YU ISSN 0351 — 0077 PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE SCOPOLIA Bo tanka Geologi ca & Pataeonlologica Museologica 1 Zoologies S. BRELIH. B. PETROV: Ektoparazitska entomofavna sesalcev (Mammalia) Jugoslavije. Insektivori in na njih ugotovljeni sifonapteri, Ectoparasitical Entomofauna of Yugoslav Mammals. I Insectivora and Siphonaptera Stated on Them. SCOPOLIA I No 1 pp. 1—67 Uubljana Sept. 1978 SCOPOLIA Elasilo Prirodoslovnega muKja Slovenije, Izdaj® Prirodoslovni muzej Stovenue, sofinandra ElaziskovaJna skupnoit Slovenije. Uredniäki odbor: Joie BOLE, Ernest FANIMGEH, Janez GREGOR[ (urednik). Stane PETERLIN, Anloji POLEN ec, Kazimir TAR MAN in Tons WRABER. Lektorja: prof. Cvetaiia TAVZES (ja slovenSCinO) in prof. Ru&na SKERLJ (za aneieSCino). Naslov uredništva in uprav«; frirodoslovni muzej Slovenije, 61000 Ljubljana, PieSemOva 20. Ezideta dve Številki letno, nalclacia 800 izvodov, Cena Jtevilke za ustanove In podjetja 70 din, za posameinike 30 din. Tefcoii raügn pri LB ii. 50100-603-40115, Tiska Partizajiska knjifa, Ljubljana. SCOPOLiA Journal of the Museum of Natural History of Slovenia, Ljubljana, Edited by the Museum of Natural History of Slovenia,, subsidized by Research Community of Slovenia. EdhoTiaJ Staff: Jože BOLE, Ernest FAN ING ER, Janez GREGORl (Editor), Stane PETERLIN. Anton POLENEC, Kazimir TARMAN and Tone WRABER. Readers: pTOf, Cvetana TAVZES (for Slovene) and prof. Ruisna SKERLJ (for English). Address of the Editorial Office and Administration: Pnrodosloivni muzej Slovenije, YU ölOOO Ljubljana, PreSernova 20. The Journaf appears twice s year, 800 copies per is^ue, hsue price for institutions and establishments TO din, for individuals 30 din. Current account at LB No M100-6(I3-40113, Printed by Partizanska knjiga, Ljubljana. Po mneiyu Republiškega komiteja za kulturo SR Slovenije (5t. 4210-300^79) je revija Scopolia oproKena temeljnega dAvka od prometa proizvodov. SCOPOUJl NA POT Vedno navzoča potreba po poznavanju naše žive in neiive narave, ki je zadnje čase vse bolj ogrožena, je oživila zamisel o novem strokovnem časopisu. Čeprav že marsikaj vemo o živalstvu, rastliristvu in zgradbi zemlje v slovenskem prostoru, saj segajo tovrstna prizadevanja že več kot dvesto (et nazaj' so v imenovanih področjih Se vedno manjše ali večje vrzeli. Razmere namreč v preteklosti niso bite vedno ugodne za razvoj naravoslovnih znanosti. Z razširitvijo starih in ustanovitvijo novih institucij se je sicer po osvoboditvi naravoslovno raziskovalno delo močno razmahnilo, vendar je k{jub novim prizadevanjem in dosežkom ostala odprta še marsikatera vrzei. ki jo občutijo ne te strokovnjaki na zoološkem, botaničnem ali geomorfološkern področju, temveč tudi v agronomskih, gozdarskih, farmacevtskih, zdravstvenih, veterinarskih in drugih strokah. Dol?ro poznavanje domače favne, ßore, vegetacije in gee ter odgovarjajoča taksonomska in horoloSka raziskovanja rastlinstva in iivalstva so osnova, na kateri temelji velik det drugih bioloških znanosti. Zato Je tudi sistematika, ena najstarejših naravoslovnih ved, žsradi svoje vsebinske preobrat in aktualnosti v ponovnem razcvetu. V zadnjih desetletjih je tudi pri nas prišlo do pomembnega razvoja taksonomskih, favnističnih in florističnih raziskav, O tem prič^fo ne le številni simpoziji, temveč tudi katalogi raznih večjih ali mari/Sih živalskih ali rastlinskih skupin tako v jugoslovanskem kot slovenskem merilu. Po drugi strani pa so danes zaradi vse vei^ega poseganja Človeka v naravo ogroiene številne rastlinske in živalske vrste, ker tako lahkomiselno in neodgovorno spreminja njihovo naravno okoi/e. Izsušena barja in močvirja, zastrupljene vode, izginjajoči gozdovi, pogosto neumestna uporaba herbicidov, pretirana mehanizacija pri obdelavi polj itd. ie občutno stromašl/o našo samoniklo favno in floro. Zato taki pretirani posegi v naravo narekujejo naravoslovcem Se večjo skrb za ohranjevanje naiega naravnega bogastva, biologom pa še posebej intenzivno proučevanje zamujenega in danega na področju favne in ßore, Favnistična in flortstična raziskovanja so i meta od samega začetka dalje tako pri nas kot v svetu svoj izvor v prirodoslovnih muzejih, kamor je, poleg kultumo-prosvetne d^avnosti, njihovo delo usmerjeno tudi danes. Odraz teh dolgotrajnih prizadevanj so bogate naravoslovne zbirke, ki imcUo izredno kulturnozgodovinsko in vtanstveno vrednost. Tudi naš Prirodoslovni muzej v LJubljani jih ima nekaj, kot npr. Hacquetov herbarij, Zoisovo zbirko rudnin In kamnin, Hohenwartovo zbirko konhiiij, Schmidtovo entomološko zbirko idr. Prav naše entomohške in maiakoioške zbirke sodijo med najbogatejše v naši driavi in celo na Baikanskem polotoku. Zato bo naš novi strokovni Časopis nedvomno pripomogel tudi k temu, da bodo naše naravosiovne zbirke ob ponovnih revizijah postale pristopnejSe mednarodnemu znanstvenemu svetu. Ob podpori Biološkega inštituta Jovana Hadiija Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Inštituta za biologijo univerze v Ljubljani, BioloSkega oddelka biotehniške fakultete in Zavoda SRS za spomeniško varstvo nam je Raziskovalna skupnost SRS omogočila izdajo strokovrie revije SCOPOLIA. Ime Ji je biio izbrano po J. A. Scopoiiju (1723—1738), pionirju naravoslovnih raziskovanj slovenskega ozemlja, ki je pel neust tel deloval kot rudniški zdravnik v IdrUi in prepotoval večji del tedanje Kranjske in obrobne predele sosednje Primorske. Svoja opazovanja iive in neiive narave, pa tudi našega človeka ter njegovega gospodarskega in socialnega stanja. Je objavil v Številnih razpravah in knjigah ter s tem seznanil naše kraje in ljudi s tedanjim svetom. Zaradi svoje pomembnosti izstopata zlasti Ä njegovo Entomologia carmolica {1763) in druga izdaja knjige Flora carniolica {1772), ki sadila v klasiko bioloških znanosti. Zalo naj SCOPOLIA. ki nosi njegovo ime, nadaljuje in izpopotnjiije njegovo delo, s katerim je, skupaj s sodobniki Wulfenom in Hacqvetom, postavil trdne temelje vsem preteklim in bodočim proučevarijem naše favne, ßore in gee. E. Mayer A. Polenec EKTOPARAZITSKA ENTOMOFAVNA SESALCEV (MAMMALIA) JUGOSLAVIJE I. INSEKTIVORI IN NA NJIH UGOTOVLJENI SIFONAPTERI BRELIH, s. in B. PETROV Yu 61000 Ljubljana, Prešernova 20 Prirodoslovni muiej Slovenije Tu 1 low Beograd, 29 novembra 142 In&tiiut zs bioloika isiroiSvanja "SiniSa Stanknvič" Sprejelo 28. 3, 19TB Natisnjeno Ig, 7. 1979 UDK S9S.77J:i99J3:i9LJJ7.8 ((MJK497.1) - gö3 Leptops^Ua algira xopoUi. 12VL£CEIt — Avtorja navajala podatke za 31 vrst in 14 podvrst fifpnapterav, ki so bjJi usotovljeni na in$^tivorih v Jugoslaviji, Popisana je Lepiopsytta attire scopotU ssp. n. in do sedaj ie nepoznana ^tnica vrste Pataeopsyila fmin' PEUS, 196$, Za azemlje Jugoslavije w novi naslolnji taksami: HvslriehopsyHa talpae talptif (CURTIS, 1826), RhadinopsyUa ffobrina PEUS, IMS, Pulaeopsyffir smili PEUS, 196S, Ctenophthalmus bisoclodentalus fieselhausi (OUDEMANS, 1914), Ct. congener Iroilta PEUS, 19f4, Cl. assimilä öemhardus PEUS, 196S in Leptopsylla algim scopalii ssp. n. Podan je tudi prealed gostiteljev in na njih u^atovljenih »fonapterov tet nekaj taksonomskih, zDOgusTitr-skih in ekoioikih opiažanj. SYNOPSIS — ECTOPARASITICAL ENTOMOFAUNA OP YUGOSLAV MAMMALS. 1. IN-SECTIVORA AND SIPHONAPTERA STATED ON THEM. The authors ai« giving dala on 31 species and 14 subspecies af Siphonaptera on Yugoslav Insestivora. The characteristics Leptopsylla algi/a Sirota ssp, n. and of the as yet unknown fetnale of the species Paheojfayila smiti PEUS, 1962 are presented. For the territory of Yugoslavia the following new taxorts art givert: Hystrichopsyiia talpae Otipat (CURTIS, 1«26), Rhedmap$yllü fsobrim PEUS, 19S8, Palaeopsytio smiU PEUS. 196S Ctenophihalmus bisocto^Matus heselheusi (OUDEMANS, 1914), d. congener troitus PEUS, 1954, Ct. assimilis bernhardta PEUS, 196S and Leptopsyiia algira jcc^A'i ssp. n. Besides, the survey of the hosts and of thf Slphonaptcra stated on them Is presented and $o are wme tMonomical, zoogeograpliical and ecological observations. l/vod Sifonapieri so v medicinskem, veterinarskem in vzporedno s tem tudi v gospodarskem pogledu izredno pomembna skupina z^edalcev. Spomnimo se samo let ko je v Evropi umrlo za kugo 2S milijonov Ijndi, kar je takrat predstavljalo približno Četrtino vsega prebivalstva našega kontinenta, Kuga pa j« k ena izmed mnogih bolezni, za katere je danes znanstveno dokazano, da njihove povzroCjtelje prenaSajo bolhe. Čeprav segajo starejSa odkritja na tem podrotju žt v preteklo stoletje, Je danes orihajajo znanstveniki do vedno novih spoznanj. V Jugoslaviji smo pri raziskovanju favne sifonaptfirov in njihovih gostiteljev napravili Sel€ prve korake. Kljub temu, da v tem pogledu razpolagamo glede na druge evropske dežele s skopimi podatki, pa ti vseeno kažejo na veliko itevilo vrst in podvrst, ki iive v naii driLavl. To nam narekuje, da pospeSimo raziskovanja in dopolnimo belo liso na karti Evrope. Prva favni stična dela o sifonapterih Jugoslavije je objavil WAGNER v letih 1930 C192S—1929), 1936 in 1939. Pred njim sta za nas pomembna Se SCOPOL 1, ki v svoji znameniti knjigi "Entomologia cartiiolica" iz 1763 leta omenja edino takrat iz Evrope znano bolho Pulex irritaa^ za ozemlje Kranjske in KOHAUT, ki je I9CM popisal TyphtopsyiSa monticota (= Ctenophthaimus monticofa) iz KupreSa v Bosni, kar predstavlja prvo iz naäih krajev popisano novo vrsto. Po drugi svetovni vojni se je znatno poveCalo Število prispevkov o sifonapterski favni naiega ozemlja. Omeniti velja predvsem naslednja dela: PEUS (1950 in 1965), SM IT (J953, 1957, I960, 1%3 in druga), SMIT et ROSICKV {1963), ROSICKV (1966), ROSI CK Y et CARNELUTTI (1959), ROSICKV et TODOROViC (1964), ROST1GAYEV ([959), MIKES (1968) iti druga, Številni podatki o naSi favni so objavljeni tudi v zelo obsežnem delu HOPKINS et ROTHSCHILD 1-V <1953, 1936, 1962, 1966 in 1971). Vsa ta dela pa nam dajejo le pomanjkljiv pregled nad naSo sifonaptersko favno, V zadnjih desetih letih nam je uspelo zbrati mnogo boga tej £1 material in si sedaj že lahko ustvarimo precej popolnejSo sliko o navzočnosti in geografski razširjenosti Številnih vrst bolh na naSem ozemlju. Ker pa na Se delo v glavnem ni bilo usmerjeno v raziskovanje sifonapter, tem vet smo ga opravljali le vzporedno z raziskovanjem mikromamalij in drugih ekloparazitov (Phthiraptera), so tudi naii izsledki bolj enostranski. Pregledali smo le dd gostiteljev, pa tudi le del jugoslovanskega ozemlja. Od gostiteljev so sorazmerno dobro preiskani glodalci in iuikojedi, ielo slabo pa netopirji, večji sesalci, ptiti in domain živali. Skoraj popolnoma neraziskana so ostala gnezda tako sesalcev kot ptičev. Tudi v geografskem pogledu so ostala nepregledana Se obseina območja, kar velja zlasti la severne in osrednje dele Jugoslavije. Od tu, kakor tudi z vsega ostalega naiega ozemlja lahko pričakujemo le mnogo pomembnih najdb, prav tako tudi Se z večine vrst gostiteljev. To delo je prvo iz serije prispevkov, ki jih pripravljamo o ektoparazitski entomofavni naSih sesalcev. Na! glavni namen je zbrati Sim več gradiva za "Katalog" in "Favno" sifonapterov, ftirapterov in drugih parazitskih žuželk Jugoslavije, zato navajamo tako nove kot le mane podatke o naSih bolhah in o njihovih gostiteljih. Istočasno s temi bomo objavljali tudi ekoloSke in druge izsledke. Zal naSa dosedanja raziskovanja niso bila usmerjena na ta področja, zato bomo v tem pogledu bolj skopi. V delih, iz katerih smo Crpaji podatke, smo zelo pogosto naleteli na razne napake in pomanjkljivosti, predvsem glede pravilnega pisanja nahajajiič in v pogledu determinacije gostitelja. VeČino napak in pomanjkljivosti smo popravili, ne da bi to v tekstu posebej navajali. Samo v primerih, kjer je Slo za bistvene spremembe, »tno korekture oznaJiili s kraiViini pripombami. Pri pripravljanju tega prispevka jc prvi avtor (S Brelih) delal predvsem na sifonap-terih, drugi avtor (B. Petrov) na njihovih gostiteljih, v£a poglavja pa so plod skupnega dela. Pri na^em delu smo bili deleJni vsestranske poinoCi naSih kolegov teriologov mag. biol. Nikole TvrH;ovi£a ii Zagreba in dipl. biol, Borisa Kry^tufeka iz Kranja, kakor tudi ostalih biologov dr. Anke Ružifeve in meg. biol. Georga D£uki£a iz Beograda, dr. I>anic« Tovorrukove, dipl. biol. Janeza Gregorija, dipl. biol. Martina KoSirja in preparatorja Janeza DoviCa iz Ljubljane ter se jim za njihove usluge na tem mestu najiepSe zahvaljujeva. Prav tako se zahvaljujeva dr. Milanu Lovki z Biološkega instituta Univerze v Ljubljani za izdelavo negativov, na podlagi katerih smo izrisali slike. Material In metode del« Veti no na Sega materiala ^mo zbrali v zadnjih desetih letih vzporedno ob raziskovanju sesalcev na terenu. Ekskurzij, ki bi bile namenjene samo zbiranju ektoparazitovj praktično nt bilo. Kot izjemo moramo omeniti pregledovanje krtovih gnezd na Ljubljanskem barju in na Brdu pri Ljubljani, To delo je opravil M. KoSir v letih 1966-69 in rezuhate objavil v svojem diplomskem delu 1?70 leta. Pri favnistifnih raziskovanjih mikromamalij smo nastavljali na noC navadno po 100 do 2D0 pasti, ki so plen usmrtile. Mrtve živali smo pobirali v zgodnjih jutranjih urah, ker jih kasneje mnogi paraziti zapuste. Vsako vrsto gostiteljev smo spravili v posebno platneno vrečko do pregleda, ki smo ga opravili takoj po pobiranju. Ujete plazite smo na terenu konzervirali v 709Ä) alkoholu in sicer ločeno glede na gostitelja, nahajal Ufte, nadmorsko viäino in datum. Pomotoma se je nekajkrat pomeSala v vrečko z eno vrsto gostitelja Se druga podobna vrsta (npr, Crotidura ieucodon in Cr. suaveolens). V takem primeru smo epruveto opremili samo z imenom rodu (npr. Crocidura sp.) in je to razlog, da nekateri sesalci v tem prispevku niso doloCeni do vrste. Skoraj ves naS material je bil zbrati s kožuha gostiteljev. Poleg tega je bilo pregledanih tudi 37 krtovih gnezd in sicer 19 z Ljubljanskega barja, U z Brda pri Ljubijani (oboje M. KoSir), 1 s Turopolja pri Zagrebu, 2 s Krbavskega polja v Liki itj eno z otoka Cresa (zadnje itiri je zbral N. Tvrtkovič). Za zbiranje bolh h. gnezd smo se poslužili metode Berlcserjcvcga lijaka. To delo so opravili na BiotoSkem institutu Univerze v Ljubljani (dr. S, Cervek $ sodelavci) iti se jim za uslugo najlepSe zahvaljujemo. Točnih podatkov, koliko primerkov od posamezne vrste gostiteljev je bilo pregledanih, žal nimamo, ker vedno ni bilo mogoče pregledati vseh ujetih mikromamalij. Prav tako tudi ne vemo, koliko osebkov so pregledali Wagner, Martino in drugi, katerih podatkov i2 literature se poslužujemo. Številke, ki jih navajamo v poglavju "Gostitelji iti na njih ugotovljeni sifonapteri" so zato nepopobie. To je tudi eden od razlogov, da nikjer nismo izračunavali procentov infestacije. Drugi odločujoči razlog za to pa je premajhno Število preiskanih nahajaliSč in gostiteljev. Iz veäüne zbranih primerkov smo napravili mikroskopske preparate v canada-balzamu, pogostnejSe vrste pa so deloma shranjene v 70% alkoholu. Material se nahaja v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije (coll. S. Brelih). Pregledali smo tudi preparate iz zbirke ZemaJjskega muzeja Bosne i Hercegovine v Sarajevu ia smo to v tekstu posebej oznaiiii. Ob tej priliki se najlep4e zahvaljujemo dr. Sonji MikSit, ki nam je omogoEila pregled tega materiala. Pngfed rulskoTane^« ozemUa Podatki, objavljeni v tem delu, nara£ajo na 189 c^ahajalijt 'n vseb kstih socialističnih republik in obeh avtonomnih pokrajin. Vsa nah^aliSCa so vrisana na karti il. 1. Lokalitete, ki medsebojno niso oddaljene veC kot 10 km — približno toliko znaJa premer toike na karti — so oznaEene z isto itcvilko. Ozemlje Jugoslavije smo predvsem zaradi pomanjkanja i^sa preiskali precej neenakomerno, kar je razvidno iz večine objavljenih kart. Najbolj je raziskana Slovenija, vcfldAT tudi od tu lahko pričakujemo vsaj ie toliko sifonapterskih taksonov, kolikor je ie znanih. Nekoliko slabše so pregledane Makedonca, Cma gora, del Srbije in del Hrvatske. Sledita Vojvodina in Kosovo, najslabSe pa so raziskane severna Hrvatska (Podravina, Slavonija, Medžimurje m Zagorje) ter Bosna in Hercegovina. V Dalmaciji in na jadranskih otokih ^mo ujeli zelo malo insektivorov, ^ manj pa njihovih bolh. To velja tudi za nekatere kraje v Podravlni in Slavoniji (Bilje, RastuSje). Zaradi boljSega razporeda in prakliinosti navajamo v teksm tako republike kot avtonomni pokrajini kot geografske, ne pa kot politične enote. Vrstni red nahajaliič poteka vedno od severozahoda proti jugovzhodu, zato navajamo Vojvodino pred Srbijo, čeprav je njen sestavni del. Tudi nahajališča smo zaradi boljSe preglednosti pisali v obratnem vrstnem redu, kot je to v navadi pri navajanju moloükih podatkov. Tako je najprej navedena republika ali avtonomna pokrajina, sledi ji vetji kraj, krajina, pogorje ali polje In iSele nato ožje nahajališče. Vejico (,) smo uporabljali dosledno tam, kjer leži ožje nahajališče pri večjem kraju (n.pr.: Titograd, Doljani); dvopičje (:) pa v primeru, da leži ožje nahajališče na nekem £iriem območju ali pa je »stavni del nekega iirSega sistema (n.pr,: Julijske Alpe; Krma; ali pa; Beograd: TopČlder). Imekttvore In na njih Zlvefe sifonaptere snu zbrali v naslednjih kr^ih: SLOVEN IIA; 1, flatdtc 2, Karavanke; Zb Lqiirn vrhom 3, iulijske Atpe: Man^rt 4. iuJüske Alpe: Krma Julijske Alpe: Vodnikova koCa 5. Julijske Alpe: Dvofno jezero 6. Julijske Alpr Bohinj T. Julijske Alpe: Krnsko jezero Julijske Alpe: Vmlo 8. Kobarid, RobiC 9. Jelovica: Oolka ravon 10. Kranj, Zjomja Besnlca 11. Kraiu, Ztjf Kranj 12. Medvode 13. TrUe, Krife KimnBke Alpe; Dom pod Stortlčem Kamn^ke Alpe: KriSka gora: Vacmo 14. Kamnike Alpe: Oomje Jezersko KamniSke Alpe: Kamiiilka Bistrica 16. KamniSke Alpe: Krvavec Cerklje, Sangrad n. Kamnik, Komenda 1«. Kamnik, Vrhpolje 19. Trnovski gozd: Caven 20. HruSka: Javornik HniJica: Travni vrh 21. Hotedifica, Ravnik 22. Nan«: Plida 23. Istra: Stninjan 24. IsU'a: Sečovlje, ob Dragonji 23. Brkini; Slivje 26. ilirska Bistrica, Dolnja Bitnja 27. Cerknica, Otok 2a. Krim 29. Ljubljansko barje: Pot na Rakovo jdlo Ljubljansko barje: "Plutal" 30. Ljubljana, Brdo 31. Ljubljana Ljubljana, Tomafcva 32. LJubljana, Javor J3, Sevnica, Sluderiec M, KrSko JJ. Go^jaI1cl^ Miklavf Pohorje; Lob niča 37. Prekmiirje: MoSfianci 38. Prtfcmurje Rafciian Prek BI ur je; Beltinci 39. Prekmurjt; Gornja Bistrica Prek m ur je; Srednja Bistrica 40. Slovenske Corice; Miklavf HRVATSKA: i). Medvednica: Laz 42. Zagreb, JanIcDfnij' 43. Zagreb. Dol je 44. Zagreb, Trnsko 4}. Turopolje: PdKenica Turopolje: Vratova Turopolje; PeiSEoiica, ob Odri 46, Lonjsko polje: Striijec 4L Istra: Učka Istra; Potpii^an (mo&t na k&£i) 49. Istra: Voh lici 30, Gorski Kotar: Risnjak 51. Velika Kapela: Vrelo 52, Velika Kapela: Raz vala 33. Velebit; Vuijsk Vetebit; Bafarovaüa Velebii: Veliki Zavilan Velebit: Modrica Dolac S4. Velebit: Kraino Vekbit: Apatiianska Dultba iS. Vetoit: Mirovo Velebit: Cml Padež Velebit: StirovaCa — pečina Ä. Velebit: PaipiratJijak Velebit: Baike OCiarije Si. Plhvice, Mukinje 58. Plitvice. Črna rijeka 59. Lika: Titova Korenk«, Koreni Ska Kapela «), Lika; Krbavsko polje: JoSane 61. Lika; Udbina, Mutilič £2, Lika: Craüac, Guteiino Vrelo 6a, Severna Dalmacija; BokanjaCko Blato 64. Dinars; Va^j 66. BtMira; Prusac, Prusaöti potok Bosna: Kupres, Gornji Malo van 67. Bosna: Sarajevo: K(Sevo 68. Bosna: Trebevii 69. Hercegovina: Blidinje jezero, SvinjaEa 70. Hercegovina; PosuSje, PokleCani, Bjeli Brig 71. Herceiiovina; Prenj: Borci Hfrcegovina: Prety: Boraflto jezero n. Her«eo*ina: Velež^ RiyiSie 73, Hercegovina; Capljina, Karaotok 74. Hercegovina: BjelaSnica; Mangrop ČRNA GORA: 73. Durmitw: Žabljal Dumiiior: Dobri Do 76. PluSne, Gornja Brezna 77. Niki«:, VärftDvan 7«. Vilust 79. Orjett: Vr banje Orjen: Pakalj Do, Bjda Gora 80, Lovfien Lovten: Ivan&va Koiita gl, Cttinje Rijeka Cmojevi^ B. Titograd, Doljani 84. Man astir Morata 55. KolaSin, Bugrads ko jezero 56. BiielD Polj« 57. Ivangrad, Lub^ice, Planina Jelovica SS.Plav Plavsko jeiera SRBIJA: VOJVODINA! BaSka: Vrbas, SavinO selo {prej Tot&) 90. Sfem: FnjSka Gora: Zmajevac 91. Sfctn: Stara Pazova 9Z. Srem: BeleeiS 93. Banat; Novi BeCej, Lesino Kopovo 94. Banat: Kovin Banat: Cteliblslska peS£ara: Cma Bara 9j. Banst: Delibktska wSi^ra: Deliblato Banat: Deliblatska pe^Sara: Doliita 96. Banat: Deliblatska peSCani; Miyur Bara 97, Banaf: VrJaike Planine; Stroko Bifo BOSNA I HERCEGOVINA: 65. Bosna: VlaSič: Paljenik Bosns: Viatic: Devetanl SRBIJA: »S. Sabac, Debrc 99. Zemun 100. Bw^rad Beograd: TopCider 101. PanievaCIti RIt 102. Tata; Predov Krsi 103. Tara: M sir ovac Tara: Mitrovac, Beli Riav 104. Zlatar mf. Golija: Bi»r voda Co Ii ja: Bele vode Oolija: Črni vrh 10«. Kraljevo 107. Jolanitka Banja I OS. Kopaonik: Suvo Rudiite 109. Kuriumlija 110. Homoljc: Blagojev Kamen llLMajdanpek 1Zloi, Zlotska pečina 113. KuEaj: Veliki Maljeriik 114. Suva Rani na 115. Stara Planina: JelovaCka reka 116. Stara Planina Stara Planina: Ponor Stara Pknšna: Dojkinci 117. Ruj, Jerma ME. Vlasina Vlasinska Tresava SRBIJA: KOSOVO: 119. Mokra Gora 120. Rugovo; Bjeliitia Rujovo; Kut£te Rugovo: Hatleviči Ruaovo: Boge 121. Peč, Klina 122. Sar Planina: Brezovica t23. Sar Planina: Pavlov Kamen Sar Planina: ffrevaJac MAKEDONIJA: IK. Sar Planina r Popova Sapka 125. Mavrovo 126. Bistra 127. Struga 12B. Ohrid 129. Cialifiica 130. Resen Re^en, ob Pre^panskem jezeru 131. Aiamati, Kurbinovo 132. Peli iter; Colemo jezero 133. Bitega, Magarevo 134. Bitola, Moeila 133. KajmakCalan 13«. Pri lep, TopolCani 137. Pri lep 13G. Babuna: Der ven 139. Kumanovo Kumaiiovska Banja I'M. Gradsko, Ulanci 141. Stip, Erd&iija 142. Gola k: Cavka 143. Berovo, Ratevska reka 144. Ogražden: Suvi Lak 145. Novi Dojran I4fi. Gcvielija 147. Koluf Taksonomsk«, loogeograf^a in druga opižanj» ter seznam vral In podvrst lilonsptcrDV. Na£ seznam zajema skupno 31 vrst in 13 podvrst sifonapterov, ki smo jih ugotovili na iti^ektivorih v Jugoslaviji. Nekateri taksoni v seznamu niso doiafeni do species oziroma do subspecies. Za to je več razlogov. V nekaj piimeriii gre za podatke, ki smo jih vzeli iz literature, kjer vrste oziroma podvrste niso bile determinirane. Pri Matameus sp. in Ctenophtalmus agyrtes ssp. (iz Stare Pazove in z OaliEice} bi za zanesljivo identifikacijo potrebovali tudi samca, medtem ko bo za Rhcdinop^tta Psobrina in Paloeopsyila sp. f? kohauii x steins) potrebno zbrati več materiala, sicCT lahko ostanemo samo pri ugibanju. Tudi pri nekaterih drugih vrstah snio v tekstu pripisali tak$onomske pripombe. Vse podatke v seznamu navajamo po istem zaporedju in sicer najprej {tevilo ujetih samcev in samic, nato nahajaliSCe, nadmorsko vliino, datum, vrsto gojtitelja ter ime specialista, ki je zbral material in je istoEastio avtor terioioSkega podatka. Pri podatkih, ki smo jih vzeli iz literature, je na koncn naveden tudi avtor ter leto in stran prispevka. Številne podatke k literature smo dopolnili in popravili, kljub :emii pa so v nekaterih primerih vedno nepopolni, V krtovih gnezdih, ki jih je ibrai in pre^kdal M. KoJir na Ljubljanskeni barju in na Brdu pri Ljubljani, je bilo ujetih nekaj veC bolh (skupno z determiniranimi 297 primerkov), kot jih navajamo v seznamu in tabelah. Nekaj preparatov ie je namreč pokvarilo in nismo mogli določiti vseh primerkov. Nedoločene so ostale samice iz rodu Csenophthaim itr. Od skupnega Števila 31 vrst, ki so zajete v tem delu, so žužkojedi glavni gostitelji le za deset vrst in sicer: Erinaceus roumanicus za vrsto Archaeopsyita erinacei; Tatpa europaea za Paiaeopsyita kohauli, P. steini, P. sirrtilis in Clenopfilhalmus btsoclodenlalus; Tatpa romano za Paheopsylla imiti; Talpa caeca za Pa(aeopsylla oxygonia; Sorer araneus, S. aipinus, S, minutus, Neomys fodiens in N. anoma/us za DoratopsyUa dasycnema in PaiaeopsyUa soricis ter Crocidura suaveotens in Cr. leucodon verjetno za LeptopsyUg alglra scopalii, Zi zadnjo vrsto bolhe j? to samo domneva, ki temelji tia dosedanjih najdbah, potrdili pa jo bomo lahko Sele z materialom z nadaljnjih nahajaliSč. Pravkar naštetim vrstam bomo v tem prispevku posvetili veijo pozornost kot ostalim, ki jih bomo podrobno obravnavali v naslednjih prispevkih skupno z njihovimi glavnimi gostitelji. Bolhe Hystrichopsylla lalpae, Rhadinop^ffa integeifa, Cteaophtkalmus agyrtes in Megaöothrts turbiäus Žive takorckoč na vseh naSih malih lemeljskih sesalcih in nimajo svojega glavnega gostitelja, Vse ostale vrste, razen Ctenocepkaitde^ fetiš, ki je na ježa predel z domaČe maikc povsem sluCajno, Imajo svoje glavne gostitelje med glodalci, ki gnezde v zemlji. Ker v zemlji živijo in gnezdijo tudi krti in rovke, so prehodi z enega gostitelja na drugega bolj ali manj pogostni. Od teh sifonapterov so glavni gostitelji: vol uharice {Microtinae) za vrste Ctenophthatmus assirrtjUs, Ct, congener. Ct. orp/iilus, Ct. unc\mtus, PeromyscopsyUa bidentata, P. faliax in A/afaraens sp.; miSi in podgane (Muridae) za Typhlocvras poppet, Leptopsylla segnis in Nosopsyilus fascialus; slepo kuže Ispelax) Ea Clenophthairnus /tionticofti in C(. ruris in verjetno tudi za Rluidinop^Na P^oönna ter tekuoica {Citeflus) za Ctenopkthalmus orientaiU in OtellophUus martinoi. Pri bolhah, ki so specifične za žužkojede, smo v seznamu zaradi popolnejšega pregleda navedli tudi ostale gostitelje iz naSe države. Za favno Jugoslavije so novi naslednji taksoni: Hystrichopsytta lalpae lalpae, Rhadirtopsylla ?sobrina, Palaeopsylla smitK Cteftophthdmus tisoctodintatus fieseffjausi, Ct. congener troilus, Ct. {^similh bernhardus in Leptopsylla algira scopolii. Hystrichopsyliii ta(pae talpue je bila ugotovljena samo na območju Hotedrtice in Borovnice v osrednji Sloveniji. Verjetno gre ^ osamljeno populacijo, ki jo obkrožata H. t. orientalis in Se ni ugotovljeno, Ce tu obe rasi živita simpatriCno in 6e se križata. Navzočnost vrste Rhadinopsytla sobrina, znane Iz Gr£ije in Romunije, za ozemlje zahodne Makedonije Se ni dokončno potrjena. NaSi primerki se nekoliko razlikujejo od edinega primerka iz Grčije, na podlagi katerega je bil napravljen popis in se v enem bistvenih znakov bolj ujemajo z bolgarsko vrsto Rh. burescfti. PaiaeopsyUa srrtUi, od katere je bil do sedaj snan en sam samec iz GrCijc, je v Makedoniji pogostna na vseh mestih, kjer živi Talpa romana, ki je njen glavni gostitelj. Poleg tega smo jo najli tudi v Cmi gori in na Kosoven), V tem delu smo popisali samico te vTste, ki Se ni bila ^na, Ctenopfifhalmus bisoctodentatus fiese/haiai je razSirjen v večjem delu Jugoslavije, vendar pri nas verjetno nikjer ne nastopa kot samostojna rasa, temveč se pojavlja skupno z nominatno obliko. Ctenophihalmus congener troilus je razSirjen v veSjem delu Makedonije in jt zefo pogosten. HOPKINS « ROTHSCHtLD (1966: 460) navajata za PepeliSte pri KrivoJafcu v Makedoniji podvrsto O. c. ievadianus. Verjet:io gre tudi v tem primeru za. prvo imenovano podvrsto. Obe rasi sta si namrei! zelo podobni in zaradi variabilnosti navadno ni mogoče zanesljivo idMitifidrati posameznih primerkov. Ctenophthalmus sssimiiis bemhardus je bil ugotovljen iamo na CaUCid in na Pelistru (Begova Če^ma) v okrajnem jugozahodnem delu Makedonije- Enako kot v Griiji je tudi pri nas najden le visoko v gorah in sicer na viSini 1500 m. Najbolj presenetljiva je najdba vrste Leptopsylla aigim v Hercegovini (Karaotok pri Ča pij i ni). Do sedaj je bila ta bolha znana iz Maroka, Alžira, Izraela, Zakavkazja in Astrahanske oblasti, NaSi primerki se dobro ločijo od vseh 2iianih ras in smo jih v tem ddu popisali kot novo podvrsto L. a. scopoUi. Pregled ugotovljenih vrst in podvrst: PULIC [D A E 1, Ardi^psylia erinacel eriaacel (BOUCHE, 183S) Slovenija: 17 d 26 a TrŽie. Križe*, SOS m, 30. 9. 1973, z Erinaceus roumanicus, B. Kiyftufek; 4 d 20 9 Kranj, 2eje, 430 m, 20. 4. 1504, z Erinacms roumanicus, B. KryStufek; 13 d 28 9 Medvode, 340 m. H. J. 1974, z Erinaceus roumanicus. B. Krjfftufdc; 2d 3 9 isto", 4. 5. 1975; 9 d 10 9 Istra: Slrunjan, J m, L!. 9. \9Ti,t Eriitactus ršumaiticus, B. KjyJtufek; 8 9 Ljubljana, Tomatevo, 290 m, 3. J. 1933, i Eritiaeeus roumanicus, J. Dovili; ROSICKV et CARNELUTTl, 1«9: 136; 1 9 Prekmurje: Beltinei, 190 m, 16. 7. 19fi9, i fiffitjK«« roumanicus, B. Petrov et S. Brelih, Hrvatska: 3 CT 6 9 Zagreb. Trnsko, 120 m, 2. 3. 1974, z Erinaceus roumanicm, D. Ptii^i 3 Cf 5 9 TuropOlje: PeMenica, 100 m, 19.7. 1974, z ErintKeus roumanicus, N. Tvrtkovii; 2 N. Tvrtkoviii 1 cJ Velebit: Mirovo. 1400 m. 16. 8. 1976, s Sorex sraneia, N, Tvrtkovič. Bosna i Hercegovina: 1 9 Bosna: Pruiac, Pnisaiki potok, «O m, 21, 4. 1974, a Sorex aipinut, N. Tvr-Ikovič; 1 (S Bosna; Trebevič, 4. 194«, s Sonx araneus, B. Petrov et A. Ru£č; ROSICKV et TODOROVlt, 1964: 208. C r n a Gora: Ctünje, s Crocidura sp,; WAGNER, 1930: 14; I Č Piavslio jeiero, 9U5 m, 23. 9. 1969, s Saret araneus, B. Petrov. 5 r b i j a r 1 (J Tara: Mitrovae, i 100 m, 31. 10. 1968, s Talpg europaeg, B. Parov: 1 d Taia: Miiravos, Btli Riav, 900 m, 20. S. 1969, z Neomysfoditns, B. Pttrov; Id J 9 Kopaonik: Suvo RudiSie, 1700 m, Z J. g. 1949, s Sortx nraneus, B. Petrov, Makedonija: 1 V Sar Planina: Popova Sapka, 17S0 m, 6. 6. 1971, s Talpe ro/nena, B. Petrovi 1 d ibidem, 1750 m, 2. 10. 1977, s So^-ar araneus, B, Petrov. Kljub itnenu H. talpae krt ni glavni gostitflj tega parazita, tetnvei je le etjen izmeti mnogih, Najdbe na krtih so pri nas celo redkejSe kot na ostalih iužkojediJi, najpogosteje pa smo H, talpae naSIi na voluhariiah in miSih. To je tutii raiioB, da bomo to vrsto podrobneje obravnavali v enem natJaljnjih del. 5. Typliloteras poppe! WACNEH, 1M3 S ^ o v s n i j a : 3 tJ 2 9 Isira: Setovlje, ob Dragonji, S m, IS. IZ. 1967, z ^podanus sytvaiicus izi s Crocidufsteucodo», M. Mrciak; ROSICK* rt CARNELUTTI, 19J9: 137, Črna Gora: 1 d Tiiograd, Doljani, 40 m, 1 J. 12. 1967, s Crocidura suaveoftm ali C. feticodon, B. Pwroi'. Makedonija: Pri Ohridu s Cmcidu/s suaveoiensi WAGNER, 193«; tS6. T. poppet je zahodnoevropska vrsta, poleg tega je znana tudi iz Poljske, CeSkoslovaSfce, Avstrije, Švice tn Alžirije. V omenjenih srednjeevropskih državah je redka. Pri nas je raziiijena v celotnem mediteranskem pasu od Kopra do južne Makedonije in je v zimskih mesecih precej pogostna. Njen glavni gostitelj je Apademus ^Ivaticus, parazitira pa tudi na nekaterih drugih miSih. Na inscktivore prehaja priložnostno. V Jugoslaviji smo jo naSli na Številnih miSih in na vrstah iz rodu Crocidura. Druge rovke so na ozemlju, kjer živi T, poppet, dokig redke, 6. Rhad]nops>Us sp. (aff. pitymydh ZAVATTARI, 1914) Srbija; 1 9 Vla:^ins][a Tresava, 1200 m, 5. I94S, s Tolpo eufopaea, B. Petrov et A. RuŽič; ROSICKV «t TOEXJROVlC, IWW: 211. Podatek je vzet iz literature in nam zato ni znano, kateri vrsti pripada ta samica. T. RliBdinopgylla ?s4]brinA PEUS, 19S8 Makedonija: Id 1 g Bistra, 1«(W m, 30. 10. 1971, s T^tpa romana, B. Petrov; 1 povsod dnigod pa D. d, «i^pis. ProbleitiÄtiCen je podatek, da se tlpiina oblika nahaja tudi v Julijskih AJpah {Dvojno jezero: ROSICK* et CARNELUTTI, 19S9: 142). To ozemtje namreC pokriva D. d. cuspis (Krma, Bohinj, Rateife, Jclovica), vendar so najdbe Se maloitevihie in bo mogoCe ugotoviti pravo stanje leie z nadaljnimi raziskavami. Mogo£e je, da je priSo do kake zamenjave pri etiketirai^u zbranega materiala. 9. Doratop«;!!« dasycnems (ROTHSCHILD, 1^97) ssp. S r b i j a r 5 tS Suva Planina, g. 6. J947, s Soret araneus, B. Petrov ct A. Ruži6; ROSICKV e( TODOROVIC, ISMiIIl; 1 č Stara Planina: Pkim. 1«0 m. iS. 6. IMl. 7 ATeomjtf Bnomalus, B, Petro* rt A. Ružič; ROSICKV et TODOROVIC, 1964; lit; 2 č 15 Stara Planina: JelovaCka relco, c» 1400 m, 27. 6. 1947, i Neomys aitomaius. B. Petrov et A. Kužič^ ROSICKV cl TODOROVlC, l»4: llll 10 d Stara Planina, 30. 6. 1947, z Neoitiyi/odieiiS, B. Petrov et A. Ružl6; ROSICKV rt TODOROVIC, 1964:211; 8 cj se ibidem, oktobw 1M7, z Neattiys /odiens, B. P«rov a A. RiiSč; ROSICKV a TODOROVIC. 1964:211; 9 d ibidem, 28. 6. i)i oktober 1947, ■ Sorex araneus, B. Petrov et A. Ruftci ROSICKV et TODOROVlt, 19W: 111; 3 9 Vlasinika Tiesava, ]200n],2S.3, l947,zii Sromys anomafus (ne JoditHsr), B. Kelrov et A. Ruiic; ROSICKV rt TODOROVIC, 1944: lil. Ti podatki so vzeti iz literature, k)er podvrsta ni bila dotočena. Olede na razSirienosl D. düsycnema v sosednji Bolgariji lahko predvidevamo, da vsi naSteti primerki pripadigo tipični obliki. To pa je It naJa doiiincvft, zato podvrste nismo navedli. 10. DontopsyllB dasycncma ciupis ROTHSCHILD, 191J Slovenija- RateCe, s Sorex argnrus] WAONBR, 1936: >35; JuVgskc Alpe: Vodnikova kaEa, t Sorex araneus: WAGNER, 1939: 1 Jfe 4 d 2 9 Juljj&lce Alpe: Krma, ItXX) m, IS. 8. 1967, s Sorex amneta, B. Patrov et 5. Brelih; 3 9 Jidü&ke Alpe: Jelovica: Coika ravan, 970 m, 11, 9, 1973. s Sorex arpneus, B. Kr>itufek: 1 9 Julijske Atpe: Bohinj (- Wochein), junij 1922, ''From earth", E. Moczanki; SM IT, I960: 36«; HOPKINS rt ROTHSCHILD, 196A: 94; 2 a 19 Kobarid, RobiC. 260 m, 21, 4, 1971, s Sonx alpinus, S. Brdih rt O, DJhikif; 2d 19 Kranj, ZapTT^i Besnica, 450 m, 20 . 8. 1967, z Neomys fodleia, B, Prtiov ct S, Brelih; 1 <3 Krani, 385 m, 4. l. 197J, s Sortx araneus, B. Kiyltufek; 2 d Kaitinifke Alpe: Krika gora: Vrtmo, 670 m, 23. 1.1975, z Neomysmtonwtus, B< KryltuFek; 6 d 4 9 Trnovski gozd: Caven, 1240 m, 3. 10. 1968, i Sortx alpinia, S. Brelih et R. JdinCif; I 9 Hruiica: Travni vrh, 9D0 m, 32, 8.1971, i Sonx araneus, S. Brdih et R. ieJinäC; 3d 4 9 HotedHicft, Ravnik, 650 m, 21. 10. 1967, a Sorex araneus, S. Brelih; 2 d Cerknica, Otok, 350 tn, 7. 8. 1967, s Sartx arantus, B. Pettov et S. Bretih; Ljubljana, i Sortx araneus; WAGNER, 1939: 1)6. Hrvatska: 3d 2 9 iHra: UCka, 1100 m, IZ. 7.1M9, ■ Sofex araneus, B. Petrov et S. Brelih; J 8 SCOPOLU, No I, pp, 1-6T, 1978 1 9 Istra: VoiJIiči, 95 m, 20. 8. 1973, S Crocidara suaveolens, N. Tvrttovii; 1 9 Gorski Kotar: Rlsnjak, 1500 tn, 9. S. 1967, s Sotex araneus, B. Petrov et S, Brelih. Srbija: Homolje, jf Sorejt armeia; WAGNER, J 939: 156; 2 č Zlot, ZlOl^ka pelina — Okolica, Ca. 400 m, 15 . 5. 1970, i Neoittj/s fotlitiu, B. Petrov. Ostali gostitelji: 1 Q Slovenija: Julijske Alpe: Krma 1100 m, 19. S. 196T, 2 ApodemtiS sylvaticia, B. Petrpv et S. Brelih; 1 d Slovenija: Trnovski ^zd: Caven, 1240in, 10.7. 1969,Z Apodemus sytfoHcus, B. Petrov et S. Brelih, Dane^ lahko le i precejšnjo gotovostjo reüemo, da je ozemlje razširjenosti podvr&te D. d. cuspls razdeljeno na dva areala, ki medsebajno nUta povezana. Zahodni areal z^ema Korziko, I talij o ^ veiji del Alp, lahodno Slovenijo, Istro in Gorski Kotar, vzhodni del pa jygovzhodno Poljsko, skrajni vzhodni del SlovaSke, del zahodne Ukrajine in zahodne Romunije ter del vzhorfn« Srbije. Na visem vmesnem ozemlju, tako v Madžarski kot v skor^ 600 km Širokem pasu preko Jugoslavije, je bila ugotovljena le tipična oblika. Razširjenost vrste D. dasycnema v naii driavi je razvidna, s stike 2. 11. Pnlneopsylla smlU PEUS, i96S Crtia Oora 2 cj 2 5 Plufine, Gornja Brenia, ca. 1000 m, 23. 10. 1976, s Talpa caeca, B. Petrov. Kosovo: Id 1 a Rugovo: Bjetutia, 1400 m, 25 . 9. 1971, s Talpa europata, B. Petrov; 1 (J je Rugovo: KuSiäte, 1050 m, 24. 9. 1971, i TaJpa caeiln. B. Petrov; 2d 2 9 Rugovo: Boge, 1600 m, 26. 9. 1971, s Talpa europaea, B. Petrov; 7 d 2 9 Rugovo: Hadiviä, 1350 m, 24. 9, 1971, a Tatpa europata, B. Petrov; ) Q Sar Planina: Prevelac, 1540 m, 29. 9. 1971, s Talpa caeca, B. Petrov. Mflkedonila: 4 (f 9 9 Sai Planina: Popova Sapka, 1750 m, avgujt 194», 5 Talpa sp., B. Petrov; 7 (f 3 9 ibidem, 1750 m, 15. 10.196J, s Talpa romana, B. Petrov; 43 d 32 P ibidem, 1750 m, 6. 6. 197!, s TeSpa romana, B. Petrov; 5 d 4 9 ibidem, 1750 m. 7. 6. 1971, t Talpa caeca. B. Petrov; 3d 4 9 Mavrovo, 1300 m, S. 6. 1971, S Talpa eüfopats, B, Petrov; 7 d 7 9 Bistra, 1800 m, 30. 10. 1971, i Talpa romana. B. Petrov; 19 d 14 S Galitica, 1500 m, 3. 6. 1971, s Talpa romana. B. Petrov; 2d 4 9 Resen, 1000 m, 21, 9. 1972, s Talpa romana, B. Petrov; 9 d Resen, ob Prespanskem ježem, 860 m, 21. 1972, s Talpa romana, B. Petrov; s. Br«lih, B. Petrov: Elftoparafilslia «itoraofavna sesalcev 19 2 tJ 1 d 30 č 21 9 2 d 1 9 2 č 2 9 1 6 3 9 4 € 12 tf 5 9 3 CT J 9 Ptäister: Gülono jezero, 2200 m, 11. 7, JOT2, s Talpa romanu, B. Petrov" BitoJa, MagBiVVO, 1100 m, 22, 4. } Tatpa romana, B. Petrov; toidem. liOO m, 31, 10. 1971, s T^lpa romana, B. Petrov; Bilola. Mogila, S8J m, 13.4.1971. s Talpa romana, B. Petrov; Prilep, 71» m, 21. 4. 19«. i Talpa romana. B. Petrov; Babuns: Derven, 1100 m. 24, 4. 19W, s Tal^ romana, B. Petrov; ibidem, 1100 m, il,4. 1971, s Taf/M romane, B. Peirov; ibidem, 1100 m, 1. 1971, s ra(pa wmana, B. Petrov^ Kajmakialan, 1600 m, 23. 9. i973. s Ta/pa nmana, B, Petrov. SI. 3, Primerjava arealov razširjenosti Vfst Talpa roma/ta THOMAS in Palaeopsjina sntiJi PEUS v Jugoslaviji, 3, The distribution area of Ta/pe romana THOMAS as compared with the distribution drea of PülaeopspfKa sntiti PEUS in Yugoslavia. Od P. jmitf je man en sam sam« (hol otip) s Katare, 1600 m, s pogorja Pind v lahodni GrCiji. Ujet je bil na Talpa (?caeca). Samiti do sedaj ic ni pnpüana. Iz Makedonije, Črne gore in s Kosov« nam je uspelo zbrati 2Sl primerkov te vrst«. Na podlagi tega materiala lahko danes ite z gotovostjo sklepamo, da je njen glavni gostitelj Talp« romana m ^icer populacija, ki Živi na Balkanu. V Italiji £lvi na tem krtu druga vrstfl bolhe 17 istega rodu in siccr P. kamata PEUS, 1964. ki s P. smlti verjetno ni v najoifjem sorodstvu. Razširjenost P, smiti v Jugoslaviji sc v gJavnwn pokriva z artalom razKijenosti krta T. romana, kv smo prikazali na sliki 3. NaSli pa smo jo tudi v Crtii £ori in na Kosovem. od SI. 4. Paheopsylla smiri PEUS, glava in predprsje samice, Boge (Rugovo, Kosovo). Fg. 4. Pa/aeopiy//a smili PEUS. head and prothorax of female, Boge (Rugovo, Kosovo). SI. S. Patüeo/Mylls sntiti PEUS, V]]. stemit jjri samicah in Obrisi njegovega apikalnqa roba: a, Gornja Bfe^.na (Cma Gora), b, KutiSte, Hadevi£i in Boge (Rugovo, Kosovo), c, Gdiü^ca (Makedonlja)- Fig. S. Palaeopsylla smili PEUS, sternum VIT of female and omllne of sternum VMi a, Gomja Brezna (Montenegro), b, Kučijte, Hadevtfl and Boge (Rugovo, Kosovo), c, GaJlika (Maoedonia). s. Biclih, B. Petrov; Ektoparazilsica entomofavna sesaJcev , , . koder pa ta vr^ta krta ni mana. Za to je moinih veC razlae, vendar se je P. smiti naj-verjetaeje raziirLla na to oiemtje kot gost dmeUi krtov, saj imo jo naäli tako na T. europaea kot na 7*. caeca. Zanimivo je, da nikjer ne sega preko mej razširjenosti sltpega krta iti zato lahko sklepamo, da. se je širila iiven prvotnega arcala predvKin skupno s tem sekundarnim gostiteljem. To domnevo potrjuje äe dejstvo, da T. caeca in T. romana «vita skupno v vsej zahodni Makedoniji ter dalje protu ju^u, T. europaca in T. romana pa samo v obrobnih predelih svojih arealov. V kakitiem Številu in na kolikih nahajališčih je bila ugotovljena P. smiti na posameznih vrstah krta v n«^ državi, je razvidno iz $like 17. Samica P. smili, ki Se ni opisana, je po svojem VJl, siernitu najbolj podobna kavkaüki vrsti P. oipesiris ARGYROPULO, 1946, vendar je dor žalni lok apikal nega roba dalj S i, sitius pa rj(iloCno ^lobjl. Število SCeiin na tem stemitu zelo variira. Navadno ima 4 — i, izjemoma do 8 dolgih in O — 5 kratkih SEetin, ki so razporejene v eno ali dve bolj ali manj pravilni vrsti. Variabilnost tega stcrmta je prikazana na sliki 5. 12. Palawps^la oxyconk PEUS, 1963 CrnB Gara: 1 d Savnik, Gornja Breina, ca. 1000 m, 13. 10. 1976, s Talpa caecn, B. Peliov; 1 ff Vilusi, 1000 m, I J. 9. 1970, s Talpa c^eca, B. Petrov ct G. Diukič; 10 d 26 ff Orjen, Vrbanje, [000-I200 m, 22. S. — 3. 6. I%8, s Ta/pa čoeca, B. Peirov, 2 d LovCen, 27. S. 1962, s Talpa cütca, G. Witte; PEUS, 257 (Jiolotip In paratip^; A Č 3 9 LovCfti: Ivanova Korita, 1200 m, 14. II. 1970, s Talpa caeca, B. Petrov; I 9 Kolaiin, Biogradsko jeiero, 1100 m, 21. S, I %7, j Talpa etiropiKa, B. Petrov; Id 1 9 Bijelo Pi^je, 600 m, 20. J. 1969, S Telpo europoea, B. Petrov. Kosovo: Id 1 9 Rugovo: KuiiSlt, lOJO m, 24. 9. 1971, s Talpa coeca. B. Peirov; 1 S Rugovo: Haaeviä, 13J0 m, 24. 9. 1971, s Talpa eutopofa, B. Petrov. Makedonija: 1 9 Babuna: Derven, 1100 m. 24. 4, 1969, i Talpa romana. B. Petrov; 1 9 ibidem, 1100 m, 1. 6, 1971, % Talpa romana. B, Petrov. PEUS (1965) je popisal to vrsto na podlagi dveh samcev z LovCena (holotip in para tip) in ene samice (alotip) s Katarc, 1600 m, s pogorja Pind v zahodni GrKji. Črnogorska primerka sta biEa ujeta na Talpa catc«, grSki pa verjetno na isti vrsti krta {Talpa ?cgeca). To so do sedaj edini znani primerki, omenjeni v literaturi. Čeprav smo P. oxygonia na Sli v Jugoslaviji na vseh treh vrstah krta, je sedaj zbranih Že dovolj podatkov, ki kažejo na lo, da je njen glavni gostitelj Tatpa caeca. Za to ne govoii le jteviki najdb in ujetih primerkov (glej sliko 17), temveč tudi area I njene razširjenosti. Na sliki 6 je razvidna geografska razširjenost tako za T. caeca kol za P. cuygoflia, Artala se v glavnem pokrivata, ieprav p, cicygortia ponekod sega nekoliko preko meje, kar p» je popolnoma normalno, saj se lahko razmnožuje n» vseh vrstah krta in se tako Siri na nova ozemlja. SI. 6, Primerjava arealov razširjenosti vrst Talfiti taeco SAVI in PaiiKOpsylls ojcygcnia PEUS v Jugoslaviji. Fig. 6. The distribution area of Tatpa caeca SAVI as compared with the distribution area of Palaeopsylla axygonia PEUS in Yugoslavia. s. BrelUi, B, P«rov: EfcloparaiitsJta entomofavna sesalcev . . . 23 S. 7. PgfaeofisyHa oxygama PEUS: a, ^lava in prnlprsje samic«, Jvanova Korita (LcivEen, Crna Gora); b-e, VI ]. stern i[ pri samicah in obrisi njegovega Etpikainesa roba; b. Vrbanje (Orjen, C ma Gora), C, Ivanova Korita (Lovten, Crna Gora), d, Hadevifi (Rugovo, Kosovo), t, (Babuna, Makedoiiija). Fij. T. Palaeopsytla oxygonio PEUS: a, head and protlwra* of fnnale, Ivanova Korita (Lovöcn, Montenegro); b-e, sternum V]] oF Female and its apical margin: b, Vrbanjt (Crjen, Montenegro), c, Ivanova Korita (Lovten, Montenegro), d, Hadevicl (Rugovo, Kosovo), e. Der ven (Babuna, Macedoflia), 13. PalaeoiMylls kohsuil DAMPF, 19IL Slovenija: 1 rf Julüske Alpe: Krnsko jeiero, 14W m, 3. 10. 19TJ, s Taipf mropsea, B. Koitufek; 4 č Kobarid, Vršno, «10 m, IJ, 2. f97J. J Ta/pu europaea, B. KrjrtStufek; 1 Č Kamniške Alpe: Corn je J»ersko,Totpa europaen (ne roeni!); W AON ER, 1930: 31; KamniSka Bistrica, ÖÖO m. 6. 1 J, 1957, s Sore* afpiniK, M. Mrciak; ROS1CKY a CARNELUTTl, 1««: 142; Kraflj. Zgornja Bcsnica, 470 m, 6. 10. 1968, s Talpa evropaea> S. Brelih: Kamnik, Komenda, S60 m, 8. 1968, s Talpa europaea. S, Brelih; Trnovski gozd; tavflfl, J240 m, J. m. 1968, s Tslpa europffea, S. BreJih a R, JdinEiC: HruSica; Javornik, 1 lOO m. 2. 1971, s Tulpa europaep. S, Brelih et R. JelintiC; Holedriica, Ravnik, «10 m, 27, 9. 1968, s Talpa turop: Mangrop, m, S. S. 19^0, S Talpo caeca, B. Petrov. S r bi j a ^ 2 č 19 Tara: Miifoi-ac, 1100 m, JI. 10. 1968, s Tutpa europeea, B, Peirtjv; 1 (J 2 9 ibidem, 1100 m, 25, 10, 1969, S Talpa europaea, B. Petrov; 10 lrvico/ff icrresiris, B. Petrov ei A. Ruäic. SI. 13. Fa/aeopsylla simiiis DAMPF, VIJ, jifrnit pri Mfniieli in obrisi njegociBa apikalnega roba: a. P, s. similis DAlWPF, Suvo Rudiitf {Kopaonik, Srbija), b. P. s. /VMi SMIT, Pla^ (Črna Gora). Prehodne oblike w pri iamlcah veti ne populacij Jugoslavije pojosie, medlem ko jih pri iameih ni^mo opazili. Fig. 12, Pir/iwopj>(/a similis DAMPF, sternum Vil of Femalf and its apical marjinT a, s. si/nith DAMPF, Suvo Rudaie (Kopaonik, Serbia), b, P. s. pewi SMIT. PI a v (Monienegro). With the females of most pojjulations of Yugoslavia, intermediate form are freqoem; with the n!ales ihey have not bMn noticed. P. $ peu$i je fa^irjena ob jugoslovansko-bolgarski meji od južnega dela Stare Planine (Ponor) proti jug^i in v jiiini polovici Makedonije. Nekoliko preseiietljiva je najdba te podvrste v Črni gori ob Plavskem jezeni. Veij^no je ta populanja povezanA t ostalim arealom P, s, peusi preko albanskega ozemlja. Od 18 samic iz plava se dve po obrhu apikalnega roba VII. j tem i ta ujemata s tipiCno obliko, tri nadaljnje samice pa predstavljajo prehod med obema rasama. 17. Pplwops^la soricis rosickyl SMIT, I960 t SI. 13, Kana rwäirjenoMi vnu FelotopiyHt toritis (DALEJ v Jugoslaviji, Fig. 13. M«p showing ihe distribution of Patofoßsylh soricis {DALE) in Vujoslavia. Slovenija: I Q S «Jr sp., J. Wagner; SMIT, 1960: 38i; KamniJka Bistrica, 600 m, junij 19S7, j Sorex araneus, Eksped. CSAV; kOSlCKV et CARNELLfTTl, 1«9: 144; is ID, s Sorex alpinits; isio, z Neomys fodie»s\ K^mniike Alpe: Krvavec, i Sorex areneiis\ WAGNER, 1930: 17: Katnnik, Vrhpdje, i Sorcx arantas-. WAGNER. 1930: 17; TrtiovsVi i02d: ^ven, I24fl m, 3. 10. 1968, s SoreJc ülpinus, S. Breiih et R. Jdinfiü: HruSIca: Javornik, II JO ra, 7. 9. 1971, s Sarex Ofarteus, S. Breiih el R. JeiinEiS; HoiedrSKa: Ravnik, 6S0 tji. 2]. 10. 1967, s Soreic sfaneia, S. Breiih; Cerknica, Otok, ISO m, 6. S, 1M7, s Sorex araneus, B. Ptrrov ct S. Breiih; bto, s SortJf aSpinus; Sevirica, Studenec, 400 m, 30. J. I97S, s Sorex ätäntüi, B. KryätLfek; Krffco, ISS m, 18. 11, 1977, s Sorex arantus, N. Tvrtkovič; Gorjanci: Miklavž, 965 m, 2i. 10. 1971, i Sowjf S. Breiih; Pohorje: Lobmica, ca. lOOO m. I!. 7. 1969, i Neomys Jodiens, B. Petrov et S. Brehh; Prtlcmurje: RatiCaji, 190 m, 16. 7. 1969, s Sorex araneui, B. Pel rov ei S. Brciih; Prckmurjt: Gornja BiiTrica, 190 nI, 16. 7. 1969, s Sorex araneus, 3. Petrov er S, Biclih; Prekinurjs: Srednja Bistrica, 190 m, 19. 6. 1957, z Neo/ttyi fodiens, Eksped. CSAV; ROSICKV et CARNELUTTE, J959: 143: isto, s Sorex arsneus; Slovenske Gorice: Mikkvž, 300 m, 13, S. 1967, s Sorex aranem; B, Petrov et S. Bretih, Medvetinica: Laz, 275 m, 23. 7. 1974, s Sorex araneia, N. Tvnkovid; Zajfeb, Dolje. 160 m, Z6.4. 197fi, s Sores aranttis, N. Tvrtkovii; Turopolje: PeJicnica, 100 tn, 7. 11, 1976, s Sorex aramus, N, Tvrtkovii; ibidem, 100 m, 7. 11. 1976, 2 NeomysN. Tvnkovii; ibidem, lOO m, 6, 10. 1977, 2 Neomys fodiens, N. Tvnkovič; Turopolje: Vratovo. 100 m, 7. 10. 1977, i Neowys afioma/us, N. Tvrtkovič; ibidem, lOO m, 7, 10. 1977, z Neomys fodietis, N, Tvnkovic; Veletat: Veliki Zavlžan, 1COO m, 28 . 9. 1975, s Sofie* orsneus, N. Tvnkovid; tbidem. 1600 m, 3«. 9, 1975, s Sorex elpif^Ks, N. JvrtkcKjc; velebit: Modrca Dolac. 1440 m, 13. 10, 1977. s Sorex gmwus, N, Tvrtkovic; VelebiT: StirovaCa-pe^ina. 1060 m. 17. 8, 1976 s Sorex alpi/iui. N. Tvrtkovic; Plitvkf, Črna rijcka. 7iO m. 13. S. 3; f^eomys anomelus, B. Petrov ei S. Breiih; Lika: Lfdbina, Mutilič, 744 m, 19. 9. 197T, t Neomys a/tomplu^, N. Tvrtkovic. Bosna i Hercegovina: Id 3 9 Vlaiit: Pal jeni k, 1800 m, 27. 7. 1970, s So«>: alpinus, B. Petrov et C. Džukic; 1 d ibidem, I8M m, 27. 7. 1970, s Sorex aratteas, B. Petrov et O. Džukic. Vojvodina: ) ij Srem: Fiuška Gora: Zmajevac, 450 m, 19. 3. 1966, 5 Sorex araneus, B. Petrov. Na istem nahajaliSCu je najdena tudi P. sorids starki Calej teltsil); 5 d 4 9 Banat: Deliblatska peilara: Cma Bara, 75 m, 1. 4, 1970, s Sortx araaeus, O. Diuliic. P sorkis je razSiiietia «i Vdike Britanije pi^ko srednje, severne, jugovzhodne in vzhodne Evrope do osrednje Sibirije in Zakavkazja, Deli se na Sest ras, od katerih živijo tti tudi v n^i drSavi. 6 d 3 9 ti d 1 9 3 č 3 9 1 9 1 d 1 d 1 d 1 9 3 d 1 9 1 d 1 d 1 9 2 d 4 d iO 9 2 d 3 9 3 9 Hrvatska 1 d 1 9 I 9 1 9 6 d ti 9 2 d 3 9 5 d Z 9 2 a J d 1 d 1 9 2 rex araneus, B. Peiiov. Osiati gostitelji: 1 d Srbija: Tarar Mitrovac, 1J00 m, 2S. 10. I9W, i Mkrotus arvatis, B. Petrov; ] S Srbija: Kopaonik: Suvo Rudiite, 1700 m, 6. 7. 1966, s Clethrionomys glareolvs, B. Petrov. P. soricis Starki jc razširjena ti a zeJo velikem arealu, ki se razteza od Finske, vzhodne Palj&ke in Slovaške, Romunije in Jugoslavije do osrednje Sibirije in Kavkaza. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, živi v Jujoslaviji v vsem vzhodnem delu driave, razen v Makedoniji in v veijem delu Vojvodine, Na Kosovem je ugotovljena samo na Rugovem, medtem ko z drtigih delov nimamo podatkov, Na sliki 13. smo vrisali kot nahajaliSče tudi Majdanpek, Čeprav ga pri pregledu materiala ne omenjamo. To nah^aliSfe povzemamo po karti, ki sta jo objavila SM IT et ROSICKV (196Sr 179), kjer pa konkrettii podatki niso navedeni. Očitno gre za material iz Wagnerjeve zbirke. I2 isLe karte je tudi razvidno, da primerki s Stare Planine pripadajo k P. s. starki; ROSICKV et TODOROVlC (1964: 2H) nam ret ne navajata podvrste. Nadalje je na isti karti vrisano severno od Majdanpeka mesto, kjer je bUa najdena prehodna oblika med P. starki in P. s. rasickyi. Žal tudi tu ni konkretnih podatkov, niti ni razvidno, ali je to na naSi ali na romunski strani meje. 19. Pfllaeopsylla sorkis scobina SMIT et ROSICK^, 1965 Makedonija: 1 d 2 Q Sar Planina: Popova Sapita, 17S0 m, 10. 10. 1965. S Sorex oraneus, B. Petrov; 3 Cf ibidem, I70S m, 2. in 7. tO. 1977. s Soresf arcrnettj, G. Džulttc; It? 1 e Kožuf, IJOO m, avgust 1938, s Sorex araneia, B. Petrov; SMIT et ROSICKV, 1965: 179; 1 <} lito, i Neomy^/oditns. Ta rasa je znana le iz jugozahodne Bolgarije in Makedonije, Verjetno sega tudi v južni del Kosova, v Albanijo in severno GrCijo. Pri nas jc sorazmerno redka. — Palwopsylla sorlds (DALE. 1S78) ssp, Kosovo: \ 9 äai Planitig; Ftevalac, HHÖ m, 19.19T1, s Talpa caeca, fi, t^elTOv. Na podlagi ene same samLce ni mogoče določiti podvrste. Glede na najdbe iz Makedonija je vclilta verjetnost, da pripada k P. s. scobina. 20. Cunophtbiilinus ruris JORDAN, 1939 Makedonija: t a europoea, G. Diukid. Srbija: 1 d Tara: Mitrovac, 1100 m, 31, 10. 1968, s Tatpa europeea, B. Petrov. Makedonija? 1 d 1 9 Sar Planina: Popova Sapka, ca. 1800 m, avgust 1946, s Tatpo sp„ B. Petrov; 1 9 ibidem, 1750 m, 6. 6. 1971, s Talpa romana, B. Petroif. Ti]di od te vrste je giavni gostitelj ^paiax ieucodon, zato velja zanjo i^tA Opomba kot za Cl. ruris. 22. Clenophthalmns biwclodentatus bisoctod^ntatos KOLEN ATI, 1863 in Ct. b. heselhausMOUDEMANS, 1914) Slovenija: 1 (J 9 9 Kobarid, RobiC. 260 m, JI. 4. 1971. s Talpa ettropaea, S Brelih et O. t>iukiči t 9 Ilirska Bistrica, Dolnja Bitnja, 390 m, 14. 7, 1969, s TVrfcw furopa&s, B. Petrov et 5. Breiih; 36 SCOPOLIA, No !. pp. 1-67, 1978 ^----IV I 9 LJut>ljaii«. Brdo. 300 m, S. 6. IM«. Tolpa europata (iz gnada}. M. Kofir; 2 d 3 9 isto. 21.10.1968; 1 č 19 iito, 19.1.19«; 1 9 uio.21.5.19«; 3d 3 9 isto. 8. 12. 19«: Id 6 9 Ljubljana, 290 m, IB. 12. 1957, Talpa eurtj/ma C" gnezda). M. Mrdak; ROSICKV et CABNEIUTTI, 19W: 137; 1 9 LjubljarkB, TomaSevo, 290 m, 22. 11. 1969, » Tahta turopata, 3. Dovlf; 2 d isto, 1. L2.19fiS; ] 9 Ljubljanska barje. Pot na Rdkovo jdlo, 290 m, IB. 4. [968, Ta^ iufOpOea pz giiAida), M. Kc^ir; 1 <3 isto, 23. 9. 1968; 2 9 Ulo, 21. 10. 19TB; ] d 19 isto, 8. 12. 1968; 6 6 6 9 isto, 19. t. 1969; 3 d 10 9 i!io, 16. 3. 19«9. Hrvatska: ( d Zagreb. Jankamir, J 2D m, 9. J. 1974, s Sorex araneus, N. Tmlovič; 7 d 9 9 Turopolje; PeStmica, 102 m, 2. 3, 1V7S, Talpa europaea pz gnezdi), N. Tvt- 1 kovic; 1 9 Velebit: Krasno, 860 m, 11. 9. 1974, s Talpa evmpaea, N, Tvrtkovič; 1 Č 8 9 Velebit: BaSke Oitarije, 900 m, 10. 8. 1968. s Tatpa evropm, B. Parov a S. Brelih; 4 d 5 9 Plitvioe, Črna rijeka, 750 m, 12. 8, 196«, s Talpa evrr>patat B. PWrov et S. Brelih; 7 d 119 Lika: Krbavsko polje: J, b, PeKenica (Turopolje, Croatia), c, Baike OStarije (Velebit, Ctoatia}, d, Pchkl«Caiii (Po^uSje, Herzegovina). Ct bisoctodematus je evropska vrsta in nikjer ne sega preko tnej starega kontitienta. Njen glavtii gostitelj je Talpa europaea in le redko prehaja na druge tnale smalce. Pri njej je subspecifiEna klasifikacija izredno zapletena in problematična. Javlja se v dveh oblikah (tako pri samcih kot pri samicah), ki imata ponekod maCaj geografskih ras, drugod zopet živita skupaj in se pri tem križata ali pa ne. CWnwi med obema podvrstama ic rtiso podrobno prouCcni. HOPKINS et ROTHSCHILD (J 966) navajata, da tipi£na oblika prevladuje na vzhodu, podvrsta hes^lhvusi pa na zahodu. Ta dva avtorja in SMIT {19S6) navajajo, da je C(. b. bisoctodentatus razSirjtna v naslednjih drŽavah: v Franciji, Danski, NemCiji, Švici, Avstriji, severni Italiji, CeSkoslovaSki, Poljski, Švedski, Finski, evropski Rusiji io Jugoslaviji; O, b. heseihausi pa v Veliki Britaniji, Nizozemski, NemCiJi, Švici in 38 SCOPOLIA. Ko 1, pp. 1-67, 1918 Avstriji. PEUS (1972: 430) jc na karti Zahodne Nemčije oznanil kar sedem kombinadj, kako se javlja ta vrsta na tamJc^jSnjcm ozemlji] (samo heselfujusi; samo biswtcdentatus; samo prehodne oblike; he:xlhfiu$i + bi^toäenwus; fteseihausi + prehodne oblike; bisoctodentatus -)- prehodne oblike; hesethausi + bisociodentttus + prehodne oblike). Podobno kot v Zahodni NemEljl je tudi v Jugoslaviji. Vendar imamo ibranega premalo materiala, da bi problematiko te vr^te prikazali na enak način. Verjetno se v veCjem delu naSe driave pojavljata obe obliki in večinoma tudi prehodi med njima. To smo ugotovili na vseh nahajališčih, s katerih imamo zbranih po pet ali vef primerkov. ROSICKV et TODOROVIČ (1964: 209) navajata tipiino obliko za Trebevič, prav tako smo samo to obliko dobili na Kopaoniku. V obeh primerih sta bila determinirana le po dva primerka, kar pa nikakof ni dovolj za ugotovitev resničnega stanja. Isto velja tudi za nahajališča Dolnja Bittjja, Krasno, BelegiJ in gviojaSo, kjer smo naiii le Cr. b. hexlhausi, kakor tudi sa Tomaževo in Jankomir, kjer smo ugotovili le prehodno obliko. Tudi na teh dveh nahajaUSČih sta ujeta k po en ali dva osebka. ROSiCICf et CARNELUTTI (1959: 137} navajata za Ljubljano Ct. b. bisoctodmtatus. S tega In bližnjih nahajališč imamo sedaj zbranega precej materiala in kaže na to, da so obe podvrsti in prehodi zastopani v enakem razmerju. Zanimiv je primer iz Robiča pri Kobaridu; od tu se edini samec ujema s tiDiino obliko^ večina samic pa s ssp. heseihausi. Ravno obratno je pri primerkih s Krbav-$kegB polja in PejCenice, kjer so pri vseh pregledanih sami^ izraženi znaki Cr. b. blsocxodentatus, pri skoraj vseh samcih pa znaki podvrste. Podobno je tudi pri populaciji I. Baskih 0£tarij: vsi ujeti samci imajo zelo močno izražene fnake Ct. b. heselhausit samice pa znake obeh podvrst in tudi prehodne oblike. Veliko variabilnost VII. stemita samic te vrste smo prikazali na sliki 14. Skoraj ves naS material je bil zbran na Talpa europaea ali pa v pjegovih gnezdih. Le dva primerka smo dobili na Sonu araneus. Zanimivo je, da na ozemlju, kjer živita Tatpa caeca in T. romana, nismo na£li niti enega primerka Ct. bäoctotlentatus. 23. Denophlhalmus flgyrtes «sgncrianus PEUS, 1950 Slovenija: \ č 4 S .fiilijske Alpe: Krma, «O m, 18. 8. 1967, s Sorex araneus, B, PWtov et S, Breljlji 2 č 3 Ö Kranj, Zgornja Besni ca, 450 m, 20. 8. 19fi7, i Neomys fodkns, B. Petrov ct S. BreliJi; 1 a KamniSfca Bistrica, 600 m, junij 19S7, s Sorex armeia, Eksped. CSAV; ROSICKV et CARNELUTTI. 1W9: 144; 1 d islo, s Sorex mmutvs; Id 2 S isto, i Sorex alpinus; I (J 19 i&to, r Afipivffjfr/odfear; 1 9 Nanos. 1200 m, 16. 7. 1967, s Taipa eurvo jdlo, 290 m, )g. 4, 1968. Talpa europoea (iz «iKzda), M. Ki^ir; L č istD, S. 6. 19««; \ d 3 9 ista, 8. 12. 19«8; g d 34 9 isto, 19. 1. 19«9; 10 d 23 9 1510,16.3.1969; 4 d 19 isto, 21. J. I9S9; 1 Cf 19 Ljiibljanso barje: "Plutal", 390 m, IB, 4. 1968, Tolpa europata Cn gnezda). M, Ki^ir; ] Q Ljubljana, Brdo. 300 m, il. 10, 196S. Talpa europaea {ii *neida}, M. KoSir; 1 a isto. 19. 1, 19v et A. Rufii; ROSICKV « TOtX)ROVlČ, 1964: 209; I d Klo, 18. 4. 194S. Makcdonljfl; 1 9 Sar Planina; Popova Sapka, 1750 m, 10. LO. 1965, a Sorex fraaeus, B. Petrov; 1 9 ibidem, 1750 m, 6. 6. 1971, s Talpa rpmana, B. Petrov; I 9 ibidem, 1750 m, 7. 6. 1971, i Talpa cwcw, B. Petrov; J 9 Golak; Cavka, 1300 m, 28. 5. 1?J0, i Tafpa eunyraäa, B. Petrov; 1 9 Oftražden: Suvi Lali, 950 m, 30. 5. 1970, s Ta/pa eurapaea, B. Petrov, Ct. a. graecus jc pri na^ razSirjcn po južni Srbüi in MaJcsloniji, razen po Etjcncib jugoiabodncm dely, kjer Hvi ssp. o/tndü/tus. — CleiioplillHhnns «g;rte» (HELLER, 1896) ssp. Vojvodina: J 9 Srtm: Si ara Paiova, 90 m, 6. 1949, s T^tpg europaea, B. Petrov. Makedonija; 1 9 GaliCica, 1500 m, 3. fi. mi, s Tafpa romana, B. Petrov. S teh nahaja]KE razpolagamo samo s samicami in zato ne moremo doloCiti podvrste. 29. Qrnophthalmus orphllus dotomlticttB JORDAN, 1928 Slovenija: 1 Q Julijske Atpc: Krma, lOOQ m, IB. S. 1968, s Softx aranetis, B. Petrov et S. Brelih. Ct. orphilus je alpska vrsta, katere glavni gostitcU je \ficrotus nivalis, PrDožnostno zaid« tudi ni druge, v gnrah živeče male sesalce. 30. CtmophtlialmDs congener convener ROTHSCHILD, 1907 Slovenija: 2 9 Kranj, Zgornja Besnica, 450 m, 20. 8. 1967, i Ntomyi fodiens, B. Petrov ei S-BieJih; 1 g KamniJka Bistrica, 600 m. junij 1937, s Sorex areneus, Eksped. CSAV; ROSIC KV et CARNELUm, 1959: 144; I (J 19 kU},zf*Nmfsfo L5. Leptopsylttmlgirp scopata ssp. n,, objemka io IX. sternit samca {hokitip). Fig. 15. Leptopsytta al/firti scopofii ssp. n., cl&sper and sterjium IX of male holmype. s, Btelth, B. Pfltrov: EWopamiUka cntomqfavtia sesatccv ,,, 47 SI. lt. Leptopsyila algira scopoHi ssp. n.. VII, stemlt pri Sflmjci (alotip) in obrisi apiluliMga roba VII. sicmitfl pii samkah (paratlpit). Flj. 16. LeptopsylUi algira scopctii ssp, n„ sternum VII of femal? alloiype and outline of sternum VII of female paiatyps. Bosna i Hercegovina; 3 tf 13 $ Hercegovina; Capijina, Kioaotok, 10 m, 30. II. 1968, s Crocidura suaveolera, B. Peliov^ 2 Č 2 9 Hercegovina: Capbina, Kflfaotok, 10 m, 20. 11. ISÖSj j Oocidura leucodon, B. Petrov. Ltptopsylla algira je popisana iz Alüra v Alürjji, poleg tega pa je znatia Sc iz Maroka, zahodnega dela Arabskega polotoka, Zakavkaz)a ter skrajnega dela jtigovzhodne Evrnpe. Najdba iz Hercegovine je vsekakor presenetljiva, ker je prva v severnetti tielu Mediterana. Ta vrsta sc deli na pet podvrst in sicer: L. a. algim JORDAN et ROTHSCHILD, 1912 iz centralne Alžirije, severno od Atlasa, L. a. tuggurtensis SMJT, 1951 iz vzhodne Alžirije fTouggoun), L. a. mffrocfono GRENIER, 1957 iz Maroka, L. a. c&stai SMJT, 195J iz Izraela in L. o. popovi (WAGNER et ARGYROPULO, 1934) iz Gnmje in Astrahanske oblasti. Primerki iz Karaotoka pri Capljinj st dobro iočtjo od vseh naitctih ra$, v poisameznih znakih pa so si precej podobni z nekaterimi podvrstami. Razlike so v kopulacijskem aparatu pri samcih in v Vil, sternitu pri samicah. Samci se po obliki objemke (clasper), zlasti njenega negibljivega izrastka, zelo ptibližsuo ssp. costai, po obliki gibljivega prsta pa ssp. pofrovi, le da je ta pri na^h primerkih v zgornjem delu nekoliko ožji fgiej sliko 151. VII. sternit pri samicah jc precej podoben temu sternitu pri ssp. algira, vendar ima manjJe Število iCetin (normalno S—6. iljemottia do 9 dolgih, pred njimi pa O—S kratkih), niegov apikalni rob pa ima plitvejši in oiji sinus (glej $liko 16). Podrobnejši opis te nove podvrste je na strani 65. Kovo podvrsto smo poimenovali po zdravniku in naravoslovcu J. A, Scopoliju (172J—178B), ki je pfvi predstavil sveta floro in favno naSe dežele in po katerem se imenuje tudi na36a nova revija "Scopolia'*. Vsi primerki nove rase iz Hercegovine so bili ujeti na rovkah Crocidura suaveotens in O. leucodon. Ker nobena druga vrsta mikromamalij, ujetih istočasno na Karaotoku, ni bila infestirana s to bolho, domnevamo, da sta obe belozobi rovki njena glavna gostitelja. To domnevo pa bomo lahko potrdili Stle z nadaljnjimi najdbami. 48 SCOPOLIA. No I, pp. l-fiT, Holotip (ät.: lA—P—908 d) in abtip (St.: lA—P—906 9J sta shranjena v zbirki Pnrodoslovnega muzeja Slovenije v LJubljani (coLL. S. Brelih), paratipi pa v isti zbiilri ter v zbirki Britanskega naravoslovnega muzeja v Londonu (coli. Ch. Rothschild) in v zbirki Parazitoloäkega inStituta CSAV v Pragi (coll. B. RosickJ). 40. Lcptopayllti sceni» (SCHÖNHERR, 1916) S I o v f n I j a : 17 {J 20 9 Ljubljana, 290 m, razni dfltiiiiii, z Mus muscutus, Apodemus sylvaikus, Racius rattvs in Crocidura teucadaa, S. Brelih; ROSICKV et CARNELUTTI, 19S9: 14J. Srbija: 1 9 Stara E^lantna; Dojkinci, 7 romana, B. Petrov. Podganja bolha, poznana kot prenalaika kuge, je kozmopolitska vrsta. Njena glavna gostitelja sta Rattus rat (us in R. norvegicus^ zato je laji^eSča v bližini človcSkih bivaüK. S podgan jc prešUi na nove gostitelje, predvsem na druge vrste malih sesalcev, zato jo danes najdemo tudi v prosti naravi, dalef od naselij, V vzhodnem in južnem ddu naSe države je znatno pogostnejSa kot v zahodnem. 44. atdlophilus mftrtlnol martinoi (WAGNER et lOFF, 1926) Srbija: 15 d 31 9 Vlasimka Tresava, 1200 m, IS. 8. 1947, s Talpa eur<^a. B. Petrov et A. Rnžič; ROSICKV et TOMROVIC, 19M; 214. Glavni gostitelj te vzhodnoevropske vrste je Citellus citettus. Pri nas živi v Vojvodini, Srbiji in Makedoniji. Na področjih, Icjer Živi teku niča, dokaj pogosto preide na krte. Gosti letjl in tu neotovijcnl >lfon>pleri DULIČ ct MlRlt (1967) navajata v katalogu sesalcev Jugoslavije 14 vist žužkojedov {InjKtlvora). Zaradi taksonomskLh korektur se je to stanje do dan« nekoliko spremenilo. Izkazalo sc je, da je Talpa romgna samostojna vrsta (iz Jugoslavije je popisana posebna podvrsta Talpa romana stankovici V. « E. MARTINO, ki je lahico tudi samostojna vrsta), med tem ko je Tapta mizura fiercegovinensis v resnici Talpa caeca. Tudi glede razširjenosti posamejaiih vrst krtov je priSlo do bistvenih razlik (PETROV 1971 in 1974), Pri raziskavah smo preiskali 11 vrst insektivorov iz na5e države. Od vrst, navedenih v katalogu sesalcev, nismo pregledali: Erinaceus europaeus, Crocidura nasuta in Suviciu etruscus. Prisotnost prvih dveh vrst na teritoriju Jugoslavije ni potrjena. Suflcw elrvscus se v običajne pasti, kakršne smo uporabljali na terenu, ne ujame in xato nisitvo pre^^edali niti enega primerka. Toinega Stcviia, koliko osebkov posamezne vrste smo pregledali, nam jii uspelo ugotoviti, ker o tem nismo vodili posebne evidence. Kot smo že omenili v poglavju o materialu in metodah, so bili sesalci v prvi vrsti lovljeni za terioioäke raziskave in je bilo ibiranje bolh le dodatno delo, Ni nam znano, koliko primerkov so pregledati Wagnef, Martino in drugi predvojni zbiralci, Zaradi nepopolne evidence so ätevilke, ki jih navajamo za povojno obdobje, nekoliko nižje od resničnih. Po osvoboditvi smo torej pregledali najmanj toliko primerkov, kot je navedeno za vsako imenovano vrsto v oklepaju; Erinaceus rournanicus (40), -Sifejr minulus (30), S. araneus (350), S. alpinus (70), f^efitiys /odiens (90), N. anorrtalus (35), Crtxidura rncveofeny (110), Cr. leucodon {90), Talpa europaeti (290), T. rpma/ta (S5), T. caeca (30), kar znese skupno 12i0 insektivorov. V tabelah od 1 do 11 je prikazana infestacija s sifonapteri za vsako vrsto žužkojedov posebej. V vefiini primerov so rezultati podobni izsledkom v drugih evropskih državah. Veije razlike se kale jo predvsem pri Taiim rormrja in T. coecn, ti imata na Balkanu svojo specifično favno sifonapterov in je v tetn prispevku prviC prikazana. Talpa romam ima na Balkanskem polotoku svojo specifično bolho Palaeopsylla smiti, med tem ko ima v Italiji prav tako svojo posebno vrsto P. hamata. Tudi večina ostalih sifonapterov, ki smo jih našli na tem krtu, je značilna samo za na!o populacijo, ker areal njihove razširjenosti ne z^ema srednje in južne Italije. To so: Hystrichopsylla talpae orientalis, Rhadinopsyita Tsobritui, palaeopsylla oxygo/tia^ P, similis peusi, Cfenophthalmus ruriSy Ct. congener trailus In Ct. asiimilis ber^hardus. Podobno je tudi s krtom Talpa caeca. Balkanska populacija ima svojo specifično bolho Palaeopsylla ox:ygi>nia, med tem ko živi na Švicarski populaciji P, cisatpina. Nadalje so bile na naSih slepih krtih ugotovljene Se naslednje vrste, ki so nanj predle priložnostno in od drugod s tega krta niso znane: Palaeopsylla smili, P. sleinl, Ctenapftthalmus agyrtes ohridanus. Ct. a. serbicus in Ct. a. graeaa. PrecejJtie razlike $mo opazili tudi pri vrstah Crocidura suaveolens in Cr. leucodon. Rezultati naSih raziskav kažejo na to, da nobena od teh dveh rovk ni glavni gostitelj vrst Dorafopsyda dasycnema in Palaeopsylla soricis-, kot pa vse kaže, sta glavna gostitelja vrste Leptopsylla algira scopolil. Na posameznih gostiteljih smo ugotovili zelo različno itevilo gostujočih bolh. Ekstre-ma v tem pogledu sta navadni kn in jež. Na prvem $mo naSli 19, na drugem le dve vrsti. Res je sicer, da smo krtov pregledali mnogo vef kot ježev, vendar je v tem primeru to skoraj nepomembno. Jež je zaradi svojega posebnega na£ina življenja in izoliranosti, prav tako pa tudi zaradi svojega specifičnega kožuha, le redko gostitelj tujih bolh. Tudi v primeru, če te preidejo na njega, ga kmalu zapuste oziroma propadejo, ker nimajo pogojev za razmnoževanje. Edina izjema je njegova specifična vrsta Archaeopsylla trinaceut roumaricus Barrett-Hamilton, 1901) rtii. 1 Sle. HtT. B.H. C.U. Toj, Brb. ŠOB. JUB- 1. A, «rlcse«! •rlnecel d* ¥ 96 ^ 11 4 57 ^ r 1 r 1 IZ , 1 1 2. Ct. fellfl f«llB di ■ 1 ^ Tut), I. Prej^lrd bülh, uKolovljenih na bduprsem JeJu v jLgoslaviji. Tab, 1. Surveji of fleas, siaied on Eastern Euiopcan Hodge^iO^ in Vu^oslavia, Sorex minutus Linnaeus, 1766 Tib.Z Slo. Hrv, B.H, C.Q. Voj. Srt. VsUc. Ju«. 1, D. dan^cnema daayonaioa d* ¥ i 1 s. P. sorlclB d torki ¥ i 1 3. Ct. agjTtaa ■tL^arianus d' ¥ i 1 1 1 Ta. 2. Pregled bolh, ujoiovljcnih na mali rovki v Jugoslaviji. Tab. 2. Survey of fl^as, jtateii on Lesser Shre^ in Vu^oslavia. erinacei, ki se mu je popolnoma priJagodiJa, zato pa le izjemoma prehaja na druge gostitelje. V nasprotju z jeüem pa je krt s svojim velikim podzemeljskim gnezdom zelo pripraven gostitelj tako svojim spedfiCnim, kot priložnostnim parazitom. Samo pri nas ima Štiri svoje posebne bolhe, drugod po Evropi pa Se nekaj nadaljryih. Zanimivo je, da smo od sifonapterov, spocifitnih za Taipa europaeg, naSU vrsto Ctenap/tlhatmus bisoc-todentatus na skoraj vsem ozemlju Jugoslavije, viste Paiaeopsylh kokauti, P. steini in P. simtlls pa strogo lokalizirane. Veliko Število specifičnih vrst razlags^o nekateri avtorji s hipotezo, da je nekoč živelo več vrst krtov, ko pa so ti izumrli, so njihovi paraziti prešli na novega gostitelja. Vzrok temu pa je lahko tudi imobilnost krta, jaj je Ic redko kateri sesalec vse iivljenje vezan na tako ozko lokacijo kot prav on. Med rovkami prednjaK po Številu ugotovljenih bolh Sorex araneus. Brez dvoma je k temu pripomoglo tudi veliko Itevilp pregledanih primerkov. Glavni vzrok pa je verjetno v tem, da ta rovka živi v precej razlitnih biotopih in pride tako v dotik z vcSjim Številom drugih gostiteljev in njihovih zajcdalcev. Koliko in katere vrsie bolh smo ugotovili na posameznih vrstah žužkojedov, je razvidno iz tabele 12. V tej tabeli je tudi oznaieno, kateri insektivorl so glavni, priložnostni in sluteni gostitelji, deloma pa tudi pogostnost pojavljanja. Odnosi med gostitelji in zajedala so pri skupinah, ki jih tu obravnavamo, posebno zanimivi. ROSICKV (1957: S3) navaja za srednjo Evropo 13 skupin sifonapterov, ki parazitirajo na določenih vrstah ali skupinah gostiteljev. Gostitelji so si vCasih ozko sorodni, včasih pa zelo razliCni. Večjo vlogo kot sorodnost ima njihov način življenja. To ne le zaradi bivanja v istem okolju, ki omogoča Številnejše kontakte in s tem povečuje Število prehodov z enega gostitelja na drugega, temveč predvsem v podobnosti gradnje gnezd, v katerih se razvijajo bolj5e ličinke, Tako ni nit posebnega, Ee se Monopsyilus xiurorum, ki je značilen za veverico in polha, ki gnezdita na drevju in v duplih, pojavi v 52 SCOPOLIA, No 1, pp, l-ÄT, J97B Sore* arafieus LtnnBaus,1758 310. Hrv. B.R. Grb. KOH, UBIC, Jus. 1. a. tslpat tAlpaä 9 2 1 ! 1 H. talpsfl orlentalia ¥ 2 i 1 I i 1 1 1 ^ H 6 ® 3. Hh. lnC6e«IlB IntsgBlls. d' ? : ^ I ' 4. llBB7CIl»IIia 0 ' 1 ^ 1 1 ! a 1 ^ 1 ' I - ! 1 D. aaaycMfflst cuspis ? IS ^ 1 ^ - D> d&BjcneDa f 14 J I'j- ^ fT P. IcohHutl $ 7. P. SQrlclB roalclcfl ¥ ill' t 5 i 1 11 B. p. Bariala etaz-kl (f ¥ 1 1 i 1 i 1 if ^ 9. P. BOFlcie scchbina t/ f i ^ 10. CI;. tlsoctodentACUQ sep. i 1 1 1 1 11. Ot. ag^nj^B tra^HTloiuia d' f 12. Ct. Ägyrtae dlnaiuB r 1 ^ 15. Ct. acT^tas I 1 I 1 i ^ ct. aoT^OH sar'blcTiQ t r 1 15. Ct. agjrtSB d' 1 i r 1 16. Ct. crphllua dOlOHlltlCuB d" f I 1 r 1 17. et, con^ner congmaer i r 1 1 1 la. Cr. asslmlllE Cf. UfllDlllB ? I ^ I 1 19. P, bidnntatA if* ? i 1 I S ! J 30. P. füllax r 1 1 i 1 21. MslaneuB ap. rf- J I 1 I ^ M, t^urbifluo y ¥ I 1 r ^ Tab. 3. Pregled bolh, ugotovljenih na gozdni rovki v Ju^aslaviji. 3. Surv«y of fleas, stated on Common Shrew in Yugo^lavia. s. Brelih, B, Petrov: Ettopaiazitska tinomofavna Mialcev , . . 53 Soreji alpinus Sc;hini,1837 T»b.4 aio. Hrv, B.H. C,G. VoJ. Edb. Ualc. Jue. 1. H. talpae orientalte d' S r 1 r ^ 2, n, dseycnefl» ^ f n ^ i 1 10 ^ 23 ^^ 5. I>. duj'tiDiHiA cuqrls df S i ^ 1 = P, kohaiiti d' s 11 r 1 S. P, aoridie roBlo^cjl d' ¥ 11 ' e. P. äoi-lala staj-kL d' ? 16 , 12 ^ 7. Ct. agwfiBa wagnorluiua d' ^ \ 1 s. et, apjTtea dlnarus {T ¥ r 1 i 1 9. Ct. agyrtM bOBnlcoa i 1 1 i z Tati, 4. Pregled bolh, ugotovljenih na planinski rovki v Jugoslaviji. Tab. 4, SuTvejf oF fleas, staled on Alpine Shrew in Yugoslavia. velikem Številu v gnezilu velike sinice, ki je zgrajeno v dupiu ali valilnici iz podobnega materiala. Ker so skupine sifonapterov, ki jih navaja ROSIOCt, zmičiinc tudi za naäe ozemlje in se bomo v tem in prihodnjih prispevkih nanje ozirali, jih na kratko ponavljamo; 1. skupina sifonapterov malih zemeljskih sesalcev^ 2. skupina sifonapterov velikih zveri; 3. skupina sifompterov divjega kitnca; 4. skupina sifonapterov vetjih zemeljskih glodalccv (tekutuce in hrfka); 5. skupina sifonapterov jeSa; 6. skupina sifonapterov vevCTicej 7. skupina sifonapterov netopirjev; 8. skupina sifonapterov Clovekaj 9. skupina sifonapterov ptiCev, ki gnezdijo na zemlji ali tik nad zemljo; 10. skupina sifonapterov lastovk; 11. skupina sifonapterov tareKuljice; 12. skupina sifonapterov drobnih pevcev» ki pieidijo v kronah dreves; 13. skupina sifonapterov domačega goloba, Poleg tega je v srednji Evropi možnih Se nekaj skupin bolh (n. pr, svizca, vran itd.), ki pa so Se premalo raziskane. Čeprav posamezne teh skupin bolj ali manj prehajajo ena v drugo, oziroma nekatere Se niso dovolj utemeljene, so vsekakor z ekoloSkega stahiča zelo zanimive in vredne poglobljenega preučevanja. Vrste, ki jih obravnavamo v lerti prispevku, spadajo v prvo in peto skupino- Iz tabele 12. je razvidno, da nobena od bolh, ki smo jih našli na krtih in rovkah (1, skupina), ni bila ugotovljena na je£u (3, skupina) in obratno, 54 SOJPOLIA, No 1, pp. 1—67, 197« Neomys Igdiens IPcnnant,17711 T*b. S Sic. Hrr, s.ä. Sr^. EOB. lUK. JUQ, 1. orient (d Is ¥ ! ^ i 1 1 ^ l 5 D. daajcneisa dasjcnama d' ¥ f 1 l l l 2 4 , ( i ^ - D, aap. f 1 ^ J. Db daS^nena cuspla f 1 J 2 4. P. Bteinl i ^ l 1 5. P. 90ficlB roalcTtyl rf* ? 11 j 9 ^ Is ^ e. P. soriola al;arki ¥ 7- P, soricia Bcoblna d> ? I 1 j 1 Ö. Ct, asTTtSB wagnaiianua d' ¥ ^ 4 a 9. Ct. a:;jTte3 tiosnlcuB d' ? r 1 l 1 10, et, asyrtae asrMaua d" f r 1 l 1 1 ^ 11. Ct, COa^enar conjeii.;? d' 2 1 a 12. Ct. uncLnatus Xosnarinl f ¥ i ^ 1 1 13. P. fallax d ¥ 1 1 l 1 U. L, sejmlB ¥ \ 2 15. Jt. t^rbidUd d' ? i 1 i 1 Tab. Pregled bo/h, ugotovi jeni h na povodni rovki v Jugoslaviji. Tab. 5. Survey of fleM, staled on European Water Shrew in Yugoslavia. Skupina sifonapterov ježa ima v Evropi enega samega predstavnika in sicer ježevo bolho (Archaeopsylta erinacei). Ctenocepfuilkleii felis, bolha domače mačke, ki spada v Ä. skupino, j C prišla na J eia sluJajno. To niti ni tako redek primer, kar so ugotovili tudi ie v druBih državah, ker si jež včasih poiääe svoje skrivaliSCe v kakem gospodarskem poslopju, kamor zahajajo tudi mačke. Daleč največja je skupina sifonapterov drobnih zemeljskih sesalcev. Sestavlja jo ve£ podskupin, ki pa Se niso prouSene. Ima precej skupnega s 4. skupino {Cricetus, Citellus} in verjetno bi bilo bolj upravičeno, če bi ta predstavljala le podskupino prve skupine. Bolhe, ki so speciHCne za četrto skupino ttamreč pogosto prehajajo na gostitelje iz prve skupine m obratno, kar je razumljivo, saj imajo tako hrCkl kot tekunice svoja gnezda v zemlji. S tem lahko pojasnimo najdbe vrst Ctenophthalmus orientatis in CitellophiŽus martinoi na knu. Nimamo namena, da bi se v tem prispevku poglabljati v delitev prve skupine, ker bi morali upoštevati vse skupine gostiteljev. Vseeno pa lahko v grobih obrisih nakažemo nekatere znaCilnosti, ki so skupne posameznim vrstam ali rodovom naSih insektivorov. s. Brelih, B, Petrov; Ektopiarazitska enlomofavna sesalcev , , , 55 N««mys a noma! us Camera, 1907 T«b B SlQ, O.Q, TöJ, Kos. Hak. Ju«. I. D, dAETeumia dasTonoBa. sf ! l ^ - r~D. daejM«« aap. er 9 l ' a. D, (HWpiB d" ¥ = 1 ! 1 5, F. alHllla ■lllllB ! l 1 ]; 1 A. F. elnllle f«m± ö- ¥ r 1 r ^ 5. Pj aorlcia roalcltTl ö- ¥ l ^ l ' 6. F, aorlclB aterlEl 0* ¥ 1 3 1 ' 7. Ct. dgjrteft diniunia ¥ l ^ i ^ 8. Ct. a£jrta> oliPi ¥ i 1 i 1 6. Ct. rurlB ¥ 1 - 1 ^ 7. Ct. aonttcola ■ 'i [!fli[iifit!ilili •[an3on or the number of mole's fleas on single hosts In Yugoslavia. 60 SCOPOLEA, No 1. pp. 1—6T. 1978 T»b. 12, Pregled insektivorav in na njih ugfitovljenih sifonapierov v Jujoslavjjj. Znatt pomenijo: ]. en sam glavni gOslitrij, Z, veü glavnih gostiteljev, 5, pogo&le najdbe, 4, manj pogoste najdbe, i. posamifine najdbe, 6, posamič ne alt pogo^teji«, vendar geografsko omejene najdbe (samo lam, kjer üvi ^avni gostitelj}, 1, sluEajne ttajdbe. Tab. 12. Survey of Inseclivora and Siphonaptera stated on [hetn in Yugoslavia. The marks mean: Lsi a single true host; 2nd several true host»; 3rd frequent finds; 4Lh less frequent finds; 3th single finds; Äth single or more frequent findi, though geographically limited Conl? where the true host ii living); TtH chance finds. Število goitiitüjev — number of hosts; Število primerkov — number of specimens. s. Brdih, B. Petrov: Ektaparozitska cntomofavna Ksaloev . . . 61 -Ar: «3 • s os 07 II üj b II ii UJ ■ Ii » u fS 1! Ii Ü i| u J! : Ii Ii 1! it 1. AtchafOrsji'lls flflnacel * 1 2, CUnocenhsliiJtiB fell* o 1 T i. ftystriciispnylla tsljMB • • • • • s 2? n. TTphlocsru popp*! • • t 5. HiailiTiOEiaylla op. [äff, pitynpdlBl ■ 1 1 5. THabrina ■ 1 J 7. ÜliatlijiaDSjrlliL ■ 1 1 TttMtopaylla daB^nems ★ * ★ * * * • i Säz 9- I^lBSäpBTllk Bfcltl • * • J 2ai 10, DJ^POOIK o • * } S7 11, FKlBftOpBrlll InlMulil • • * J 146 FalaecrpsTll» atriot • ■ J 59 IJ. alalia * * • J 265 W. P^lfleopEylla ★ ★ ★ ie • • 7; EJS 15. C t ano^thaliiuB miri» * 1 i Ii.. Otnsphthilm aontiscla • • 2 * 17. C tvBEjplLthalBnA ^lAoetAAcntatiLa m * S IV? IB. cteaepUthalBU« i^rteo s 19. C tecAptittiBlnB ar^ililluB • 1 1 20. Ctemphthaligut * • • } i. EOk C taD£>pt]1;helimq cmi^Ilaf tl^lua m • z 6J c-ttnoTiItlialtius iBBludl-l« ■ • • • • 5 K CtmooplithaliiiuB unctnatua • 1 a 25- CtcaepbtUAlmuB orleGtBll« 0 1 11 2*. UdEm^Bta • • S * P5. FtraQfBCOpB^lla fall« * • 1 2 25. LajtopayHa ■lElra 20 27. tsptöfrarlla stj^nl* • « • 3 5 as. Valnraeufi •p. • 1 1 29. (»«Catotihrl« turblduH • & 6 JO, KCsCllbB^llUB fBEeläituE • • • ^ 10 51. Cltellophllufl ««rtlrnl 4 1 % SCOPOL i A, No 1. pp. 1—67, IWi Razdelitev sifonaprerov gledc ng nadmorsko viSidq • ) • 2 • 3 ^ ' 1 1 230am ^ n a d C Ö i ü 'i S .s u s A: ■e B ■ « tJ S o: 2 s u M « 1 o: e M a; C C o: 3 « o. C S BS M 1 «i i '•e o: s 1 ^ 1 « a: 3 £ € 0 1 d d 2200m 2100m 2000 m ISDOm ^SQOm 1 !■ 1700ni i 1 r \ 1 P— ! ^ > ( 1 1 16Ü0m --1 i 1 F —1 f ' ISOOm ( 1 h t 1 1 1 J ' i k i r 1 k ISODm < 1 f i 1 1 p 1200 m i t 1 1 i 1 t t k nODm 4 1 1 1 k t t P < laoam 1 ( > < * I' 1 SOOm * t 1 4 1 1 i A k BDDm ' ( 1 1 1 1 1 ( 1 1 700 m i 1 1 ► T i ► GOO m 1 1 t i i SOOm i T' ■ \ 1 I ( \ i 1 400 m T > i 1 300 m ' < 1 i 1 200 m 1 t 1 1 i 1 f JOD m i * f 0. f i • i ■ ? i 1 s. BreMh, B. Petrov: Elctoparazitska entomofavna sesalcev ... 63 Tab. 13. Razporeditev e» insektivore inaSibiih bdh \ Jugoslaviji glede na natJmorsIco vi Si». Znaki pomenijo; 1. ugotovljeni 1 — 3 primerki, 2. ugotovljenih 4 — 14 primerkov, 3. usotovljenih 15 — iO prittierkov, 4. ii£DtDvlj«iih nad 30 primerkov. Tab. 13. Distribution of fleas lypicaJ of imectivota in Yugoslavia, as to above-sea lew! altittide. The marks mean: 1st 1 3 specimens staled; 2nd 4—14 specimens stated; 3rd IS — 50 specimens stated; 4th more tlian 50 specimens stated. Nadmorsko viSino raziskovane lokacije smo ugotovili za veEiito najdb iz povojnega obdobja. Pri Študiju razporeditve sifonapterov elede na nadmorsko viSino smo pri£li do zanimivih ugotovitev, ki pa jih bomo v tem prispevku samo nakazali, ker obravnavamo samo vrste z insektivoiov. Viäinska ra^vistitev je odvisna od vrste bolhe in njenega gostitelja, od ekoloSkih razmer in od geografskega položaja. Opazn« je tendenca, da se vBte, ki iivijo v mediteranskem pasu v gorah, proti severu sjiuSfajo vedno niže in jih v Slovenijij veCjem delit Hrvat&ke, Bosne, Vojvodine itd. najdemo tudi v nižinah. Vrste, ki živijo v medileraitsketn pasu le v nižjih legah, navadno ne segajo globoko v notranjost dtiave. Večina vrst sifonapterov je glede višinske razvrstitve vezana na svojega glavnega gostitelja, so pa tudi take, ki od tega odstopajo. Vrsto Pataeopsytta steini smo naSli samo v viSini med 1100 in 2000 m, bolhe pati^ops^k simiiis similis, ki živi prav tako na krtu, pa na istem obmoCju od 400 do 1700 m n. m. LeptopsyUa vlgifu icopolii smo ugotovili samo ita viSini 10 m, medtem ko njena gostitelja Crocidura suaveolens in O. teucodoa živita v vetjem delu Juj[oslavije. Dorotopsylla dasycnema in PaiaeopsyÜa sorkis sta zelo vezani na svoje gostitelje rdečezobe rovke in jih spremljata od najnižjih leg do 200Ü m visoko. Podvrsti P. soricis starki in P. soricis scobina smo ujeti samo v višini nad 400 oziroma nad 1300 m, to pa zato, ker na ozemlju, kjer sta razSirjeni, nismo nafli njunih gostitdjev v niijih legah. Isto velja tudi za bolhi P. similis ämiüs in P, smiti, Archaeopsytta erinsKci er}nm:fi, Pataeopsytta kohauti in Cienophthatmus bisoctodeniaius so bile ugotovljene v vseh viänah, kjer živijo njihovi glavni gostitelji, P. oxygonia pa samo nad 600 m, Eeprav je bilo 6 slepih krtov pregledanih tudi s plaže pri Ulcinju. Razvrstitev bolh slede na nadmorsko viStno smo prikazali v tabeli 13. SUMMARY The fauna of Yugoslav ectoparasitic insects has been very poorly researched. Of necessity, simultaneously with the study of birds and mammals, wc have started ojllecting alsD thdr parasites Troin the ordines Phthiraptcra, Sipbonaptera, Diptera, Hfleroptera and Coleoptera. We Iiave succeeded in collecting an ample material, and the pre^t work is the first of the series of contributions uhich the results of our work are going 10 be publislied in. Preparing the p rasant contribution the Tirst author CS. Brelih] was dealing mainly with Siphonaptera, the second (B. Petrov) with their hosts, all the chapters being the result of common work. The data published In the present work are considering 119 finding places from all six republics and both autommious provinces. All finding places are marked on map fig. 1. The localkies distant from one another up to IQ km are bearing the same number. ) I sped es of [nscctivora living in Vu^oslavia have been researched. The exact number of iinfile Species studied could not be slated, the Mammalia havirig been caught for tberiological TRearcitfs and, l?eiides, the data of the pre-war collectors being missing. After 194J at least, the same numbers of specimens as are stated in the brackets after eacJi host were examined: Erinaceus rountankiG (40), Sore* minutus <30), S. ararteus (350), S, alpinus ^eomyi foditnj (SÜ), M anomuluj (35). Cmcidura suaveolens (110), O, leuiodon (90). Tdtpa europaM (^iWJv T. romana (55), T. caeca (SO), which amounts to 1210 )rijectivora. In the systematic survey 51 speci« and 14 subspecies of Siphonapiera found on Yugoslav Insectivora are mentioned. All data in the list are »iven in the ^ame suc«»ion, namely first the number of the caught males and females followed by the finding place, ihe above-sea level, date, the host's species and the name of the specialisi who has collected the material and who is abo the author iif the theriolo^ical datum. With the date from literature also the author, year and pa^e of Ihe work are given. Numerous data from literature have been corrected and completed; in spite of It, in some eases, they are stiil deficient. The following taxons art new to the fauna of Ytifloslsvia; Hysirichofisylfa talpae lalpae, R/tadinopsytla ?sobriag, PalaeopsyUa smUi, Ctenopfttha/rTfus ötsoctodenrarvs hesel/Niusi. Ci. congener iroilia, Ci. assimilis bernhartinf and LepwpsyUo algirg scopoiii. Hysirichopsylla itilp^e wlpfK was stated only in the territory of HotedrSica and Borovnica in central Slovenia, Ver^* likely, an Isolated population surrounded by H. r. orienti/fis Is in question, and it is not known as yet if both races are living sympatrically and crowing. The presence of the species Rbadinopsylla sabrma tnown from Greece and Roumania has not been conclusively confirmed for ihe territory of western Macedonia as yet, Our specimens differ slightly from ihe holoiype, and a^ :□ the length of the longest apical bristJe of the segment 11 of the hind tarsus they agree with the Bulgarian Species Rfi, iturexki. Pa/aeopsylla smtti, of which up till now just one male has been known from Greece, is frequent with us in Ivlacedonia in all places where Talpa romana ia living. Besides, it was found also in Montenegro and Kosovo. Cienop/uhalmus bisoctodintatus fieselhaiKl is Üvlng m a greater part of Yugoslavifl, however, it is Tiol likely to be represented anywhere as an independent race, but together with the typical form, Crenophrhalinus congener troilus is frequent in a greater pert of Macedonia. For pepeli^e near Kri vola k in Macedonia HOPKINS et ROTHSCHI L P (19«: 4®) state its Mp. C(. c, tevadianm. En this case as well it is the first quoted subspecies which is in question, both races beirtg very similar and, owing to variability, single specimens usually defying reliable idemiftcatlon. Ctenophtfitrfmu.i assitnitis befnhafdus was found only on the GaliiSca and Pel ister (Begova Ceama) in the extreme Muthwestern pan of Macedonia at about 1500 m above sea level. The most surpiIsing find is the one of the Species Leplapsylla algira in Herzegovina. Before it was known only from Maroko, Algeria, Israel, Oruiyia (Georgia) and from the region of Astrakhan. Our specimens well differ from all five known substwcies; in this work they are described i. a. saipalii ssp. n. The spread of the species Doralopsylla dasycnema, Palaeopsytia smili, P. axygonia, P. kohauli, P. Heini. P. simHis and P. mricis in Yugoslavia is presented in the already published geographical maps {f}gs. 2, 3, 6, 11 and 13) and the spread of other taxus in the systematic survey of the already stated species and subspecies. On the mountain of Vlasid in central Bosnia situated between ihe domains of the species Pataeopsylla kohauri and P. steint we have found two males and one female of an as yet unidentified species, greatly reminding us of P, ctsalpina. As to the distal arm of st. iX, the two males do not essentially differ from the species P. Hani, and as to the aedeagus they are more similar to P. kohauti. Only a richer material will enable us to stale reltabiy whether they are hybrids between the latest quoted species or a new intermediate form or the species P. cisalpina. palaeopiytta iOricis rasickyi and P. j. starki are living on FruSka Gora in Srem sympatrkally. From there we have just two males one of which has the characteristics of the first, the other one those of the second above-mentioned race, while no intermediate forms have been found. According lo the data published 6y ROSICKY (1957), SMIT (1900), SZABO (ISW, 19«, 1WS7, 196B) and other authors, and on the basis of otir material it can be concluded thai the area id the s. Breiih, B. PHfov: Ektoparaziiska enlomofavna sesalcev , . . 6J subspecjes Dontopsytta dasycnetna cuspis divided into two parts Kfjarated by an af least JflO tm wide belt wliic>i the typical fcrni is living on. The western pari o T the area includes Corsica, Italy, a greater part of the Alps, western Slovenia, 1 stria and Oarslci Kotar, the eastern one the southeastern PoJ^nd, ihf eaütfnmos! pan of SlovaJcia, a pan of iw-jfer/i UJfrainf awd of Roum^rua and a part of eaitern Serbia (Fig. 1). In the Balkan peninsula the moles Talpa romano and T, c^eca have their specific fauna of Siphon a pi era greatly differing from the fauna of the two moles in Italy or Switzerland respeaively. in our country T. ramena (from Vugoslavia, a special fubspec^es T. r. stankovici, which tnay be aJio an Independent species, is described) is the true host of the tlea PalaeopsyUa imiti (in ItaJy F. hämo fa), T. caeca of the flea P. oxygonia (in Switzerland P. cisalpina), which was stated on the basis af the specimens of the above fleas caught on the two species of moles (Fig- 17), as well as according to the spread of both hom and their specific Siphonaptera (Figs. 3 and 6). Also the majority of the other species and subspecies of fleas fTabs. 10 and 11) were discovered exclusively on our populations of the two moles, Leptopsylla aigira scopoiii ssp. n. Holotype male (No.; 1A-P-90B> and allotype fetnaJe (No,: IA-P-906) from Kaiaotok near Capljina, Herzegovina, 10 m, 20. LI, 196S. from Croctdura suaveolens, leg. B, Petrov. Paratyjjes: 2 males, 12 females, all other data the same as with the holotype; 2 males, 2 feinales from Cr. teucodon, all other data the same as above. The holotype, allotype and the majority of the paratypcs are deposited in the Museum of Natural Scititces of Slovenia in Ljubljana {coll, S. Breiih), the other paratypes in the British Museun) (Nat- Hi$t,) in London (coil. Ch. Rothschild) and in the Parajitological Institute of Czechoslovak Academy of Sciences in Prague (coll. B. RosickJ), The new subspecies differs in a narrow and long fixed and movable process of clasper in males and irt the apical margin of st. Vll in females, similar to the one with the typical form, yet it has a shallower sinus. Description; The head, thorax, legs, presni tal abdominal segments with antepygjdial bristles as those of the other subspecies. Male (Fig. 15); The fixed process of clasper is narrow and long resembles to the one of ssp. costai SMIT, 1955. Also the movable proccss is narrow and long and very similar to the one of ssp. popovi (WAGNER et ARGYROPULO, 1934), only its upper part is slightly narrower. Female (Fig. 16): Sternum VII resembles to the one of the typical suhspecics, but its apical margin has a shallower sinus. On the above sternum the normal nutnber of longer bristles amounts to 5—6, exceptionally to 4—9 long bristles and 0—5 short ones. We have named the new subspecies after the physician and natural lustorian J. A. Scopoli (1723 ^ 17S8), who was the first to present the fauna and flora of our country to the world; also our new review "Scopolia" in called after him. All specimens of the new race from Herzegovina were caught on shrews Crocidura suaveolens and Cr. teucvdon. Since no other species of micromammalia caught simultaneously in the above finding place was infested with this flea, we consider the two shrews to be its true hosts. Our assumption will be confirmed only by further finds. PataeopsyKa smiti PEUS, 196i The description of the female (Figs. 4 and 5): As to sternum VII, P. smiti resetiibles the most to the Caucasian species P. alpestris ARGYROPULO. yet the dorsal lobe 66 SCOPOLIA, No U pp. 1—67. 197* of the apica) margin is longer, the sinus distinctly deeper. The number of bristles on the above sternum varies very much. Normally it has 4—5, exceptionally up to 8 long and 0—5 short bristles arranged in one or two more or less regular rows. LITERATURA BEAUOOURNU, J, C„ 1974: Contribution a I'itude des Puces (Siphonaptera) du Nord-Quest de I'Espagne. Description de quatre nouvetles sous-espAces. Ann. Soc. ent. France (N. S.), ID (4): 885—901. — et 1. GRULiCH, 1976: Deux Puces nouveiles d'italie P^insulaire. Bull, Soc. ettt. France, 8J: 133-139. DUL1Č. B. et D. MIRIČ, 1967: Catatogus faunae Jugoslaviw. lV/4. Mammalia, Acad. Sei. Art. Sloven., Ljubljana. HOPKINS, O. H, E, et MIRIAM ROTHSCHILD, 1953r illustrated catalofiue of the Rothschild collection of fleas (Siphonaptera) in the British Museum (Nat. Hist.)-VoL I, Tun«idac and Pulicidae. Jrust. Biit. Mus. (Nat. Hist.). London. — — 195ti: Idem. Vol, II. Coptot>syl)idae, Vermipsyllidae, Stephanocircidae, Ischnopiyllidae, Hypsophthalmidae and XiphiopsylUdae. Ibidem. — — 1962: Idem. Vol. 111. HysUicKopsylHdae. Ibidem. — — I9Ö6: Idem. Vol. IV. HystrichopsyUidae. Ibidem. — — 1971: Idem. Vol. V. Leptopsyllidae and Ancistropsyllidae. Ibidem. HRISTQV, L., 1968; Aphaniptera po micnamammalia i gnezda Hfl ^rizoCt ot Zflp3.dn8 stara planina. Izv. Zool. inst. muz., K: 187—195. — 1974: Aphaniptera po micromamrnalia ot Sredna i Iztočna Stara planina. Izv, Zool. inst. muz., 41: 2A]—256. JURIK, M., I96S: Fteas of the mole Tatpa europaea L. in Czechosiovaitia (Aphaniptera). Acta ent. bohemoslov., 65: 67—75. KOHAUT, R., 1904: Un Pulicide nouveau de Bosnie. Ann. Mus. Nat. Hun^., 1: 87—89. KpSlR, M,, 19^0: Favna krtovih gnezd. Diplonuica naloga. Ljubljana. MtKES, M., 1968: O ektoparazitskoj fauni miäa-humkaSa iMus muscuhts hortulanus NORMANN). Arh. biol. nauk., IS (3/4): 263—272, pl. 1—5. PETROV^ B.,^ 1971: Taxonomy and disiiibution öf moles (genus Tulpa) in Macedonia. Acta Mus. Mac. Sei. Mat., XII, 6 (107): 117—138. Skopje. — 1971: A new mammal species in the fauna of Serbia {Talpa caeca SAVQ. Arhiv, biol. nauk., 23 (3/4): 29F—30P, Beograd. — 1974: Einige Fragen der Ta^tonomie und die Verbreitung der Vertreter der Oottung Talpa (Insectivora, Mammalia) in Jugoslawien. Proc. Inl. Symp. Spec. Zoogeogr, Europ, Mainm. Brno 1971, 117—124, Praha. PEUS, F., 1950: Der Formenkreis des Ctenophthalmus agyrtes HELLEK (Insecta, Aphaniptera). Eine Skizze Uber seine Struktur und Uber das Wesen und die EnUte-hung seiner Rassen. Syllegomena biol, Festschr. Kleinschmidt, Lutherstadt Wittenberg 186—318. — 1958: Flöhe aus dem M it tel meergebiet (Ins., Siphonapt.). II. Griechenland. Mitt. Zool. Mus., 34(1): 135-171, Berlin. — 1964: Flöhe aus dem Mittelmeergebiet (Insecta, Siphonaptera}. V. Italien. Zool. Beitr., 9 (1963): 461 - 477. — 1965: Flöhe aus dem Mittelmeergebiet. VL Jugoslawien. VII. Griechenland: Pindus-Gebirge. Bonn. zool. Beitr., 15(3/4) (1964): 256—265. s. Brelih, B. Petrov; Ektoparazitj):^ eatontoravna «esaJcev ... 67 — 1972; Zur Kenntnis d« Deutschi^nds (Schluss) (In$ectii, SiphonApt^a). IV, Faunistik und Ökologie der Saugetierflühe. Zool. Jb. Syst., 99: 408—504. ROSICKV, B., 1957: Blechy — Aphanlptera. Fauna CSR 10. Ceskoslov. akad. v6d., Praha. — 1959: Zur Kenntnis der Flöhe (Aphaniptcra) Bulgariens. Pr. Brninske zakl. Ceskoslov. akad. v6d. 31 (7>: 32i—354. — 1966: Entomographical divUion of Central Europe and the Balkan peninsula based on the order Aphaniptcra. II. Entoiti. sympos., Opava., 227—241. — 1966: On the structure of the distribution area of flea species (Aphaniptera) of thtf soperfamily Ceratophylloidea. FoL Parasii., 13: 64—72. -et J. CARNELUTTl, 1959: Pfispivek k poznAni fauni blech (Aphaniptera) Slovinska. Ctskoslov. parasit., 6 (2): 135—148. — et M. TODOROVlC, 1964: Some speci« of ftcas southern regions of Yugoslavia. Ceskoslov. parasit., 9; 207—216. RUŽlC. ANKA, 1967: Pregled faune Micromamrtialia bi vie Vlasinske tresave i njene uže o koline. Vranjski glas., 2: 349—355. SCOPOLI, J. A., 1763: Entomologia CaroioUca. Vindobonae. SM IT, F. G. A. M., 1953: Description of new and little-known Siphonaptera. Bull. Brh. Mu9. {Nat. Hist.). Ent., 3 (5): 187-217. — 1957: New hystrichopsyllid Siphonaptera. Bull, Brit. Mws. (Nftt, Hist.}, Ent., 6 C): 41—76. — I960; Notes on the Shrew-Flea Domtopsylla dasyenema (ROTHSCHILD). Bull. Brit. Mus. (Nat. Hist.), Ent., 9 (7): 359—367. — 1960: Notes on PaltKopsylla, a genus of Siphonaptera. Bull. Brit. Mus. (Nat. Hist.). Ent., 9(7): 369—386. — 1963: Spccies-groups in Cienophthairttus (Siphonaptera; Hystrichopsyllidae). BuU. Brit. Mus. (Nat. Hist.), Ent.. M (3); 103—J52. PI. J—58. — et B. ROSICK?, 19SS: Three new Siphonaptera from the Balkans. Acta faun, ent. Mus. nat. Pragae. 10 (9S): 177—186. SUCIU, MARIA, 1971: Quelques considerations zoog^ographiques sur les Puces (Siphonaptera) de Roumaniac. I er Muticoll. europ. parasit. Rennes. 447—449. — 1973: Quelques cosiderations zooseograpiiiqucs sur les Puces (Siphonaptera) de Roumanic cn fonction (Se leurs hdtes. Rev, Roum. hiol.. Ser. loo!., 18 (2): 111—118. — et M. HAM AR, 1968: SiphonaptSres collectts dans des nids de rongeurs (Rodentia). Trav. Mus. Hist. Nat. Grigore Antipa, 927—938. SZAfiO, I., 1964: New flea species in the Hungarian fauna 1. Annal. Hist. Nat. Mus. Nat. Hung., «(1/2): 167-180. — 1967: A magyarorszägi emlosdllatok bolhäi. KUlOnlen. AUatt. Közl.. 14 (1/4); 151—160. Tab. — 1968: A Bakony-hegysig Siphonaptera fautiÄjänak alapvettee. Veszpr^m megyei Muzeumok Közl., 7: 339—3S0. VAGNER, J., 1930: Afanipterska fauna Jugojlavije. Glas. Jugosl. Ent. DruS., 3/4 (1/2) (1928—1929): 1—35 {oziroma 9—43). WAGNER, J., 1936: BeleSka o afanipterama Južne Srbije. Buü. Soc. Sei., 17: 134—136 Skoplje. — 1939; Beitrage zur Kenntnis der Aphanipterenfaima Jugoslaviens. Bull. Soc. Sei., M: 155—163, Skoplje. ABECEDNO STVARNO KAZALO — SUBJECT INDEX Ardiaeopsylla erinacei crinacei 9 GtellophiLus [tiartinai maninoi 49 Oenocephalid« fchs felis 10 Ctenophthalmus agyrt» 41 Qenophthalmiis ogyrtes bosnicus 40 Qenophthalmus e^yrtei dinar us Ctenophthatmiis agyrtes graecu; 4L ClenophthaJmus agyrtcs ohridanus 39 tletiopliLhsJmus agyrtes j^rbicus 40 Clenophthalmus aeyrt« wflgn«riaiiiis 38 QenophtbaJmus assimilis cf. assimilii 43 Ctcnophthalmus assimilis bernhardm 44 Qenopht halm lis assimilis ercftus 44 Qenophthalmiis bisociodentaius bisoctodeniatus 3S QenDphthalmus bisoctodentattis hesdhausi 35 Qenophihalmus congeiur (roilus 42 QenophthaJmiu monticola 3J Qenophth^lmiu orientalis 4S CtenophthaJmus orphilus dolom it icus 42 Ctenophthalmus niris 33 CtenophthaJmus uncinatu$ ko;hanini 44 Doratopiyläa dasycnema s!p. 17 Doratopsylla dasycnema cuspis 17 Doraiopsylla dasycnema dasycncma 14 Hystrichopsylla taJpae ariemalis 11 Hystrichopsylta talpae talpae 11 L^topsylla alglra scc^iii 46, Leptopjylla segnis 48 Malarafus sp. 4< Mcgabothris turbidus 4JJ Kosopsylhis fasciatus 49 Palaeopsylla kohauti 24 Palaeopsylla onyjouia 31 ?ala«op$y11a simili^ peusi 29 Palaeopsylla similh «i mill s 27 Palaeopsylla smiti IS, ISS Calaeopsylla soiicis 33 Palaeopsylla soticis rosic kyi 31 PalaMpsylla soricls stobina 34 Palaeopsylla soHcis starki 33 Palaeopsylla steini 26 Peromyscopsylla bidentata 45 PeramyscDpsylla fallax 45 Rhadinopsylla sp. 13 Khadinopsylia inlcgella intc^ella 14 Rbadinopsylla Tsobrina 13 Typhloceras poppe! 12