! Prodam PRIZME, BANKINE, betonsko ŽELEZO.g 221-415 12946 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE. g 45-425_12966 Prodam stensko PLUTO z lepilom. g 48-223_12989 Prodam LES za ostrešje in STREŠNIKE, g 68-734, zvečer 13002 Ugodno prodamo 6-valjni SALONIT, črne barve, popolnoma nov. Informacije vsak dan na g 214-217, od 15. do 17. ure 13033 Prodam rabljeno OPEKO špičak. g 74-027_ 13039 Prodam smrekov OPAŽ. Koder, Sp. Duplje 45 13043 Prodam 100 kosov strešne OPEKE Dravograd, g 242-319 13054 Prtodam LES za ostrešje in suha DRVA, g 633-693_13065 Prodam žgano in gašeno APNO. g 621 -062, Škofja Loka 13070 Prodam suh smrekov OPAŽ, širin 7, 9 in 11 cm. g 633-465 13085 IZOBRAŽEVANJE Profesorica uspešno INSTRUIRA Angleščino, g 78-911 13059 INSTRUIRAM 74-979 nemščino. g 13088 IZGUBLJENO 9.8. sem izgubil šop KLJUČEV, g 215-701 11877 KUPIM Kupim KNJIGE za prvi letnik Upravne šole. g 45-551 12951 Kupim STREHO s stebrički za JU-GO. g 40-534 13068 LOKALI Prodam nov LOKAL v centru Radovljice, 20 kvad. metrov, namenjen za trgovsko dejavnost. 74-130 Za dobo 5 let ali več oddam nov LOKAL v centru Radovljice, 21 kvad. metrov. Pogoj je enoletno predplačilo in trgovska dejavnost. g 74-130_12599 V Kranju najamem ali kupim DE-LAVNICO. g 42-273, zvečer 12877 NAJAMEM prostor ali kiosk za tra-fiko. g 215-211_12929 V najem oddam manjši PROSTOR, primeren za trgovino - skladišče in podobno. Informacije danes, od 16. ure dalje, C. na Brdo 39, Kranj 13011 MOTORJI KOLESA Prodam SUZUKI GS 500, letnik 1981. g 68-499_12868 Prodam moped APN 7 za 1.000 DEM, g 75-584_12907 Prodam moško KOLO na 10 pre-stav. Trstenik 11_12910 Prodam novo gorsko KOLO vrhun-ske kvalitete, g 40-023 12923 Prodam VESPO PX 200E, letnik 1983. g 42-242_12924 Prodam KOLO BMX, modre barve, z garancijo, g 82-718_13006 Prodam otroško KOLO, na 5 prestav. Sp. Gorje 104. 13013 Prodam it. gorsko KOLO, na 18 prestav, g 242-816 13023 Rodetl POLETNA RAZPRODAJA 30 - 50% POPUSTA JEANS HLAČE 450 din LEVIŠ HLAČE 360 din Prodam 217-931 otroško KOLO. g 13037 Prodam BT 50 in APN 4 S g 43-775_13056 Prodam starejši TROCIKEL, regi-striran. g 42-079_ 13072 Prodam MOTOR MZ ETZ 250, le-tnik 1984. g 70-003 13080 NAJDENO Najden PULOVER, nekje med Sedlom in Pokljuko, g 70-191 13003 OBVESTILA J & J SERVIS! Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI naprave. g 329-886_10618 IZDELUJEM trenirke in puloverje, po merah, g 620-398_11363 MONTIRAM okna, vrata, obloge, napušče, pohištvo... g 46-032 Ekskluzivno ZASTOPNIŠKO DE-LO! K oblikovanju prodajne mreže vabimo zastopnike in vodje skupin. Zaslužek izreden, g 51-334 __12563 Strokovno VODIM poslovne knji-ge. g 216-831, po 19. uri 12767 Oddam polaganje PARKETA v hiši. g 242-385_12914 OBNOVA trakov za printerje, g 061/576-078_12928 NAJAMEM gradbeno skupino z« zidavo, g 42-572_ 12957 Informacije za prešernov MARATON, g 062/35-717_12962 ŠIVAM za otroke in odrasle. Ul. A. Vavkna 9, Cerklje_13007 Vabimo vas k PRODAJI artikla za vsak dom, g 241-795 13015 TIPKAM diplomske naloge na ra-čunalnik. g 43-346_13021 MONTAŽA in IZDELAVA vseh vrst pohištva, g 83-727 po 20. uri _13044 TIPKAM vse vrste in oblike besedil, g 214-529_13050 Večerno VARSTVO za vašega malčka. Pokličite g 47-498 13052 Kvalitetno opravljam KROVSKO -KLEPARSKA dela. g 79-043 __13063 Poceni ČISTIM itison, oblazinjeno pohištvo, g 632-437 13089 OSTALO Prodam 8 zvočnikov in 45 plošč. Ljubno 133, Podnart 12872 Tradicionalni izlet za naročnike Gorenjskega glasa VSAK TEDEN BOMO IZŽREBALI PO 4 NAROČNIKE Ob začetku žrebanja udeležencev Glasovega jesenskega izleta smo obljubili, da bo smer izleta skrivnost vsaj toliko časa, da bo pol avtobusa izžrebancev znanih. Danes smo izžrebali 24. udeleženko in zato skrivnosti ni več: Gla-sovci gremo v začetku oktobra na Koroško, k Najevski lipi in še kam. Izlet bo pomagalo izvesti Turistično društvo črna na Koroškem, ki je pred kratkim organiziralo imenitno srečanje državnikov »Pod Najevsko lipo«. To 770 let staro drevo, simbol slovenstva, raste na obrobju najmlajšega ugaslega vulkana na Slovenskem, Smrekovca, kot simbol dežele Kralja Matjaža... Za Glasov izlet je ogromno zanimanje, zato bomo dali možnost tudi tistim, ki ne boste izžrebani -Najevska lipa nas čaka. Jana Belovič je iz seznama naročnikov izžrebala: 21. Mirko Barle, Sora 22, Medvode 22. Anton Avguštin, Reteče 58, Škotja Loka 23. Marija Plut, Cankarjeva 8, Radovljica 24. Darinka Kisič, Blejska Dobrava 142, Blejska Dobrava j--- KUPON za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka 1_I_I I_I I Priimek in ime Naslov Besedilo za objavo L ..»_!_I_ X L Kupon pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov. Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila. Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po cenik'i Prodam ohranjeno KOČO za ŠPA-NJELA.g 216-367_12873 Prodam KNJIGE za 6. razred. Vi-ftč, Planina 73. Kranj_12882 Prodam KNJIGE za 7. in 8. ra-žred.g 325-576, dopoldan 12886 Prodam OTROŠKI VOZIČEK in HOJICO.g 218-145_12895 Oddam GARAŽO v tripleksu. Šorli-ievonas, Kranj. 216-652 12901 Prodam nove KNJIGE za osmi razred, g 42-786_12919 Prodam rabljene okrogle KANTE zasmeti, g 312-259 12932 Prodam otroško POSTEUICO. Su-jjartović, Moše Pijade 9 12958 V prodaji so bombažne NOGAVICE, g 631-913_12942 Ugodno prodam še novo TROBENTO in BOBNE, g 44-078 _______12959 Prodam VOZIČEK za dvojčke, kern, Hotemaže 50, Preddvor Prodam avtomatik ANTENO za avto. A. Kodra 4, Cerklje 12968 Kupim rabljen KOTEL za žganjeku-ho. A. Kodra 4, Cerklje 12969 Prodam SMETNJAKE iz pocinkane Pločevine.-g 324-457 12970 _»odam GAJBICE za krompir. Arh, ffoflešče 20, Bled_12979 Ugodno prodam PRIKOLICO, g ?9 646, po 14. uri_ 12993 Prodam SURF in kavbojske ŠKORNJE, št. 45. g 328-286 12995 Na zalogi so usnjene JAKNE. Sp. T>92. Šk. Loka_12996 Prodam otroško POSTEUICO z jo-gljem. g 84-076 12998 Prodam novo PRIKOLICO za oseb- IŽJtVtO. g 42-115_13005 Prodam nov otroški AVTOSEDEZ jgrko. češnjica 4, Podnart 13048 Prodam vrtno MIZO in 2 KLOPI. jr_78-553, popoldan_13060 ProdTm športni otroški VOZIČEK inJORBO. g 73-697_13062 K"pim KNJIGE za 1. letnik gimna- ^Ijgjg 622-065_ 13074 Prodam moške narodne ŠKOR-jUE. Kolodvorska 46, Bled 13083 Poceni prodam otroško ZIBELKO. » 43-469, zvečer 13087 Pridelki_ Drobni in semenski KROMPIR pro-ggnr^Podbrezje 192,Duplje 12887 Prodam KUMARE za vlaganje. Mi-ggjž. Podbrezje 196 12944 POSESTI prodam 1 HA GOZDA, g 633-230 PARCELA blizu Čateških Toplic, y^da,elek, g 326-831 12893 Prodam staro HIŠO velikosti 500 ™gd. metrov, g 74-251 12986 Prodam novo HIŠO v Poljanah, P/jnrierna za obrt, g 621-197 12987 10 13055 Jupim zazidljivo PARCELO do 1 _^_nz Kranja. Duplje 66 1305 gAZNO PRODAM prodam več vrst GAJBIC in GOBE- !^_E___3_443_12881 prodam OKNO 120 x 140 in gradine PLOHE, g 41 -691 12935 Prodam Z 750 letnik 1982 in otroški VOZIČEK, g 75-837 12939 AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnopro-metnih predpisov v gasilskem domu na Trati Pričetek: 11.9. 1991 -Vožnja na vozilih OPEL COR-SA in GOLF Informacije po telefonu 631-729 STAN, OPREMA Prodam dve POSTEUI in NOČNI OMARICI, g 633-752 12917 Prodam nova OKNA z roleto, 120 90 in 60 x 90. g 48-526 12918 Poceni prodam rabljena VRATNA KRILA, g 70-710_12920 Poceni prodam nova dvokrilna ga razna VRATA, g 32-466 12921 Prodam 5-delno OMARO Hrast. g 324-549, po 20. uri_12984 Ugodno prodam 8 oken, 120 x 120. g 622-089_12990 Nudim ROLETE, ŽALUZIJE in la-melne ZAVESE.g 75-610 13000 Prodam SPALNICO, JEDILNI KOT in MIZO, g 801-632_13045 Prodam OKNO z roleto Jelovica, 140 x 140 cm g 633-216 13071 STANOVANJA Prodam 2-sobno STANOVANJE z 2 kabinetoma, velikost 82 kvad. m. g 329-274_12896 Mlada družina išče STANOVANJE v okolici Kranja, g 81 -494 13008 VOZILA Prodam GOLF GL, starejši letnik. g 73-876_12875 Prodam GOLF JXB, letnik 1987. g 81 -850 int. 30_12876 Prodam JUGO 45, letnik 1984. g 65-109_12880 Prodam JUGO 55 A, letnik 1987. garažiran. g 40-576_12884 Prodam JUGO Koral 55, letnik 1988. g 79-563_12885 Prodam 126 P, letnik 1987. Jerič, Dvorje 26, Cerklje 12897 Prodam GOLF diesel, letnik november 1988, prevoženih 40.000 km, dodatna oprema, grafit metalna barva, 5 vrat. Cena 19.000 DEM ali dinarska protivrednost, g 802-551__ 12898 Ugodno prodam VvV hrošč, letnik 1972. Pagnar, Sp. Gorje 18 12902 Kupim prednje STEKLO za Jugo 45. 48-067_ 12904 Prodam OPEL, letnik 1967. Cena 3.000 DEM, g 75-584 12909 Prodam Z 101, starejši letnik, vo- zna. g 217-510 _12911 Prodam R 4 GTL letnik 1988, 41.000 km. g 324-694_12912 Prodom GOLF JXL, letnik 1988. Hotemaže 72, Preddvor 12926 Prodam JUGO Florida, letnik 1990. g 216-592_12927 Prodam Z 750, letnik 1985. Zg. Bitnje 211, g 312-259_12931 Prodam JUGO 55 E. Cena 4.300 DEM. Grosova 25, Kranj 12936 Prodam R 12. Zabukovje 2. Zg. Besnica_12941 Prodam FORD Granada 2.3, letnik 1978. g 327-853_12943 Prodam novo PRIKOLICO za oseb-ni avto, g 42-115_12945 Prodam vlečno KLJUKO za Jugo. Kolodvorska 7, Kranj 12947 Prodam OPEL Kadet, letnik 1971. Kolodvorska 7, Kranj 12948 Prodam JUGO 55 dodatno opremljen. Kolodvorska 7, Kranj 12949 Prodam SPAČKA. Cena L500 DEM, g 48-583_12952 Prodam Z 128, letnik 1987. g 312-288 popoldan_12953 Prodam črn FUEGO GTX 2L z dodatno opremo, g 325-432 12954 Prodam OPEL Kadet 16 D, letnik 1987. g 066/57-169_12955 Prodam R 4 GTL letnik 1986. Fon, Breg ob Savi 64 12956 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Ce-na 5.400 DEM. g 692-001 12963 Prodam Z 128, letnik 1985 in AVTOMATIK. g 213-716 12965 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. Pokopališka 2, Naklo_12971 Prodam uvožen R 5 TL, letnik 1990. g 74-831_12972 Na razpolago vam je KOMBI 8 + Ig 323-522_12973 Prodam registrirano SIMCO 1005 LS g 061/321-650_12974 Prodam Z 128, letnik 1986. Podlub-nik 283, Sk. Loka_12975 Prodam obnovljen OPEL Kadett B. Mlekarska 16, Kranj 12976 Prodam KOMBI Citroen, prevože-nih 5.000 km. g 75-569 12980 Prodam LADO Samaro, letnik 1989. g 620-475_12981 Prodam 126 P, letnik 1991, vodno hlajen. Golnik 94 12982 Prodam OPEL Kadett 1.4 S, letnik 1991. g 79-028_12985 Prodam MITSUBISHI Lancer I. 1988, kot nov. 64-041_12988 Prodam UNO 45, letnik 1987. g 78-798_12999 Prodam LADO Samaro, letnik ok-tober 1989. 801-371_13001 Prodam JUGO 45, star 1 leto. g 74-706_13010 Prodam Z 750, letnik 1980, cena po dogovoru, g 65-873_13016 Prodam osebni avto JUGO 45 AX, letnik 1987. registriran do konca leta, dobro ohranjen, cena po dogovoru, g 78-946 13017 Prodam športno ALFO, živo rdeče barve, odlično ohranjeno, g 85 060, dopoldan 13018 Prodam UNO 60 S, letnik 1988. Predmost 32, Šk. Loka 13019 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik september 1986, z dodatno opremo, g 721-194_13024 Prodam karamboliran avto Z 126 PGL, letnik 1989, prevoženih 3.000 km. Cena 1.500 DEM z dinarsko protivrednostjo, g 633-095 13026 Prodam R 4, letnik 1986. g 218-639 12937 LOKA AVTO, Sveti Duh 40, še ta teden na zalogi FORD ESCORT CLX 1,8 DIESEL IN BENCIN po najugodnejših cenah. Dobava takoj! Prodam JUGO 1,1 GX, prevoženih 48.000 km. g 78-782 Prodam poltovorni AVTO IMV 1600. g 217-931_13029 Poceni prodam vozen, neregistriran 126 P, letnik 1980. Perko.Begu-nje 58/a_13030 Prodam LADO Samaro 1500, letnik 1990. Dušan Šemrov, Zg. Jezersko 108/A_13031 Ugodno prodam PRAGOVE za Fi-čota.g 217-596_13038 Prodam JUGO Koral 45, letnik no-vember 1988. g 620-251 13041 Prodam 4 nove GUME, 600 x 16, za traktor, g 721-708_13042 Prodam 4 kose PLATIŠČ z gumami za Lado, g 78-441_13049 Prodam JUGO Koral 55. letnik 1990. g 74-813 _13057 Prodam TRAKTOR Zetor 4712. Zg. Lipnica 16, Kamna Gorica 13061 Prodam Z 750, letnik 1981, cena 1.500 DEM. g 327-576 13066 TRGOVINA ZA OTROKE '-'lica Janka Puclja 7, Kranj, tek: 064/325-103 • OBLAČILA • KOZMETIKA • VOZIČKI • STAJICE • SEDEŽI VSEH VRST • IGRAČE • HLAČE TRIKON • ŠOLSKE POTREBŠČINE -zvezki, torbe, mape, nalivniki... • oblačila za šolarje • velika izbira opreme iz UVOZa: vozički, stajice, hojice, avtosedeži, previjalne mizice... BLED tečaji tujih jezikov Vpisujemo v tečaje angleškega, nemškega in italijanskega jezika vseh stopenj. Prijave po tel.: -064/78-313.- Prodam prevrnjen, vozen JUGO 45. Sp. Besnica 79_13069 Prodam Z 101, letnik 1977, cena 700 DEM, g 46-665_13075 Prodam JUGO 45, letnik 1987, ce-na 4.800 DEM, g 85 581 13076 Prodam OPEL Ascona, letnik 1987, 70.000 km. g 75-569_13079 Prodam KOMBI IMV 220, 4 + 1 + 1.750 kg. g 70-045_13081 Prodam ŠKODO Favorit 136 L, letnik I990. g 70-045_13082 Prodam KOMBI Citroen, sive bar-ve, 5.000 km. g 75-569 13084 ZAPOSLITVE K sodelovanju vabim ZASTOPNIKE in VODJE SKUPIN za terensko delo. Zaslužek 10.000,00 din ( de settisoč din ) tedensko. Informaci je danes od 12. do 20. ure 12871 POSEL za vas v prostem času. Šifra: USLUŽBENCI 12888 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA z znanjem varenja, g 48-614, po 15. uri_13009 Prodam zaposlim FRIZERKO za določen čas. Informacije na g 70-161_13014 Zaposlim samostojnega AVTO-KLEPARJA. g 43-350 13028 ŠOFER s 15-letnimi izkušnjami, išče zaposlitev g 621-313 13035 Iščem kakršnokoli ZAPOSLITEV na domu. g 214-529 13051 ŽIVALI Prodam več BIKCOV 10-14 dni. Za draga 13, Duplje 12843 Prodam KRAVO Simentalko, brejo 8 mesecev. Bele, Črnivec 11/b, Brezje_12867 Prodam teden dni staro TELIČKO Simentalko. Šter, Sp. Duplje 71, Duplje_ 12869 Prodam TELIČKA, starega 14 dni. g 632-022_12870 Kupim 8 dni starega BIKCA simen-talca.g 46-410_12874 Prodam KRAVO po prvem teletu. Gosteče 1, Šk. Loka 12879 Prodam dve TELIČKI in BIKCA za rejo, g 215-303_12905 Prodam BIKA Simentalca, težkega 250 kg. Košnjek, Sp. Bela 6, Pred-dvor, g 45-304_12908 Prodam od 30 do 80 kg težke PRAŠIČE. Kokrški log 10_12930 Prodam visoko brejo TELICO. Dor- farje 16, g 636-277_12950 Takoj prodam vožnje vajeno KOBI-LO z žrebetom. g 44-078 12960 Prodam PRAŠIČE in KRAVO, viso ko brejo, g 49-085 12961 Prodam NEMŠKE OVČARJE z ro-dovnikom. g 84-786_12983 Prodam 2 TELIČKA, stara 6 ted-nov.g 65-194_12992 Prodam KRAVO v devetem mese-cu brejosti. g 73-928_12994 Prodam KRAVO po teletu in OJNI-CE. g 802-040, Smokuč 26 13012 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. g 40-374 13020 Prodam 2 KOZI in mladega KOZLA za pleme, g 79-900_13022 Prodam ČEBELJE d ružine. g 79-823, po 20. uri_13064 Prodam 2 PRAŠIČA, g 79-690 _13078 Ugodno prodam rodovniške NEMŠKE OVČARJE, g 74-326 13086 V SPOMIN O mati, že leto dni je, ko te ni, pa se nam še vedno oko rosi, ko nate mislimo tvoji vsi! Leto dni je, ko nas je za vedno zapustila ANGELA KLEMENC Hvah iz Radovljice vsem, ki prižigajo večno lučko in polagajo cvetje. Radovljica, 26. avgust 1991 ZAHVALA 21. avgusta 1991 smo se poslovili od IVANA POTOČNIKA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, govorniku kot tudi g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI Dragočajna, 21. avgusta 1991 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, deda, pradeda in strica VINKA PLAVCA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in gasilcem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Koselu za dolgoletno zdravljenje, enako tudi UKC Golnik. Hvala g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Kranj, Ljubljana, Škofja Loka, C levland, 19. avgusta 1991 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ALOJZIJE DAGARIN se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem TEKSTILINDUSA za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: sin Marjan z družino Orehek, 23. avgusta 1991 ZAHVALA V 89. letu starosti je končala svojo življenjsko pot naša draga mama, babica in prababica KRISTINA KOKALJ iz Srednje vasi pri Golniku Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za vso izkazano pomoč, kakor tudi sorodnikom in znancem za izraze sožalja, prelepo cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Škoficu za neizmerno požrtvovalnost v času njene bolezni in ostalemu osebju Bolnišnice Golnik — oddelek 600, kakor tudi dr. Novaku za njeno dolgoletno zdravljenje. Hvala domačemu župniku g. Lojzetu Zupanu za obiske na domu in opravljen pogrebni obred, prav tako g. Jožku Kokalju. Lepa hvala pevcem iz Nakla, govornici Mirni Urbane za ganljive besede slovesa in zastavonoši. Hvaležni smo vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo v času bolezni obiskovali, ob smrti pa se tako množično od nje poslovili. ŽALUJOČI: Vsi njeni Srednja vas, Maribor, Ljubljana, 12. avgusta 1991 OD PETKA DO TORKA Slovenija in svet Čestitke za obrambo demokracije Predsedstvo Slovenije je včeraj obravnavalo zunanjepolitični položaj Republike Slovenije, aktivnosti za njeno mednarodno priznanje in pobudo, da bi Slovenija priznala nove države v okviru Sovjetske zveze. Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel je poslal čestitke zunanjim ministrom Estonije, Latvije in Litve, v katerih jim čestita k uspešni obrambi demokracije v poskusu vojaškega udara v Sovjetski zvezi. Enako čestitko je dr. Rupel poslal tudi ministru za zunanje zadeve Rusije Andreju Kozirevu. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan pa je poslal čestitko predsedniku ruske federacije Borisu Jelcinu. "Iskreno čestitam za vašo odločno držo, ki je prispevala k obrambi začetih demokratičnih procesov v vaši državi. Ves čas smo z zaskrbljenostjo spremljali dramatične dogodke v Sovjetski zvezi in smo z olajšanjem sprejeli vest, da je poskus nasilnega prevzema oblasti spodletel, kar je pomembno za zmago demokratičnih sil nad silami konzervativizma," je zapisal Kučan in izrazil upanje, da bo to ugodno vplivalo na demokratičen razplet jugoslovanske krize in da bosta Slovenija in Rusija v prihodnje še uspešneje sodelovali. Jelcinu in predsedniku vlade Rusije Ivanu Silajevu je čestital tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Michelis in Genscher prideta v Slovenijo Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel je pretekli teden obiskal Rim in Bonn, kjer se je pogovarjal z zunanjima ministroma Italije, in Nemčije Giannijem De Michelisom in Hansom Dietrichom Genscherjem. Oba ministra sta sprejela vabilo, da obiščeta Slovenijo. K nam naj bi prišla septembra. Zunanji minister Rupel pa je včeraj odšel na dvodnevni obisk v Avstrijo in na Madžarsko. Včeraj dopoldne se je pogovarjal z avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom, nato je imel novinarsko konferenco, popoldne pa je odpotoval v Budimpešto. Popoldne se je sešel z madžarskim zunanjim ministrom Gezo Jeszenskim, za danes pa je napovedan pogovor z madžarskim premierom dr. Jozsefom Antallom, nato pa razgovori v komiteju za zunanje zadeve madžarskega parlamenta. • J. Košnjek Poslovnost - slovenska vrlina Tednik Business Journal iz Denverja je objavil članek Franka Zaverala, ki ugotavlja, da je poslovnost eden pomembnih razlogov za ločitev Slovenije od Jugoslavije. Slovenija je sposobna samostojnega nastopanja na trgih, ker goji zahodnoevropske kulturne vrednote, ostanek Jugoslavije pa je vezan na Vzhod in marksizem. Zanimiva je primerjava z zvezno državo Colorado, ki je večja kot Slovenija, izvaža pa manj od nje. Slovenija je po mnenju avtorja lahko resen gospodarski partner. Odpoklic ambasadorja iz Beograda Delegacija Slovenskega informacijskega biroja v Avstraliji, ki jo je vodil Alfred Breznik, se je srečala z avstralsko parlamentarno opozicijo in njenim vodjem, senatorjem Robertom Hillom. Jugoslovanska kriza in slovensko vprašanje je bila tema pogovora. Opozicija pripravlja predloge za obravnavo teh vprašanj v senatu. Med petimi točkami je pomembna zadnja, ki zahteva od avstralske vlade odpoklic ambasadorja iz Beograda na posvet v Avstralijo. 30. septembra poteče ambasadorju mandat, po tem datumu pa Avstralija v Beogradu ne bi več imela ambasadorja. Opozicija tudi terja priznanje Slovenije. Umik jugoslovanske vojske z Gorenjske se nadaljuje. Konec tedna je več vlakov odpeljalo vojaško opremo, vojaki so ostali le še v vojašnicah na Bohinjski Beli ter v Kranju. Vojska je izpraznila tudi kranjski »DOM JLA«. Izpraznitev Doma je bila res temeljita, saj so vojaki odpeljali čisto vse, kar se je le dalo. Celo rože. Foto: A. Gori-šek Bohinj - Sloveniji Primožiči veseli in ganjeni Več kot petindvajset ansamblov, pevskih skupin, plesnih akrobatov, celo Ukrajinski kozaki so zaplesali, vse to in še mnogo več so si lahko obiskovalci in seveda izbrana družina Primožičev iz Gornje Radgone, ogledali v soboto na prireditvi Bohinj - Sloveniji na kopališču ob gostišču Kramar. Bohinj, 26. avgusta - Bilo je veselo, vroče, malce nas je močil dež, a kaj bi to. Odbojkarji so se ob deseti uri začeli meriti v "be-ach vollevu". Gledalcev se je že v prvem kolu nabralo cel kup, tako da trenirani mladci s cele Gorenjske res niso imeli vzrokov, da bi slabo igrali. In igrali so dobro, zmagala pa sta mladeniča, ki sta si nadela nenavadno in težko izgovorljivo ime Oroblram (Avsenik-Žirovnica, Silič-Bled). Kogar odbojka ni pritegnila, si je lahko privoščil ježo, vožnjo s čolnom, otroci pa so imeli posebno veselje z malim vpreže-nim konjičkom (?), ki jih je popeljal po prireditvenem prostoru. V ponedeljek novo šolsko leto Varne stopinjice v šolo Kranj, avgusta - V ponedeljek se začenja novo šolsko leto, veliko doživetje zlasti za prvošolčke, ki se bodo prvikrat učili tudi abecede pravilnega in varnega obnašanja v prometu. Preden uberejo stopinje proti šoli, za njihovo varnost poskrbijo občinski sveti za preventivo v cestnem prometu. Predsednica šolske komisije pri SPV v Kranju Milena Cvelbar nam je povedala, daje pripravljen program aktivnosti pred začetkom šolskega leta, vanj pa so že po tradiciji vključene Postaja milice, Cestno podjetje in Komunala, Avto moto društvo in Zveza šoferjev in avtomehanikov. Cestarji in komunalci že pregledujejo kritične točke in obnavljajo dotrajane cestne oznake. Miličniške patrulje bodo prve šolske dni dežurale v bližini šol in cestnih prehodov, koder otroci hodijo v šolo, merile hitrosti, opozarjale voznike in malčkom pomagale pri prehodih. Tudi komisije v krajevnih skupnostih se bodo pridružile tem nalogam, ponekod tudi gasilci. Voznike bodo na navzočnost najmanjših in najbolj ranljivih udeležencev v prometu opozarjali napisi na panojih, izdanih pa je tudi pet tisoč letakov, ki jih bomo te dni dobivali zataknjene za brisalce na avtomobilih. Tudi v šolah imajo v septembru kopico nalog, kako svoje učence obvarovati pred prometnimi nevarnostmi. Prve šolske ure bodo namenjene prometni vzgoji, enako tudi roditeljski sestanki, pregledali bodo prometno varnostne načrte, najmlajši bodo prehodili najvarnejšo pot v šolo, delala bo pionirska prometna služba. Milena Cvelbar opozarja, naj pred začetkom šolskega leta tudi starši kaj storijo za prometno vzgojo. Otroke naj opozarjajo na nošenje rumenih rutic in kresničk, zlasti pa naj vzgajajo z dobrim zgledom. • D. Z. Žlebir Krvavec, 24. avgusta - Ljubitelji Krvavca so bili v soboto povabljeni k delovni akciji, da bi odstranili ostanke plazu, ki je prejšnjo nedeljo zasul spodnjo postajo žičnice na Krvavec. O odzivu sobotne akcije najlepše priča naša fotografija... - Foto: J. Cigler Bohinj, 22. avgusta - Bohinjsko jezero je očitno bogato nahajališče vojnega materiala. Prejšnji teden so namreč iz vode izvlekli 56 protipehotnih min še iz druge svetovne vojne. Odkrili so jih kopalci nedaleč od obale, kak meter pod gladino v produ in mivki, nato pa so jih potapljači znosili na suho. Kranjski poklicni gasilci, ki so grozljivi plen odstranili, so nam povedali, da bodo spomin iz druge vojne po predpisih uničili. Nasvidenje v naslednji vojni!? - Foto: J. C. Kopališče ob Bohinjskem jezeru je "utripalo" od številnih obiskovalcev, foto: Tanja Ažman Jadralni padalci so cel dan "skakali" z bližnje planine Vogar, voda je bila primerno osvežujoča (beri: mrzla), prireditelji in tisti, "ki se je vsega spomnil" - Franci Kramar, pa so v začetku okrog hodili z zaskrbljenimi obrazi, ki pa so se čez dan vedno bolj jasnih in bili gotovo najbolj veseli takrat, ko so prišli člani družine Primožič, katerim je namenjen izkupiček sobotne prireditve. Glava družine, Janez Primožič, je priznal, da česa takega ni pričako; val, da je bil izjemno presenečen in da mu je Bohinj všeč. Da bi Primožičevi Bohinj res prav "okusili" so jih tri dni gostili tudi V hotelu Bellvue. Po nekaterih podatkih se je menda steklo na prireditveni prostor kar 6000 ljudi. Tudi toliko ansamblov v Bohinju še ni bilo. Vsi nastopajoči so se odpovedali svojim honorarjem, končni izkupiček pa bodo Bohinjci odnesli v Gornjo Radgono in tako vsaj eni izmed v vojni prizadetih družin - Primožičevim - pomagali do novega doma. • Mojca Peternelj NESREČE Padalo se mu je zaprlo Jesenice, 25. avgusta - Devetnajstletni Mičo Ostojič z Jesenic je okoli 13.40 z jadralnim padalom poletel s pobočja Vitranca. Po približno petnajstih minutah jadranja je začel rotorski veter zanašati padalo levo in desno, zato mu je kupolo padala zaprlo. Padel je z višine osem do devet metrov na hrbet in si zlomil hrbtenico. Pločevina ga je poškodovala Jesenice, 23. avgusta - V obratu Hladna valjarna Železarne Jesenice je danes ob 13.10 prišlo do delovne nesreče, ko je dopoldanska izmena valjala pločevino na delovnem stroju Senzimir. Iz neznanega vzroka je prišlo do okvare oziroma do prevelike napetosti, zato se je pločevina na valjih delovnega stroja odtrgala. Po čeljusti, obrazu in zatilju je poškodovala delavca - valjarja Gorazda Vistra, rojenega 1968, z Jesenic. Odpeljali so ga v bolnico Jesenice, od tam pa zaradi hudih poškodb v ljubljanski klinični center. Prehitro v ovinek Kranj, 24. avgusta - Po Škofjeloški cesti v Stražišču je da:' okrog 14. ure vozil osebni avto Franci Dolar, 1971, iz Kranja. V i»« preglednem desnem ovinku ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na levi vozni pas, od koder je bočno drsel po vozišču, nato pa trčil v stanovanjsko hišo št. 37. Voznik in sopotnik sta se huje poškodovala, drugi sopotnik pa je dobil lažje poškodbe. Zapeljal na levo - pet huje ranjenih Kranj, 24. avgusta - Iz smeri Podtabor proti Ljubljani je ob 23.15 vozil osebni avto jugo koral dvajsetletni Boris Vrhovnik iz Kamnika-V bližini nadvoza Kokrica je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, v trenutku, koje iz nasprotne strani pripeljal Eljmi Kući iz Tetova, začasno stanujoč v Švici. Vozili sta se oplazili in Kučijev avto je odbilo v avto Franca Popka, ki je takrat pripeljal nasproti. Ob trčenju je oba Kučijeva otroka vrglo iz vozila in obležala sta na vozišču t lažjimi telesnimi poškodbami. Voznik Kući, njegova žena Seljvina ifl sopotnik Ismaili Dževdet so dobili hude rane. Prav tako sta se hudo ranila voznik Popek in sopotnica v njegovem vozilu, Irena - Simona Feguš. Vse so odpeljali v ljubljanski klinični center. Voznik Vrhov; nik pa v nesreči ni bil ranjen. V nobenem od vozil niso uporabljali varnostnih pasov. • U. P. Motorist po nesreči pobegnil Kranj, 25. avgusta - Zjutraj okrog četrte ure je neznani voznik motornega kolesa vozil iz smeri Brnik proti Lahovčam. V naselju La' hovče je dohitel pešca, Srečka Aliča, rojenega 1967, iz Kamnika io pešakinjo Vero Zaje. Hodila sta drug za drugim, Alič pa se je po izja; vi Zajčeve občasno opotekel na vozišče zaradi vinjenosti. Motorist n' vozil pravilno po desni strani, zato je trčil v Aliča, ki je padel in uda ril z glavo ob rob vozišča. Tam je obležal, neznani motorist in sopotnik pa nista ničesar ukrenila. Ob 4.55 je mimo pripeljal Matjaž Hri' bar iz Kamnika in ponesrečenca odpeljal v zdravstveni dom v Kam; nik. Motorist je nekaj časa vozil za njim, v Mengšu pa je izginil in § prišel v zdravstveni dom, kot je obljubil. Postaja milice Cerklje pozi va voznika rdečega motornega kolesa in sopotnika, naj se sama javi' ta. Hkrati pa prosijo za karšnekoli podatke o nesreči in povzročitelju SEPTEMBER 7 dni 10 dni 14 dni 4.050 5.420 7.110 UPOKOJENCI SEPTEMBER 7 dni 10 dni 14 dni 3.570 4.790 6.280 TERME TOPOLŠCICA Vam ponujajo: NEPOZABNE POČITNICE V CENIJE VŠTETO: - 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu VESNA - neomejena uporaba termalnega bazena in savne - vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici - zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom - plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še POPUSTI: OTROCI DO 5 LET BIVAJO BREZPLAČNO OTROCI OD 5 DO 12 LET PA IMAJO 40 % POPUST INFORMACIJE: HOTEL VESNA, Topolščica 77 REZERVACIJE: telefon: 063 891 120/113/114 telex: 33606 LOKATEKS ŠKOFJA LOKA CENJENE KUPCE VABIMO V PRENOVLJENO TRGOVINO na KIDRIČEVI 75 v ŠK0FJI LOKI. NUDIMO VAM: PESTREJŠI IN BOGATEJŠI IZBOR LOKA VOLNE, LOKA JERSEYA in LOKA PREJE. MOŽNOST NAKUPA OSTALIH PRIPOMOČKOV ZA PLETENJE IN ŠIVANJE DELOVNI ČAS VSAK DELOVNIK od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. S6