štev.
Iihaja rasen .-<sdelj in prašnikov vsak dan popoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6t.6'L, Učiieljska tiskarna.
Dopise fraukiiati in podpisati, sicer ee jih ne priobči. Rokopise se nc vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-VT8tica K 1'20, osmrtnice in zahvale po K 2'50, raz-E->8i in poslano vratiča po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Pavialnl Iranko v drlnri SHS.
V UubUani, v torek 23. decembra 191©.
Leto lil.
Glasilo jugoslov. socllalno - demokrati!ne stranke,
Posameina Stav. stano — 50 vinarjev. ——
Naročnina: Po pošti ali e dostavljanjem nc dom za ceio eto K 84, za pol leta (C 42, za eelrt e>a K 21, za mesec K 7. Za Nemčijo celo leto ^ 89, *a ostalo tujino in Amenua K 9i. — Reklamacije za lisi so poštnine proete.
Upravništvo ;e v Ljubijani, Frančiškanska ulica št. 6 t. Učiteljska tiskarna.
Telefonska it« 313.
Pred rešitvijo reškega vprašanja?
LDU Beograd, 20. »Pravda« javlja iz Pariza: Potrjujejo se vesii o tem, da bo jadransko vprašanje rešeno koncem tega meseca. Do tena časa bodo zastopniki Amerike, Francije in Anglije zaključili svoja podajanja s predsednikom italijanske vlade Nittijem. V zelo dobro poučenih krogih naše delegacije se govori, da italijanska viada pristane na to, da se meja med Italijo in Jugoslavijo Sestavi na Plomin, ki ni mnogo oddajen od črte, katero je bil določil wilson. Reka bi imela zaledje, ki bi bilo vse v naših rokah. Glasom naj-Jovejših vesti bi ostalo mesto Reka Jta‘iji, luka pa bi pripadla Jugoslaviji. Odhod d’Am»imzia z Reke je posledica energičnega koraka, ki sta ga napravili Amerika in Francija v tem zmislu napram italijanski vladi. Splošno se more reči, da je razpo-• Oženje v merodajnih krogih postalo jttnogo povoljnejše za našo stvar. Zato se je okrepila nada na ugodno rešitev Jadranskega problema.
KONEC D’ ANNUNC1JEVE SLAVE.
LDU Bakar, 20. Dne 17. t. m. je re-ški Consiglio Nazionale z večino glasov sklenil, da ima d’ Annuzio s svojo vojsko zapustiti Reko. Govori se, da je glasovalo za d’Annunzijev odhod 4$ članov reškega narodnega sveta, a zato, da d’Annunzio ostane, le trije člani. Ko je d’ Annunzio za ta sklep izvedel, je prihitel k narodnemu svetu ter izjavil, da se pokorava njegovemu sklepu in da bo zapustil Reko. Predno pa gre, hoče še vprašati narod. V četrtek ob osmih zjutraj bi se imelo vršiti glasovanje. Pravico glasovanja so imeli vsi re-ški meščani od 20. leta dalje. Ko je prišel ob treh popoldne d’Annunzio v Consiglio Nazionale in videl, da glasuje ogromna večina proti njemu, je zahteval, da se glasovanje takoj ustavi. On da se /e premislil, da ne gre z Reke, temveč da ostane. Tako Je bilo glasovanje ustavljeno in plebiscit zadržan. Vsa Reka obupava, da se ne more rešiti svojega »osvoboditelja«. Arditi nadaljujejo svoja nasilja.
ffelnovella poroffla.
MINISTRSKI ZASTOPNIKI.
LDU. Belgrad, 20. Podpisan Je Jkaz, s katerim se imenuje minister Vulovič za zastopnika ministra za Promet minister Timotejevič za zastopnika ministra za prosveto in minister Bukšeg za zastopnika ministra
šume in rude.
Basanje avansa za Jugoslavijo.
LDU. Belgrad. 20. »Politika« iav-oa iz Pariza od 17. decembra: Naša Pogajanja glede avansa na pariški mirovni konferenci se nadaljujejo bidi danes. Člani gospodarsko-finan-£ne komisije, so danes poooldne dol-Ro konfet irali z g. Loucheurjem. francoskim ministrom za rekonstrukcijo. Konferenca z g. Loucheurjem se bo nadaljevala Jutri dopoldne. Po poročilu, ki ga Je naš list danes prejel. bo vprašanje avansa trotovo rešeno do nedelje. Jutri bo pogajanju £aših delegatov z g. Leucheurjem Trisostvoval tudi državni kancelar dr. Renner in se bo pri tem govorilo o modalitetah oskrbovanja Avstrije. Člani naše gospodarsko - finančne komisije upaio, da bodo v pondeliek irozli odpotovati v Belgrad. ako bodo izvršili svojo nalogo glede izpla-čanja avansa.
ZA OPNOVO SRBIJE IN PREHRANO UBOŽNEGA PREBIVA ISTVA.
LDU. Belgrad. 19. Ministrstvo za Prehrano in obnovo zemlje je odločilo. da se izda v svrho pomoči za obnovo vsled voine porušenih zgradb v vaseh v Srbiji 1,330 000 dinarjev. v svrho pomoči za prehrano t novih pokralinah 1.680.000 dinarjev, za prehrano vojnih sirot v od-aeku za prehrano v Sarajevu 500.000 Jinarjev. v Zagrebu 450.000 dinarjev. odseku za prehrano v Ljubljani 450.000 dinarjev, v Splitu 300.000 dinarjev. v Podgorici 300.000 dinarjev In v Novem Sadu 350 000 dinarjev.
PODPORA AMERIŠKIH ROJAKOV.
LDU. Belgrad. 19. Jugoslovanski odbor v Chicagi Je nakupil in odposlal v Belgrad večje količine živega, obleke, obutvi in drugih potrebščin, da se razdele med one. ki so v vojni največ trpeli. Ministrstvo za prehrano je poverjeno, da razdeli to blago, kakor hitro dospe.
•
ITALIJANSKI SOCIJALISTI ZA SLOVENCE.
LDU. Split. 19. (DDU.) Italijansko nacionalistično časopisje je Iz gotovih razlogov zamolčalo govor socialističnega poslanca Lazzarija. Pač pa se je razvedelo za ta govor Jz drugih listov. Govor vzbuia ve-
liko senzacijo, ker navaja konkretne primere brezštevilnih in brezpri-mernih nasilstev. ki jih izvršuieio italijanske oblasti v zasedenem ozemliu proti jugoslovanskemu prebivalstvu.
AVSTRIJSKA NARODNA SKUPŠČINA.
LDU Dunaj, 20. (DunKU.) Na današnji seji narodne skupščine je med debato o začasnem proračunu govoril tudJ državni kancelar dr. Renner. ki je malo prej prišel iz Pariza, ter je poročal o uspehu svoje misije pri vrhovnem svetu. Državni kancelar je poudarjal, da je njegovo potovanje v Pariz imelo v političnem oziru popoln uspeh, ker ni več prepada, ki je ločil Avstrijo od entente, in ker je občutljivost nastala vsled vojne, že večinoma prenehala. V materielnem oziru pa je njegovo potovanje doseglo le delni uspeh, samo začetek uspeha. Dr. Renner Je izjavil, da so bili on in njegovi spremljevalci presenečeni vsled sprejema v francoski javnosti in časopisju. Časopisje vseh strank, vseh struj, časopisje brez izjeme nas je poslušalo, v malo urah smo bili v zvezi z glavnimi organi francoskega javnega mnenja, kar se moramo zahvaliti ustanovi, ki Je v naši diplomatski službi nova, t. j. u-stanovi časnikarskih atašejev. Dr. Renner je izjavil, da mora priznati, da ga je soglasnost vseh časnikarskih glasil naravnost ganila. Francosko časopisje je takoj razumelo, da pomoč za nas ni več v prvi vrsti stvar poljtike, temveč stvar humani-tete in civilizacije. Nato je državni kancelar poročal o poteku pogajanj v Parizu. — Začasni proračun le bil potem sprejet. Prihodnja seja se bo vršila najhrže 14. januarja.
PREDZGODOVINA VOJNE.
LDU. Dunai, 20. (DunKU.) Zunanje ministrstvo nadaljuje v rdečih knjigah št. 2 in 3 objavlienJa k predzgodovini svetovne vojne. S tema dvema knjigama Je končana najvažnejša faza pred začetkom splošnih sovražnosti. Iz teh aktov sledi, da srbska akcija dunajskega kabineta nikakor ni bila pripravljena sporazumno z nemško vlado. Dalje sledi iz teh dveh knjig, da bi se lokalizacija konflikta, ki Jo je posebno Grev kar najodločneje zahteval, vsled resne volje v Berlinu, Londonu, Parizu in Petrogradu dala doseči, da pa je Berchtold odklonil 48urni rok za odgovor na dunajsko noto, ki ga Je zahtevala Rusija, dalje da je srbski odgovor zavzemal absolutno intrasi-gentno stališče ter da se je obotavljal, dati v Petrogradu izjavo teritorialnega desiriteresementa Avstro-
Ogrske proti Srbiji, ki mu Jo je av-stro-ogrski poslanik priporočal. Legenda. da ie Nemčiia krepila odoor dunajske vlade, v aktih ni notrjena. ter io pobija tudi deistvo. da je Nemčiia kot posredovalka res tri predloge odpremila dalie.
PODPORA AVSTRIJI.
LDU. Amsterdam. 20. (DunKU.) Tajništvo mednarodne organizacije strokovnih delavskih zvez naznanja da Je poziv na strokovne delavske zveze vseh držav, naj se pomore delavstvu v avstrijski republiki, najel mnogo odmeva. Holandska oreaniza-ciia delavskih zvez zavzema pri tej dobrodelni akciji prvo mesto. Nemške delavske zveze nameravalo staviti v ta namen na razpolago i.ol milijona mark. Tudi od Norveške in od Luxemburške zveze delavskih organizacij ie dospelo poročilo, da sta že nakupili v isti namen večjo množino živil. Tajništvo mednarodne organizacije delavskih strokovnih zvez namerava po možnosti še nred koncem tega leta poslati iznova na Dunai vlak z živili.
SCAPA FLOWSKl DOGODEK.
LDU. Nauen, 20. (Brezžične.) Kakor se mora povzeti iz Dariških vesti, ie sporazum v vprašaniu dogodka v Scapa Flowu odvisen v bistvu od angleške vlade. Zastopniki drugih držav so bili pripravljeni, pristati na nemški kompromisni predlog, toda angleški odposlanci se niso smatrali za upravičene glasovati za te predloge brez vednost? svoje vlade. Vsled tega so se seje dva do tri dni prekinile, da dobijrt aneleški odposlanci informacij od svoJe vlade.
ENVČR PAŠA KRALJ KURDI-STANA.
LDU. London. 20. (DunKU. — Brezžično.) Glasom vesti iz Brusae je bil Enver paša proglašen za kralja v Kurdistanu.
CEHI BODO SODELOVALI PRI OBNOVITVI FRANCIJE
LDU. Nauen. 19. (Brezžično.) Kakor se poroča iz Prage se pripravlja v Parizu češko-francoska pogodba, ki se bavi z udeležbo čeških delavcev pri obnovitvenih delih v severni [Franciji. Pogodba zagotavlja češkim delavcem iste socialne pogoje kakor francoskim.
IZROČITEV VOJNIH ZLOČINCEV.
LDU. Pariz 20. (DunKU. — Brezžično.) Baron von Lersner je v četrtek izročil vrhovnemu svetu dne 13. decembra sprejeti nemški zakon, po katerem so za zločine in prestopke. ki so iih zagrešili nemški vojak! med vojno, pristojna nemška sodišča. Zavezniški diplomatski krogi menijo, da se glasom mirovne pogodbe moraio zločinci navzlic temu zakonu brezpogojno izročiti.
Glose.
Brezupno stanje v Vzhodni Galiciji. »Arbeiter-Zeitung« javjja, da poročajo predsednik ministerijalne komisije za ujetniške zadeve in poslanca Schopfer ter Pavel Richter o položaju na Poljskem, da Je mogel predsednik konstatirati na Poljskem da Je armada Petljure popolnoma pobita in da so tudi veliki oddelki Denjikina uničeni. Tekom nekaj dni jih je bilo pri Tarnopolu razkropljenih 40.000 mož. V Vzhodni Galičih vlada velika beda. Pegavica zahteva vsak dan 300 smrtnih žrtev.
V	Vzhodni Poljski so razmere tako brezupne, da je pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih podleglo lakotj sto do 200.000 ljudi. Vsi poizkusi poljske vlade, ameriškega Rdečega križa in drugih pomožnih akcij bodo komaj v stanu odvrniti to nevarnost.
Tudi v Nemčiji raste draginja.
.V. nemški narodni skupščini so in-
terpelirale stranke desnice: Narodnemu gospodarstvu preti vsled napačnega gospodarjenja in davčne politike ter vsled zakonodaje, ki ovira voljo za delo. popolen poraz. Prebivalstvo se spričo neprestanega zvišavanja vseh cen kmalu ne bo moglo več prehranjevati in oblačiti. Kaj namerava vlada storiti, da prepreči grozečo gospodarsko katastrofo in da ohrani one dele prebivalstva. ki pri produkciji niso neposredno udeleženi?
Nemiri na Portugalskem. »LokaJ-anzeiger« javlja iz Lizbone: Ob obletnici umora diktatorja Sidonija Pa-esa je prišlo v Lizboni in v Oportu do velikih nemirov, ki jih je povzročila vladna prepoved, uprizoriti spominsko slavnost. Pri teh nemirih ie bilo več oseb ranjenih. Mnogo je bilo aretiranih.
Pevski odsek »Svobode« naznanja svojim članom, da v torek, dne 23., kakor tudi v petek, dne 26 t. m. pevska vaia odpade, pač pa se ista vrši v soboto, dne 27. t. m. V nedeljo, dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne je glavna pevska skušnja, h kateri se člani polnoštevilno vabijo. Pi skušnji odhod v »Švicarijo«. kjer se vrši »Božičnica« telovadnega odseka.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale
v torek 23. od 8. do 12. ure dopoldne.
| Izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila Izkaznice dobe le resnični reveži, dalje delavci, nameščenci in u-uradnikl, ki Imajo samo dnevno, te-tensko ali mesečno plačo. Kdor ie upravičen do tjnejše prehrane, naj pride h krušni komisiji, ker se bodo na magistratu izdajale izkaznice šele januarja za živila, ki se bodo delila februarja. Kdor ne pride h krušni komisiji ne dobi cenejših živil januarja.
Belajiro smotreno!
Večkrat sem že razmišljal o tem, kje bi bilo najboljše prijeti za delo, da bi se socijalistična misel kar najboljše in najhitrejše razširila med Široke mase slovenskega naroda. Res le namreč, da Je danes še zelo mnogo ijudi,. ki socijalizma nele ne pojmujejo, temveč da o njem še nikdar slišali niso. In vselej, kadar sem o tein žalostnem dejstvu razmišljal, se ml le vedno znova vsiljevala misel, da nam je v to svrho nujno potrebno naJpreje vzgojiti si pridnih propaga-torjec socijalistične ideje, takih spretnih propagatorjev, ki bi jim liudstvo zaupalo: in to bi naj bili predvsem ljudje izmed delavske inteligence. Konštatirati pa moramo žalibog. da ie slovenske delavske inteligence iako malo. medtem ko io je n. pr. na Nemškem procentuelno zelo veliko. Torej delavske inteligence nam je treba vzgoiiti pred vsem drugim. V tem praven ie treba začeti z energičnim deiom.
Res je. da je naše organizacijsko delo rodilo že ogromne in Drav lepe sadove. Velika ie že naša armada, ki s samozavestjo stooa pod rdečim praporom, s prepričanjem v srcu. da je samo ta prapor oni, ki pripelje ljudstvo do njegovih svetih pravic. Vsi ti trdno verujejo v zmago proletariata nad kapitalističnim družabnim redom, ki mora nujno priti slej ali prej. Verujejo v zmago socijalizma nad brezvestno reakcijo in njenimi hlapci, pri vsem tem ua kaj radi pozabljajo, da je treba za to tudi lastnega energičnega dela. da pospešimo prihod sociializma in da sedaj delavstvu z dejstvi pokažemo, da je samo v socializmu mogoča sreča in blagostanje narodov. Mi smo bili dosedaj vendarle vedno preveč nagnjeni k temu, da smo. ko smo enkrat že niivo posejali, sedli kraj nje in gledali, kdal da seme vsklije
Vzemimo volitve! Kaj bomo imeli od njih? Mesto, da se vdajamo praznim nadam, poidimo med liuu-ske mase in io pripravimo na volilni boj! Tega ne smemo na noben način zamuditi.
Ni dosti, da samo apeliramo, nego podučevati moramo in izobraževati, da si pridobimo zaupanje. Vsaka naša najmanjša podružnica im* lepo priložnost, da v svojem kraja začne v tem smislu z delom. Nikakor ne zadostule. da se skliče tu-intam kak shodič. kjer govore govorniki v vznešenih besedah. Mno gokrat govornik, posebno pred kmečkim ljudstvom, udari na napačno struno. Ni to govornikov« krivda, nego to dela nezavedna masa. ki hlasta samo po tr enot jih T* je treba vpoštevati, zato bo imel pri tej masi trajen uspeh samo oni. ki ie iz njene srede, iz njenih vrst. Seve<l» morajo ti biti dobro informirani o splošnem političnem položaiu in se dobro zavedati svole vzvišene naloge, podučevati in ne zavajati ljudi na nepremišljene korake.
Kje naj si torei vzamemo mož, kt bi bili za to zmožni? Ne bo prav, težko. Veliko imamo namreč takih mož in fantov, ki so izvrstni agitatorji. Treba bi jim bilo samo nekaj splošne izobrazbe, malo politične in strokovne orijentacie in bili bi najboljši propagatorli socialističe ideja.
Pri vsaki organizaciji naj se vrš* periodični diskusijski večeri, h katerim naj bi sodrugi redno prihajale Tu bi se takoj našlo ljudi, ki bi bili zmožni prevzeti nase nalogo, hoditi med nezavedno maso. potem ko sa sc naučili potrebnega političnega in strokovnega znanja. Ti možje bi bili gotovo naiboljši ljudski učitelji in sčasoma tudi naši najboljši govorniki.
Zatorej: Pojdimo na smotreno delo! Vpeljimo povsod diskusijske večere, na katere bi prihajali sodrugi. tudi iz drugih kraicv. ustanovimo redne politične šole po vseh' naših industrijskih centrih in vzgojimo si pridnih, spretnih propagator-jev!
Sadovi, obilni sadovi bodo redili takoj: masa bo postala zavedna in pripravljena na prihodnjost. —
A. O.
Pošiljanje denarja
iz Amerike in poštna uprava.
V	»Napreju« čitamo notico o nerednem prihajanju denarja iz Amerike. 2alibog bi se o tem moglo še marsikaj povedati. Toda zaenkrat hočemo samo priporočati poštni upravi, da strogo kontrolira manipuliranje s pismi, ki prihajajo iz Amerike, tudi če niso priporočena. Žalostno je, a tudi sramotno za naše razmere, da n. pr. dva pisma, Id sta prišla že meseca avgusta po dveh dolgih mesecih srečno iz Amerike v Ljubljano in od tukaj bila odposlana za naslovljencem v Dubrovnik, nista prišla do danes niti v Dubrovnik niti nazaj. Ni dvoma da sta bila zasežena pri pošti, ker sta vse-bavala nekaj dolarjev. Krivdo na tem nosi seveda odpošiljatelj sain, ki je preveč zaupal nošti v svoji domovini in ki ni zato pisma priporočil. Naj izpregovorim vsekakor nekaj besed o denarnih pošiljatvah »o-tom denarnih zavodov. V slučaju, o katerem se govori v »Naprelu«. je posredovala pošiljatev »American-Jugoslav - Agency« v Chicagu jn ,Wiener Bank-Verein‘ na Dunaju. Že pri tem vidimo, da gre zaslužek po nepotrebnem v tul denarni zavod. Čemu to? Saj vemo. da ie mogoče stvar drugače uredi ii.
Vemo. da Je pred kakimi dvetnl meseci ravnatelj tukajšnjega čekovnega tirada, ki je poznan finančni strokovnjak, predložil poštnemu ministrstvu zelo umestni predlog, naj ono ukrene potrebno, da bi vsi naši konzulati v Ameriki otverili posebni konto ori čekovnem uradu v Ljub-
Stran 2,
NAPREJ.
Sisv. 266.
liani in poštni hranilnici v Sarajevu. Naši emigranti bi pošiljali svoj denar enemu ali drugemu konzulatu v Amerik; in ti bi potem nakazali do-tične vsote potom čekovnega urada ali poštne hranilnice v domovino osebam, katerim so emigranti denar namenili. Pr tem bi odpadel zaslužek večinoma tujih denarnih zavodov, ki sedaj posredujejo pri pošiljanju denarja v naše dežele, in našim ljudem bi bil denar vedno zamenjan po najugodnejšem korzu. In kaj j? glavno. Dolarje bi nabirali v Ameriki naši konzulati, kar bi obenem omogočilo, da bi imela država lepe vsote tega »dragocenega denarja« na razpolago za precejšen del izplačil v Ameriki.
Privatni bankir Sakser Frank v New Vorku ie takoj uvidel, da bo posredoval denar iz Amerike v Jugoslavijo najbolj poceni potom čekovnega urada m je zato pri istemu že zdavnaj otvoril račun. Medtem pa naša ministrstva še vedno »prouča-vajo< to vprašanje, ker nam ni znano, da bi se bilo v tem oziru že kaj naredilo.
Te dni ie prišlo v našo domovino iz Sev. Amerike 20 dolarjev potom franc, srpske Banke. Izplača-mh je biio 164 frankov. Za te se je iobiio okolu 1470 kron. Ce bi bili pa prišii dolarji direktno, bi bili dobili blizu 2000 kron.	—X.
Novice.
— Poštno In brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se je pri poštnem uradu Bled 2 otvorila dne 3. L m. telefonska centrala z javno govorilnico v vodu »Jesenice-Bohinjska Bistrica« za krajevni m medkrajevni telefonski promet.
— Za rednega profesorja na medicinski fakulteti belgrajskega vseučilišča je imenovan dr. Draga Petrovič iz Zagreba.
— Občinski drobiž občine mariborske. Mestni magistrat v Mariboru ie izdal svoi 20 in 10 vinarski drobiž.	s
— Širjenje mrtvlčnosti v Stockholmu. »Abend« poroča iz Stockholma: V zadnjem času je izbruhnila v Stockholmu epidemična mri-vičnost (dremavost) Bilo le že veliko smrtnih primerov, večinoma pri mlajših ljudeh.
— Poizkus proglasitve sov letov se je 12. decembra izvršil v Nagy Szoinbath. Proletarska diktatura Je traiala le dve ttri. ker so čete šiloma pregnale ljudi m vpostavile prejšnji red.
— Nova kometa. V mesecu oktobru se le astronom«« posrečilo naltl dva nova kometa, od kojih Je bi! eden Še popolnoma neznan, drugi pa je identičen s Schaumannovim kometom, odkritim 1917. v juliju. Ta komet je opazoval dne 30. okt. iz kielske zvezdarr.e dr. Kobold, v Hamburgu pa je bil določen od Malinkopf-a- Po njegovih računih b? se komet moral od dne 5. do 6. novembra nahajati na svojem mestu. Zdi se pa, da Je Jupiter, kateremu se Je komet leta 1913. približal na 0.5 polovičnega premera zemeljske poti, motil njegovo gibanje. Ta komet so videli prvič v Nizzi dne 30. nov. 1911. kot zvezdo dvanajste velikosti Interesantno pri njem je, da Je ‘a komet v gotovi zvezi s kometom Bronsena in Denniga (1894—1). Ta komet teče pred zvezdo Psi v zvezdni podobi kozla. Njegova velikost je 9. V daljnogledu se vidi kot mala oblačna točka.________________
Dnevne vesti.
Dr. Brelc ta cesar Viljem.
V Tržiču Je dokazoval dr. Brejc, du cesar Viljem ni bil načelnik SLS. Moramo lojalno priznati, da se mu le ta dokaz posrečil Do te časti se SLS ni nikoli povspela. Ona Je bila vedno le ponižen kužek, ki je lizal nemškemu cesarju pete. Vojska se je začela zato, ker je imel nemški cesar okrog sebe mnogo takih kužkov Ti kužki lajajo sedaj kakor stekli in bi radi, da bi jih še zanaprej kdo božal. Naše delavstvo pa tega ne bo storilo, ker Jim ie že dalo zasluženo brco,
Drznost jugoslovanskega kapetana.
Ko sem se 9. t. m. vozil iz Dunaja v : luMjaaio, srno potniki, kakor Je to običajno, v Mariboru morali presesti v tam že pripravljeni drugi v lak. Imeli smo eno uro zamude. To je provzročilo, da smo hiteli z voza v voz, da dobimo vsak svoj prostorček. Seveda prtljaga je vsakega glavna briga Bili smo tudi lačni, ker od Dunaja pa do Maribora ni smo še imeli nič gorkega v želodcu, četvorica nas si je po skorajšnjem tepežu zagotovila pol kupeja, kjer
smo nastanili našo prtljago ter »zasedli« prostore. V svesti si. da imamo prostore zasigurane, smo se oddaljili v kolodvorsko restavracijo na kosilo. Ko pridemo čez pol ure v dotični vagon, ne najde nikdo svoje prtljage. Oblctali smo ves vlak In zopet prišli do prvega »našega« voza. Bilo je zasedeno in tisti kupej, katerega smo si mi zbrali, je bil — zaprt in označen »Bestellt«. Vsakemu od nas četverice so začele lezti »mravlje« po hrbtu, češ, kje in kaj je z našo garderobo. Na večkratno tozadevno vprašanje pri »srečnejših, sopotnikih, smo izvedeli, da ie neki kapetan enostavno našo prtljago pometal na hodnik, oziroma, ker tam ni bilo toliko prostora, v bližne kupeje. Vsak si lahko misli naše presenečenje. Iskali smo poldrugo uro našo garderobo, se morali glede vsebine kovčegov legitimirati in nazadnje — sem prišel še ob — dežniki In gospod kapetan ie sedel v gorkem kupeju z dvojico — dam. Brez nadaljnega komentarja.
Neopravičeno navijanje cen.
Ljudstvo Je sila potrpežljivo. Ko se Je uvedlo novo žigosanje denarja, so vladna glasila vpila na vsa usta: »videli boste, kako bodo tako! padle cene, čim je žigosanje končano.« A že pred začetkom žigosanja so čutili — skoraj brezizjemo vsi prodajalci, trgovcL prekupci, verižniki itd. — potrebo, da »korigirajo« kar a pri-ori cene »navzgor«. Tako je na primer neka branjevka s čajnim maslom ceno zvišala od 56 K na 60 K za kilogram ter opravičevala ta zvi-šek s krilatimi besedami: »ja vid’jo, 20 procentov moram plačati državi, kdo mi jih povrne!« — Danes ista prodajalka ceni maslo na reci sedemdeset krone — V ljubljanskih restavracijah, zlasti hotelskih, računajo majhno porcijo praženega krompirja 2 K. Ista porcija je do 18. t. m. stala 1 K 40 vin. Utemeljuje se ta povišek s ceno krompirja, katerega kilogram baje stane 3 K. Ali koliko porcij lahko napravi z ene kile, ko so porcije tako mikroskopi čn e. — Neka odredba fiksira ceno žemelj, oziroma koščka kruha pri pekih na 30 vin., v gostilnah in kavarnah pa na 40 vin. komad. Stane pa majhna, majhna žemljica ali grižljaj kruha 50—60 vin., in ponekevl cele 80 vin. -- Boljše vino ie stalo 5e pred novim žigosanjem 20 K, danes pa 22—24 K (1). Navaden cviček Je poskočil od 8 K 80 vin. na 12 kron 80 vin. liter. Itd. — Pri Sta-cu-lu ie do 18. t m. čokolada v izložbi figurirala 20 K komad, danes, 20. t- m. stoji isti komad — 26 K. — To so le majhni primeri, ki pa ka-rakterizirajo moralo gotovih nenasitnih slojev. — Sicer se pa v tem pogledu težko kritizira, vsaj ti lahko vsak zabrusi v obraz: Ja. prijatelj, ali dela država drugače. Glej neutemeljeni povišek tobačne in železniške tarife! — Pa moraš obmolkniti. In če vzlic vsemu še kritiziraš, tako! te zavrnejo: pa pojdite v lačen-bersko Avstrijo, — kakor da bi bil pri nas — eldorado. Je za gotove ljudi, to je res, ali za ljudstvo, za proletariiat. za uradnike — je pri nas lačenberska Slovenija,
Prodajne cene za meso.
V soboto, dne 20. decembra 11. se Je vršilo pri odseku za prehrano posvetovanje radi določitve enotnih cen za sveže meso. Zastopani so bili prizadeti uradni oddelki s strokovnjaki, kmetijska družba in ljubljanski mesarji. Mesarji, kj so zadnje dni zvišati cene mesu od 12 K m 14 K na 16 K in 18 K. so navajati kot glavni razlog, da se je znižala cena govejim kožam od 28 K na 18 K za kilogram. Povišek 4 K pri kilogramu so smatrali strokovnjaki odločno za pretiran, zlasti še. ker so ostale cene klavni živini v zadjem času na isti višinL Ce se nvažuje znižanje cene kožam, bi bilo upravičeno kvečjemu zvišanje za l K 50 vin. do 1 K 70 vin. pri kilogramu. Na podlagi tega posveta ie nato zaključila deželna vlada sporazumno z odsekom za prehrano: 1. da se določijo za vsa večja komsumna središča prodajne cene za meso, ki stopijo tako! v veljavo: 2, da se prekoračen'« teh cen strogo kaznuje po obstoječih predpisih z zaporom, denarno globo in zaplembo blaga: 3. da se proti onim mesarjem, k! bi po teh odredbah prenehali z obratovanjem, postopa po obrtnem redu. da se jim odvzame obrtna pravica ter se Jim zasežejo obratni prostori. Končno so se odredile potrebne priprave za primer, da nekateri mesarH prenehajo z obratovanjem.
*
Poziv. Vse vdove in sirote onih zdravnikov, lekarnarjev in nižjih sanitetnih uslužbencev, katerih redite-
lji so v zadnji volni padli ali umrli na kaki nalezljivi bolezni, naf čitnpreje
naznanijo »Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani« svoje ime in bivališče in pa vzrok smrti moža. oziroma očeta, ako re-fiektuieio na podporo v smislu pravil objavljenih v »Službenih novi-nah« z dne 18. novembra 1919, štev. 141, stran 2.
Na dan pred Božičem, t. i. dne 24. decembra t. I. ostanejo sporazumno vsi ljubljanski denarni zavodi zaprti.
Deželni muzej ostane zaradi pomanjkanja kuriva zaprt, da nastopi milejše vreme. Zopetna otvoritev se bo naznanila po časopisih.
Uradne ure za stranke pri okr. glavarstvu v LjubijanL Vsled pre-obložitve z delom se do preklica pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani stranke sprejemajo le v pondeljkih. sredah in sobotah od 10. do 12. ure.
Odsek za prehrano se preseli dne 20. t m. iz svojih dosedanjih uradnih prostorov v palači deželne vlade za Slovenijo v hišo št. 10. na Trgu Kralja Petra (Mahrova hiša
11. nadstr. Stranke se sprejemajo v torek, četrtek in soboto od 10. do
12. ure.
Zahvala. Nahajajoč s« v največ-lem pomanjkanju radi bolezni, ki sem Jo dobil v službi kapitala, mi je priskočilo na pomoč veliko število sodrugov z lepim zneskom 212 K, za kar se jim najtopleje zahvaljujem. — Markovšek Franc.
Centralni odbor Organizacije voinih Invalidov za Slovensko ozemlje se tem potom najtopleje zahvaljuj« sem darovalcem za prostovoljni irila za povzdigo omenjene organizacije.
Prireditve.
Društvo mestnih nlžIJh uslužbencev priredi dne 5. januarja 1920, v veliki dvorani hotela »Union« obi-čaino predpustno veselico z raznimi zabavami v korist društvene blagajne.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Feller-jev pravi Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 24 K
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza krogi jicami, 6 škatljic 12 K. — Želodec okrepču-joča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feiler, Stupica doda, Elzatrg št. 252, (Hrvat«ka.)
_____________________—D— 930.
Iz stranke.
Trbovlje. Načelstvo krajevne politične organizacije v Trbovljah sklicuje na dne 23. t. m. ob 5. uri popoldan odborovo sejo. ki se vrši v društveni pisarni v delavskem domu. Posebna vabila se ne razpošljejo. Ker je dnevni red zelo važen, je dolžnost zaupnikov, da se je zagotovo udeleže. — Obenem se prosi vse krajevno zaupnike, da do novega leta poberejo vse prispevke za tekoče leto, da se morejo završiti letni računi. S tem tudi opominjamo.
da je treba vplačati v zmislu sklepa strankinega zbora po novem letu na strankinem davku 1 K. Sodrugi hi zaupniki, dolžnost nas kliče na delo za stranko in boljšo bodočnost. — Za načelstvo F. R„ G. K.
R«
V Stojanovičem koncertu nastopi po daljšem odmoru pred slovensko občinstvo naša domača koncertna pevka ga. Ivanka Negro-Hrastova. Ko je lani v Varaždinu koncertirala, je žela obilo pohvale in priznanja V Glasbeni Matici uspešno deluje kot učiteljica - pedagoginja. Veseli nas nastop domačinke. Koncert se bo vršil v Narodnem domu v ponedeljek 22. t. m. Naj slovensko občinstvo velikega srbskega umetnika vpošteva m v obilnem številu koncert. ki bo nudil obilo vžitka. poseti.
Iz Slovenije.
Iz Maribora.
Naše strokovne kakor tudi poli- , tične organizacije so se zadnje čase močno razvile in ojačale, tako da nam bo treba še več novih sil na strokovnem kakor tudi pol. torišču. Volitve so pred durmi jn treba se bo pravočasno pripraviti na širno agitacijo. Zadnjo nedeljo so tudi trgovski nastavljenci sklenili, da se pridružijo strok, komisiji v Ljubljani.
*
Izbrali smo si tudi iz 54 članov obstoječ akcijski odbor, ki ie imel pretekli teden na magistratu prvo sejo, na kateri so se obravnavale med drugim tudi aprovizacijske zadeve, tako da naše organizacije tudi same sodelujejo v vprašanju prehrane. Delavstvo mora na plan in samo odločati o svoji usodi!
Sp. Dravograd.
Restavrater Čas v Meži kupčuje kar na debelo z ovsom. Sliši se marsikaj govoriti o verižništvu. toda okr. glavarstvo v Slov. Gradcu ie navadno ob takih prilikah vedno slepo in gluho. Dobro bi bilo, tega moža podrezati, morda bi se vendar kaj razkrilo. Ker se mu ni s tihotapstvom s konji posrečilo, se mu bo mogoče kako drugače, saj dob*o ve, da mu vse gre na roko. bodisi glavarstvo. bodisi sodišče. Kot denaren mož ima pač ugled. Iz gotovega in zanesljivega vira smo namreč izvedeli. da se hoče neko zanj zelo obte žilno sodnijsko postopanje potlačiti samo radi tega. da dobi v najem kolodvorsko restavracijo, ker ni nobenega izmed 13 kompetentov »po-trebneišega«, »sposobnejšega« in »narodno« zavednelšega človeka. Klerikalno nemškutarski	petičen
mož doseže vse, pa najsibo pri zastopnikih VSLS, JDS ali Z1Ž. Poklon korupciji!
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk »Učit, tiskarne: «• ! inhhani.
iilio Mi najsi a#ii;i iMeiju
za prodajo »Napreja1*. Prednost najo invalidi, pn tudi dečki nad 14 let. Služba za pur ul dnevno je ! n tika, zaslužek izdaten. Tudi zgovorne ženske so pripravne za ta po-e!. Oglasiti se je pri upravniku , Naprejuu, Ljubljana, Frančiškanska ulica ti l.
lilsia Mi let 25 rah dobro izkušena, se želi seznaniti z resnim gospodom, ki bi imel veselje do dobro urejenega doma. Ponudb# upravij^aprej pod ,Dobra pomoč«. 958
7iinitns uanstihs Gospodična, stara 36 let * IXDilllfl iiiiiim 10.000 K premoženja in vso hišno opravo, želi znanja v svrho ženitve I resnim gospodom. Ponudbe s sliko, katera s« vrne, pod .Božič % “ u pravni i-.tvu „Napreja* Tajnost zajamčena.	965
3E
32!
vCSlPvLlB
piesKnftifluiTR
= Ljubljana =3 Rimska cesta 16 naznauja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmer ne cene,
Za vsa izvršena dela jamčim dve leti.^
zu izdelovanje različnih držajev za svedre, spretni delavci, ae za takoj iščejo. Ponudbe z označbo družin* gkih razmer je poslati na 98» Prvo jugoslovansko tovarno kopit in drugih lesnih izdelkov
Loka pri Žusrrm.
Priporoča se
Minira it mdUHMi
klobukov m slamnikov za dame In sotpod«,
P. Barborič. Mestni trg 7
4>
J'	*v s* *
J? 0	:Č/ Jy$
^ *////**f/
^ s? 4*	&
v • razpošilja ¥ ikatlpcah In odprto —- na debelo	 -
BALKAN Cotoniale Maribor.
Špirit 95 odstotni, doktor v zalogi.
Vsakovrstni nakit za božično drevo prodaja samo na debelo
veletrgovina Fr. Derenda
Ljubljana, Emonska cesta 8