CELJE, 26. NOVEMBER 1981 - ŠTEVILKA 47 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC O0LOVNA SKUPINA CK ZKS V 'ffiHARSK/ OBČINI in danes je na obisku v šmarski občini delovna ■jupina CK ZKS, ki jo vodi izvršni sekretar v Predsedstvu w ZKS Emil Roje. Včeraj dopoldne je imela delovna sku- ma najprej pogovor s člani komiteja Občinske konference Ej(S, predsedniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, Lršnega sveta in Skupščine občine, nato pa so se njeni Mgrii sestali s komunisti Hmezadovega Kmetijskega kombi- ^gta, Go-kopa iz Rogaške Slatine in popoldne še s komuni- jj ki delajo v upravnih organih Skupščine občine Šmarje J Jelšah. Danes ob 10. uri pa so stekli pogovori med jglovno skupino CK ZKS in komunisti delovne organiza- cije Kors Rogaška Slatina, popoldne pa bo zaključni razgo- S Člani vodstev družbenopolitičnih organizacij, Izvrš- nega sveta in Skupščine občine. Delovna skupina Central- nega komiteja ZKS bo svoj obisk v Smarski občini zaklju- čila s pogovorom s komunisti osnovne organizacije rajona II v krajevni skupnosti Rogaška Slatina. DS OBVESTILO BORCEM IV. PROLETARSKE ČRNOGORSKE BRIGADE v tisku je »Spominska knjiga IV. proletarske črno- gorske brigade«, v kateri je bilo 15.000 borcev. Doslej so organizatorji tiska uspeli do- biti podatke okoli 9.000 bor- cev pa zato na tem mestu po- zivajo vse preživele borce in njihove svojce, ter svojce padlih ali po vojni umrlih borcev te brigade, da pošlje- jo naslednje biografske po- datke; priimek, očetovo ime in ime, poklic pred vojno, le- to in kraj rojstva, točen na- slov bivanja, za padle in umrle mesto in kraj, kjer so padli, oziroma umrli po voj- ni, politična pripadnost (član SKOJ, ZK in od kdaj), sode- lovanje v NOV od... do..., kolikokrat je bil ranjen, je vojni ali mirnodobni invalid, kakšen čin ima, je nosilec Spomenice 1941, kakšne dolžnosti je opravljal v vojni, navesti pa tudi funkcije po vojni. Ob teh podatkih je po- trebno poslati tudi fotografi- je, to naj storijo borci, ki so že poslali podatke a brez fo- tografij. Podatki morajo biti na voljo za vse borce te bri- gade, ne glede na to, koliko časa je kdo bil v njej. Vse podatke pošljite naj- pozneje do 31. januarja 1982, kajti knjiga bo izšla v prvi polovici prihodnjega leta. Naslov je Sekcija IV. Prole- tarske črnogorske brigade, Beograd, Trg bratstva in enotnosti 9. Knjiga bo izšla ob 40-letnici omenjene bri- gade. 29. XL 1943 PRAZNIK NAŠE STVARNOSTI Drugo zasedanje AVNOJ — protifašističnega sveta narodne osvoboditve Ju- goslavije - tudi po ose- mintridesetih letih ohra- nja veljavo vsej tisti izje- mnosti dogodka, katerega moč ne le nenehno nara- šča, temveč nam daje opo- ro in pogum vselej, ko se v našem dinamičnem ra- zvoju soočimo s težavami. Takratna odločitev sicer zasužnjenih, pa vendar v srcu in pesti vedno svobo- dnih narodov in narodno- sti, da si bodo svojo usodo krojili sami po socialistič- ni poti v federativni Jugo- slaviji, je živo prisotna v vsem razvoju naše sociali- stične samoupravne de- mokracije od prvih teme- ljev za izgradnjo nove Ju- goslavije do današnje skupnosti narodov in na- rodnosti, v kateri si člo- vek sam ustvarja svojo srečo v procesu krepitve samoupravne vloge de- lovnega človeka v združe- nem delu in v demokratič- nem mehanizmu naše družbe. Iz te perspektive gleda- no smo na svoji poti ve- dno nepopustljivo uvelja- vili temeljne usmeritve re- volucionarnih pridobitev. Prav težave, pritiski in za- stoji v našem razvoju pa so nam vedno vlili še no- vih moči in še bolj strnili naše vrste delovnih ljudi z Zvezo komunistov na če- lu, da smo težave prema- gali in še močnejši, bolj odločni ter oboroženi z novimi izkušnjami in zna- njem nadaljevali po za- stavljeni poti. Nikoli nismo trdili, da smo popolna družba, imu- na za vse težave s katerimi se srečuje današnji nemir- ni svet in da tudi sami v našem prizadevanju za čim hitrejši še boljši jutri ne delamo napak. Prav v tem času se sre- čujemo s težavami, ki so na prvi pogled morda celo večje kot kdajkoli poprej po letu 1948. Zlasti v vsa- kodnevnih »razpravah« kljub resnosti situacije vse preradi še bolj črno- gledo in brezizhodno, kot je to potrebno, govorimo o prekomernem investira- nju, težavah pri proizvod- nji hrane, neizpolnjevanju izvoznih načrtov, pomanj- kanju surovin in repro- dukcijskega materiala in nekaterih proizvodov ši- roke potrošnje, razrašča- nju administracije in družbene režije nasploh pa o neugodni devizni pla- čilni bilanci, neupraviče- nemu dvigovanju cen, zaostajanju rasti realnih osebnih dohodkov in še bi lahko naštevali. Res je, ni malo težav, pa tudi maj- hne te težave niso. Predv- sem pa ne smemo nikoli verjeti, da so takšne, da jih ni mogoče premagati. Ravno ta praznični tre- nutek je primeren, da se spomnimo, da smo v pre- teklih desetletjih uspeli iztrgati našo deželo iz zao- stalosti in jo dvigniti na raven srednje razvite in- dustrijske države s preko 2000 dolarji narodnega dohodka na prebivalca. Ne kaže spregledati, da Jugoslavija v svetu zaradi svoje doslednosti na poti neuvrščenosti, uživa ne- deljen ugled in spoštova- nje. Dokazovali smo in ve- dno bomo, da se znamo odločno upreti vsem poiz- kusom zunanjih in notra- njih sovražnikov, ki bi že- leli ogroziti bratstvo in enotnost ter ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Tudi danes imamo vo- ljo, znanje in sredstva, da težave premagamo. Samo en podatek za ilustracijo: v zadnjih desetih letih smo kupih za 35 milijard dolarjev razne industrij- ske opreme, tudi najmo- dernejše. Ta oprema je tu v naših tovarnah, na naših poljih, samo izkoristiti jo moramo. Imamo pa še nekaj. Imamo ljudi. Tu so velenj- ski in tuzlanski rudarji, tu so štorski in jeseniški že- lezarji, tu so kmetje s širo- kih vojvodinjskih polj, pa gradbeniki, tekstilci, ko- vinarji - delavci iz vrst onih, ki so izbojevali svo- bodo, njihovi sinovi in hčere, cesto pa že tudi vnuki, tu so znanstveniki in še... Vsi ti so porok za priho- dnost, za bratstvo in enot- nost, za stabilnost Jugo- slavije in srečo nas vseh. Saj nas je vse k temu zave- zal že Cankar, ko je zapi- sal: »Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč - na vas bo slonelo življe- nje.« V najtežjih trenutkih življenja naših narodov smo dokazali, da smo s partijo na čelu vredni tega zaupanja. Dokažimo to tu- di danes. BORIS ROSINA DOBJE: DELOVNA ZMAGA Pred šestimi leti sta se po- bratili krajevni skupnosti Dobje pri Planini in Stadion Ljubljana. Ves ta čas so se vezi med njima krepile in se odražale na številnih področ- jih. Zadnji rezultat sodelova- nja med njima je bila ustano- vitev mizarske delavnice v Dobju, v okviru Gradbenega podjetja Bežigrad, ki ima prav tako neprecenljive za- sluge za razvijanje in utrjeva- ije bratskih odnosov med )bema krajevnima skupno- itima. Tako je prav ta delov- la zmaga odblesk prisrčnih itikov med krajani iz hribo- vite, manj razvite krajevne ikupnosti in med delovnimi judmi iz industrijsko visoke azvite krajevne skupnosti. *rav to pa daje še večji pou- larek tej vzajemni zmagi in »omoči. To so v krajevni kupnosti obeležili s slove- no otvoritvijo mizarske de- ivnice, ki je bila včeraj ob 2. uri na Dobju. lizarska delavnica, čeprav lajhna, predstavlja za kraja- e Dobjega veliko pridobi- iv, pa ne samo z vidika do- atnih možnosti zaposlova- ja, ampak predvsem zato, er je le-ta postala prvi obrat krajevni skupnosti. MP VIRŠTANJČANI NA REFERENDUMU v krajevni skupnosti Virštanj so imeli za nedeljski refe- rendum o podaljšanju samoprispevka pripravljeno samo eno glasovalno mesto, ki so ga postavili v dvorano doma krajanov. Kljub temu, da udeležba občanov v dopoldan- skem času ni bila ravno velika, je v končnem seštevku dosegla zavidljiv odstotek; kar 91,5% glasovalnih upravičen- cev se je udeležilo referenduma, za uvedbo samoprispevka pa je med njimi glasovalo nad 72% ljudi. Foto; DS! ŠMARJE PRI JELŠAH IN LAŠKO ZA - A S PREUDARKOM! Samoprispevka potrfena, zdaj na delo! Delavci in občani šmar- ske občine so v nedeljo z re- ferendumom izglasovali po- daljšanje tretjega samopri- spevka. Od 21.528 ljudi se jili je referenduma udeleži- lo 91,7%, med njimi pa je za uvedbo podaljšanega samo- prispevka glasovalo 83,4% občanov (dokončne uradne podatke o odstotku glasov »za« samoprispevek bomo zapisali v naslednji številki NT). Izid referenduma po posa- meznih krajevnih skupno- stih šmarske občine pa je bil takšen; v krajevni skupnosti Bistrica ob Sotli je za uved- bo podaljšanja samoprispev- ka glasovalo 87,6% občanov, ki so se udeležili glasovanja, v Bučah 87,6%, v Dobovcu 78,2%, na Donački gori 84,8%, v Kostrivnici 82%, v Kozjem 82,7%, na Kristan vrhu 91,5%, v Lesičnem 82,9%, v Mestinju 87%, v Osredku 89,4%, v Podčetrt- ku 76,6%, v Podsredi 76,8%, v Polju ob Sotli 77,7%, v Pri- stavi 91,8%, v Rogaški Slati- ni 82,1%, v Rogatcu 81,1%, na Sladki gori 84,9%, v Stoj- nem selu 89%, v Šentvidu pri Grobelnem 83,7%, v Šmarju 84,6%, v Tinskem 88,3%. na Vinskem vrhu 75,6%, na Virštanju 72,4%. v Zagorju 88% in v Zibiki je za samoprispevek glasovalo 86,7% glasovalcev. Z udelež- bo na glasovalnem mestu pa so se znova najbolj izkazali občani krajevne skupnosti Osredek, saj so se do 10. ure dopoldne prav vsi udeležili referenduma. Delovni ljudje in občani v občini Laško so v nedeljo ponovno izglasovali samo- prispevek. V zadnjih dese- tih letih se je solidarnost, tokrat že tretjič, izkazala na preizkušnji. Tretji samoprispevek v la- ški občini bo tako v nasled- njih petih letih znatno dopri- nesel k hitrejšemu reševanju problemov na področju osnovnega šolstva, v krajev- nih skupnostih pa omogočil, ob hitrejšem reševanju infra- strukturnih oziroma komu- nalnih objektov, tudi hitrejši razvoj in lepše pogoje za živ- ljenje. Na 53. glasovalnih mestih je bilo v nedeljo živahno že v zgodnjih jutranjih urah. Ta- ko so v zaselku Gorelce, v krajevni skupnosti Vrhovo, že do osme ure zabeležili stoodstotno udeležbo glaso- valnih upravičencev, in v krajevni skupnosti Jagnjeni- ca, kjer so krajani do 12. ure opravili svojo dolžnost. V vseh krajevnih skupnostih, razen v Brezah, pa je do 15. ure glasovalo preko 80 od- stotkov upravičencev, zgle- den odnos do skupnega reše- vanja nalog v občini pa so pokazali še občani v krajev- nih skupnostih Radeče, Zi- dani most, Svibno, Vrhovo in Sedraž, kar je bilo, glede na skupni program občine, pričakovati. Zal pa je bil skupni odsto- tek glasov za precej nižji od odstotka udeležbe občanov na referendumu; Od 94,03 odstotne udeležbe je za sa- moprispevek glasovalo 69,29 glasovalcev. To pa so šte- vilke, ki ne prenesejo razlage o zmanjšanju zavesti obča- nov, ampak govore o seda- njem gospodarskem trenut- ku, ki tare tudi občanov žep. 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november KAJ JE DOMOVINA? Zame je domovina vse, kar vi- dim, sUšim in '>*ipam. Bohera Andreja, 5. a Ko sem bila majhna, mi je bi- la domovina stajica, potem so- ba, hiša in ko sem bila ie večja, je bila domovina igrišče in šola. Ko bom odrasla, bom spoznala, da je moja mala domovina zelo lepa in meni koristna. Antlej Ksenija. 5. a Domovina je moj dom, dvori- šče, na katerem se igram in tudi ves svet, ki ga poznam. Diaci Marko, 5. a Domovina je naša najljubša mati, za katero je v vojnah žr- tvovalo svoje življenje mnogo ljudi. Zato jo spoštujmo in va- rujmo, da si je kdo ne prilasti. Mihelca Zdolšek, 5. a Domovina je nekaj lepega, kar se z besedami ne da pove- dati. Karmen Žagar, 5. b Moja domovina je cvetoče po- lje, po katerem se vsak dan sprehajam in uživam v lepem svobodnem življenju. Marko Žohar, 5. b Domovina je svobodna, če je mir, tovarištvo med ljudmi, žvr- golenje ptic, šumenje gozdov in moj dom. Kaučič Tanja, S. b Domovina je zaklad, v kate- rem živim, in ko sem bila maj- hna mi je bila domovina zibel- ka, v kateri sem se zibala. Sergeja Gjuran, 5. c Domovina je naše čudovito morje, gore, gozdovi, travniki, polja, naša samoupravna socia- listična ureditev, v kateri živi- mo svobodni in zavedni držav- ljani Jugoslavije. Domovina je naše največje bogastvo in zato smo zanjo pripravljeni žrtvova- ti vse. Alenka Založnik, 5. c Sestavili učenci COS Store CELJSKI KOMUNISTI O PREOSNOVI GOSPODARSTVA VSE ZA DOBRE PROGRAME Dokument o razvoju bo pripravljen do leta 1983 Ocena dosedanjega druž- benoekonomskega razvoja občine Celje in naloge Zveze komunistov pri oblikovanju in sprejemanju dolgoročne razvojne vizije - to je bila osrednja tema razprave na zadnji seji Občinske konfe- rence Zveze komunistov Ce- lje, ki je bila v delovni orga- nizaciji Emo. Komunisti so torej razpravljali o dolgoroč- nem planu razvoja občine in ob tem seveda o preosnovi celjskega gospodarstva. Dej- stvo je namreč, da je celjska občina že vrsto let po vojni uvrščena med deset najbolj razvitih občin v Sloveniji, kljub temu pa to še zdaleč ne pomeni, da ta stari industrij- ski center nima velikih go- spodarskih problemov. Pa najsi gre za neskladja med posameznimi področji druž- bene reprodukcije, primarne delitve in porabe, za eko- nomske odnose s tujino ali energetsko in surovinsko si- tuacijo - vse to terja preo- snovo gospodarstva. Na seji Občinske konfe- rence so komunisti izčrpno in kritično opozarjali na ne- katere probleme v zvezi z na- daljnjim razvojem celjskega gospodarstva, uvodno oceno pa je podal sekretar komiteja Aleš lic. Poudaril je, da mora Celje dobiti dokument o dol- goročnem razvoju, ki bo opredeljeval ključne razvoj- ne cilje. V razpravi pa je so- deloval tudi član predsed- stva CK ZKS Štefan Koro- šec. Naglasil je, da mora dol- goročno načrtovanje pro- storskega, gospodarskega in socialnega razvoja temeljiti na sprotnem sodelovanju de- lavcev in drugih občanov. In ker delamo načrte za boljše življenjske razmere ljudi, bo- do delavci nedvomno radi podprli dobro zasnovane predloge strokovnjakov. Na- loga komunistov pa je, je de- jal Štefan Korošec, da jih v okviru dejavnosti družbenih in samoupravnih mehani- zmov k temu pritegnejo. Dolgoročno vizijo razvoja celjske občine bo pripravila posebna delovna skupina do leta 1983, je bilo rečeno na seji Občinske konference ZKS. Ker bo to dokument, ki bo vključeval preosnovo celjskega gospodarstva, bo moral zasledovati tudi cilj, da pride celjsko gospodar- stvo do novih, atraktivnih iz- delkov, s katerimi se bo lah- ko uveljavil tudi na tujem trgu. Temu cilju pa mora sle- diti tudi ustrezna naložbena politika, ki bo vključevala združevanje sredstev v ko- rist zanimivih programov. Večja skrb pa bo morala biti namenjena tudi zaposlova- nju ljudi na zahtevnih delov- nih mestih, pa podpora znanstveni in izumiteljski dejavnosti. Razvoj gre na- mreč dalje in tudi Celje bi moralo s svojimi 300 stro- kovnjaki dokazati, da je na nekaterih področjih sposob- no uspešno tfekmovati, če se dobro organizira. DS 25'LETNICA DOMA NA GOLOVCU v domu na Golovcu smo imeli 17. novembra velik dan - proslavili smo 25. obletnico ustanovitve. Pred 4. oktobrom 1956 leta je bila v tej zgradbi bolnišnica za otroke. Ko so se odpirali v Celju oddelki posebne šole, je bil potreben tudi dom, kjer bi živeli otroci, ki jim domače okolje ne zagotavlja ugodnega telesnega in duševnega razvoja. Takšne otroke so vključili v življenje v domU, v njegovo oskrbo in vzgojo. Živahni so, prisrčni in navihani. Velika družina nas je in lepo nam je, čeprav za uspešno delo še marsi- kaj potrebujemo. Toda, imamo mnogo dobre volje in optimizma ter lepo okolje in imamo se radi. Na proslavo smo se skrbno pripravili. Predstavili smo kulturni program in razstavo naših izdelkov in polizdelkov. Veseli smo bili, ker so se našemu vabilu odzvali naši nekdanji delavci, sodelavci in predstav- niki družbenega življenja. Zbrane je pozdravila ravna- teljica doma profesorica Lidija Hrnčič-Tominšek, ra- zvoj ustanove pa je orisala tovarišica Milica Bizjak. Na prireditvi smo najzvestejšemu zunanjemu sode- lavcu, specialistu pediatru dr. Marjanu Vebru, podelili priznanje za 25-letno sodelovanje, priznanje pa smo podelih tudi Miri Zakovšek, ki že 23 let pripravlja slastne obroke hrane. Takšnih srečanj in obiskov si še želimo. Radi bi, da bi se občasno v naše delo vključevali zunanji sode- lavci, da bi se okolica zanimala za naše težko in odgo- vorno delo. Srečni smo, da smo lahko praznovali srebrni jubilej organizirane skrbi za »ptičke brez gnezda« v naši re- giji. Vsem, ki ste nam pomagali pri delu in tistim, ki ste nas ob jubileju obiskali, se zahvaljujemo. LIDIJA zahvaljujemo. LIDIJA HRNCIC-TOMINŠEK MOZIRJE: PROSLAVE V VEČJIH KRAJIH v počastitev 29. novem- bra, dneva republike, pri- pravljajo krajevne konferen- ce SZDL v mozirski občini proslave, ki bodo v vseh več- jih krajih v Gornji Savinjski in Zadrečki dolini. Priredi- tve bodo te dni, sicer pa tik pred praznikom. Programe bodo s svojimi nastopi do- polnjevali člani domačih prosvetnih društev in šolski otroci s pevskimi in recitacij- skimi točkami. MB NA POLZELI IN V PREBOLDU Osrednja proslava v poča- stitev Dneva republike bo v žalski občini letos na Polzeli, kjer bodo v soboto, 26. no- vembra odkrili spomenik 59 žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik je delo akadem- skega kiparja in grafika Ja- neza Boljke iz Ljubljane. V kulturnem programu bodo sodelovali člani Svobode in osnovne šole s Polzele, osrednji govornik pa bo član predsedstva SR Slovenije Tone Bole. Pred osnovno šo- lo v Preboldu pa bodo v pe- tek odkrili doprsni kip naro- dnega heroja Slavka Šlan- dra. JANEZ VEDENIK ODPRTA NOVA BLAGOVNICA VZREČAH V Zrečah so v torek odprli novo blagovnico, uspeh sodelovanj Emonine delovne organi- zacije Merkur oziroma trgovske hiše Maximarket, krajevne skupnosti Zreče ter delovnih organizacij Unior in Comet Zreče. Sodobna blagovnica premore 2366 m^ skupnih površin, od tega 1381 m^ prodajnih povr- šin, njena vrednost pa je okoli 104 milijone dinarjev. Blagovnico, ki so jo odprli ravno na dan, ko je pred desetimi leti pričela z delom trgovska hiša Maximarket, je odprla predsednica delavskega sveta temeljne organizacije Jana Smo- diš. MBP PLANINCI IN BORCI NA POHODU Prejšnjo soboto je PD Zabuko- vica organiziralo pohod ob spo- menikih NOB v Savinjski dolini. Planinski društvi iz Zabukovice in s Polzele namreč že drugo leto zapored organizirata pohode k posameznim spomenikom z že- ljo, da bi sčasoma obiskali vse spomenike na obrobju doline. Sobotni pohod se je pričel pri spomeniku NOB v Migojnicah, udeležilo pa se ga je 90 pohodni- kov iz Griž, s Polzele, iz Prebol- da, Litije in Ljubljane. Tam jih je v imenu občinskega odbora ZZB Žalec pozdravil Rado Cilenšek. Zal pa med udeleženci pohoda ni bilo članov OO ZSMS Griže, kra- jevnih in občinskih funkcionar- jev. Planinci se mnogokrat spra- šujemo, če smo edini, ki ob po- moči borcev organiziramo in vo- dimo mlade k pomnikom naše revolucije. Kje so ZSMS, SZDL in Zveza komunistov? Kolona pohodnikov je v soboto obiskala spomenik I. Štajerskega bataljo- na v Grižah ter nadaljevala pot preko Matk na Hom. Na Homu je bila svečana podelitev transver- zalnih značk. FRANCI JE20VNIK FRANC PODMENINŠEK OBRAZI Eden izmed tistih, ki se je zapisal lesno predelo- valni industriji, ki živi z lesom, tako značilno su- rovino Gornje Savinjske doline, ki živi z gozdom in svojim okoljem. Tako v Nazarjah, kjer dela in na Ljubnem ob Savinji, kjer je doma. Franc Podmeninšek ima za seboj že triindvajset let dela. Zdaj je skladiščnik v temeljni organizaciji Žagarstvo delovne orga- nizacije Gorenje - GLIN. Dela tam, kjer se zbira ža- gan les, in od koder ga pošiljajo v lastne obrate v nadaljnjo predelavo in se- veda tudi drugam. Da, ce- lo v IZVOZ. Mojster na svojem de- lovnem mestu, človek, ki budno spremlja vse, kar se dogaja okoli lesa in z njim. Vodi odpremo lesa. »Zdaj so se razmere ne- koliko izboljšale. Več je lesa kot smo ga imeli. Si- cer pa je naše delo težko. Tudi zaradi pomanjkanja delavcev. In ne samo za- radi tega. V naši enoti je tudi več starejših delav- cev, celo invalidov. Tudi ženske. Naše delo pa je vezano tudi na fizično prenašanje in skladanje lesa. Celo v precej visoke kupe. To pa je za nekatere kar preveč. « Živahen v pogovoru. Tudi tedaj, ko beseda na- nese na ljubenski nogo- met. Tudi sam se je podil na igrišču za žogo. Kaže, so takrat bili zlati časi Iju- benskega nogometa. Z zdajšnjim položajem in kakovostjo ni zadovoljen. Sicer pa ga privlačijo tudi gore. Živi sredi njih. In vabijo. Le kdo bi se mo- gel upreti njihovemu va- bilu! Devetinštiridesetletni Franc Podmeninšek je tudi član delavskega sve- ta delovne organizacije, torej centralnega organa samoupravljanja v Glinu. »Menim, da delamo do- bro. Pred vsako sejo se pogovorim s svojimi so- delavci o vsem, o čemer potem tudi razpravljamo in odločamo. To so naj- bolj pristni stiki. Debata brez zadržanosti. Prepro- sta in odločna beseda. S takimi stališči je potem lažje prihajati pred sa- moupravni organ.« V kolektivu ga cenijo in spoštujejo. Zaradi zavze- tega dela, zaradi odnosa i do dela in delovnih ob- i veznosti. Prav zato je le- \ tos prejel tudi Red dela s srebrnim vencem. Pono- sen je na to visoko druž- beno priznanje. V njem je tudi obveznost. In ko je beseda na kon- cu nanesla tudi na Ljub- no, se je spet razvnel in dejal, da bi morali v tem kraju že enkrat za vselej urediti avtobusno posta- jo. Zdajšnje postajališče je več kot neprimerno, tu- di nevarno. M. BOŽIČ ODPRLI NOV VRTEC v prostorih stare osnovne šole v Braslovčah bo poleg krajevnih družbenopolitičnih organizacij našel svoj prostor tudi otroški vrtec. Takoj ko se je osnovna šola preselila v novo poslopje, so v Braslovčah pričeli z obnovo starega. Sedaj so dela končana in v nedeljo, za Dan republike, bo slovesna otvoritev. Prav gotovo bodo tega najbolj veseli najmlajši, saj je bil vrtec doslej v povsem neprimernih pro- storih in še premajhen. T. TAVCARi CELJSKO DRUŠTVO DIABETIKOV PRIDOBILO SVOJE PROSTORE želja in potreba Društva diabetikov v Celju se je uresni- čila: pridobili so dva poslovna prostora v Celju na Zidan- škovi ulici 1 v prvem nadstropju. S prvim decembrom bo v prostorih društva dežurna služba, in sicer ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Dežurni bo vpisoval nove člane, pobiral članarino, odjave, sprejemal prošnje in pri- tožbe. V novih prostorih pa bo dvakrat mesečno tudi preda- vanje, ki ga bodo vodile višje medicinske sestre. ,___________ V.D. TRNOVLJE: VOLILNE KONFERENCE Konec oktobra je bila v Trnovljah volilna konferenca ZZB NOV, na kateri so izvolili v odbor nove člane in delegata v občinski odbor. Udeležba na seji je bila 90 odstotna, borci pa so se dogovorili za še boljše sodelovanje z vsemi DPO in krajevno skupnostjo. Skupna volilna seja OO ZK in sveta ZK je bila 10. novem- bra. Udeležba je bila 80 odstotna, na njej pa sta bila tudi predstavnika Medobčinskega sveta ZK Kristian Hrastel in Karel Seme. V.D. CELJE: NOVA IMENOVANJA Delegati zborov celjske občinske skupščine so na zadnjih ločenih sejah, v torek, 17. novembra, potr- dili tudi nekatere predlo- ge komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Tako so imenovali nov 35-članski svet za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu, ki mu bo tudi vnaprej predsedoval Igor Belle. In tudi tajnik, Leo- pold Sovič, bo še nadalje opravljal svoje dolžnosti. Razen imenovanj pred- stavnikov družbene skupnosti v organe upravljanja nekaterih šol- skih in drugih kolekti- vov, so imenovali tudi ob- činsko volilno komisijo. Njen predsednik je Mar- jan Belle, predsednik Te- meljnega sodišča v Celju, tajnik Ivan Mravlje, se- kretar izvršnega sveta ob- činske skupščine, člani pa Vlado Ramor, Dušan Sega in Janko Obrez MB ^^ 47 - 26. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 f^ALOŽBA V VITALU V MESTINJU KONCENTRATI TUDI V IZVOZ / Vitalu bodo pričeli z montažo strojev v decembru Slovinova temeljna organizacija Vi- jg] iz Mestinja je po številnih zapetlja- jjfi končno dobila od pristojne republi- jlce komisije zeleno luč za naložbo, ki jjo omogočila sodobno predelavo ja- [jolk in drugega sadja ter skladiščenje jTiatičnih sokov in koncentratov. Sedaj opravljajo predstavniki Vitala le še zadnje razgovore z izvajalci del pri na- ložbi, vendar pa menijo, da bi lahko liljub vsemu pričeli s prvimi deli pri fiiontaži opreme že v decembru. Kajti' ohišje naložbe - proizvodna hala - je že postavljena, tako da bo v njej po- trebno opraviti le inštalacijska dela in inontirati opremo. Naložba, ki jo pričenjajo v Vitalu, ni plod trenutne odločitve. Že vrsto let, posebej pa od tedaj, ko je postal Vital del sestavljene organizacije Slovin, je bilo vseskozi v ospredju vprašanje, ka- ko naj teče prihodnji razvoj te temelj- ne organizacije. Posebej zato, ker ima sedež v prostoru, ki ima velike možno- sti pri razvoju sadjarstva. Odločitev o naložbi v Vitalu pa je zrasla tudi iz gospodarskih razmer, ki terjajo vse večji izvoz in manjši uvoz. Prav Slo- vin, ki je eden največjih proizvajalcev gaziranih brezalkoholnih pijač pri nas, pa potrebuje pri proizvodnji teh pijač uvoženo surovino. Le-to pa naj bi Vital v prihodnje nadomestil s tem, ko bi proizvajal matične sokove in koncen- trate prav za izdelavo naravnih sokov in gaziranih pijač. Kako pomembna je Vitalova naložba za celoten Slovin, pa priča tudi dejstvo, da je zanjo združilo sredstva kar petnajst temeljnih organi- zacij. Z novo naložbo pa Vital ne bo zgolj nadomestil sedaj uvoženo surovino z domačo, temveč bo okoli petdeset od- stotkov proizvodnje matičnih sokov, posebej pa koncentratov, usmeril v izvoz. Seveda pa je jasno, da se ta te- meljna organizacija kar čez noč ne bo mogla vključiti na tuje tržišče, zato si že letos prizadeva, da bi nekaj jabolč- nih koncentratov - pridobila jih bo ob delnih uslugah nekaterih drugih orga- nizacij - izvozila. Ob tem, ko bo uvedel novo proizvodnjo, pa bo Vital tudi v prihodnje ostal proizvajalec naravnih sadnih sokov. Z novo naložbo bo torej stopil le še za stopnico višje v procesu predelave vseh vrst sadja. V Vitalu so seveda ponosni, ker so kljub dolgotrajnim pripravam vendar- le pripeljali naložbo tako daleč, da je zanjo zasvetila zelena luč. Ob tem pa pravijo, da je veliko delo pri tem opra- vil magister Tone Tepeš, ki je kot sve- tovalec nosil breme zbiranja vse po- trebne dokumentacije za naložbo. Ka- korkoli že, v Vitalu delavci trdno ver- jamejo, da bo naložba krepko pognala kolo bodočega razvoja njihove temelj- ne organizacije ter ob tem prispevala pomemben delež tudi k razvoju celot- ne šmarske občine. DAMJANA STAMEJCIC ODMEVI JE PARTIZANSKA PESEM MANJ VREDNA? H kritiki Območne pevske revije v Velenju v 46. številki Novega tednika sem prečitala kritiko profesorja Egona Kuneja z naslovom »Območna pev- ska revija«. V njej je razložil namen revije ter kronolo- ško opisal programe in nastope vseh zborov, povezano z lastno kritiko. O strokovnosti kritike sama ne morem soditi, vendar me je močno prizadel stavek, v katerem je zapisal, da je Mešani pevski zbor »Prešeren« (France?) kot tretjo skladbo zapel Partizansko kolo, ki je po njegovem mnenju »čudna mešanica partizanskih pesmi, ki je še najbolj primerna za politične manifesta- cije«. Ker sem pevka MPZ France Prešeren tudi čutim, kaj pojemo v tej skladbi, ki zajema resnično partizan- ske pesmi večine jugoslovanskih narodov. Te pesmi so se rojevale med ljudstvom, v naših narodih, prav tako kot ostale narodne pesmi. Vemo, da so pesmi jugoslo- vanskih narodov izredno raznolike in tako je tudi Par- tizansko kolo. Naš zbor je to pesem s ponosom zapel že tudi izven meja naše domovine in odločili smo se - mi pevci in pevke - da jo zapojemo tudi v Titovem Vele- nju. Zato, ker je bila pevska revija v času, ko slavimo 40-letnico vstaje naših narodov in ker smo želeli poča- stiti našega gostitelja - Titovo Velenje. Tako smo sto- rili, saj je za nas partizanska pesem primerna tudi za takšne prireditve. Pa Še to - mar so politične manife- stacije pevsko in kulturno manj vredne prireditve? T.K. SLOVENSKE KONJICE: BOGATA MLADOST Prireditev mladost v pe- smi, besedi in spretnosti, ki je bila 21. novembra v Slo- venskih Konjicah, je izredno uspela. Na njej so sodelovale osnovne mladinske organi- zacije osnovnih šol, združe- nega dela, krajevnih skupno- sti in Garnizije v Slovenski Bistrici. V pismenem delu je tek- movalo 10 ekip, najbolje pa so se uvrstili v prvi skupini ekipa Osnovne šole Dušana Jereba, v drugi skupini Gar- nizije Slovenska Bistrica in v tretji skupini ekipa Osnovne šole Edvarda Kardelja. V kulturnem sporedu pa je sodelovalo pet ekip iz občine in ekipa Garnizije iz Sloven- ske Bistrice. Prireditev, ki je bila v Do- mu teritorialne obrambe, je uspela tudi po številu udele- žencev, saj je bilo prvič sko- raj premalo prostora za vse. MBP 30 LET SAVINJSKEGA MAGAZINA v soboto je bila v Šempetru slovesnost, na kateri so pro- slavili 30 let Savinjskega magazina. Ob tej priložnosti so pregledali razvojno pot te trgovske delovne organizacije iz Žalca ter najstarejšim delavcem, tistim torej, ki so že 30 let pri Savinjskem magazinu, podelili posebne plakete. JANEZ VEDENIK DRUŠTVO ZA VZGOJO IN VARSTVO PTIC ZVEZNI IN SLOVENSKI VRH 27, zvezni šampionat in 6. slovensko prvenstvo Predvsem ne bi izgubljali besed o družbenem in tudi gospodarskem pomenu de- lovanja društev za vzgojo in varstvo ptic. Tistim, ki misli- jo, da gre samo za Ijubi- teljstvo, za hobi ali celo za mučenje živali, samo to, da so društva klubaško raven že zdavnaj presegla. Celje je svoje društvo do- bilo pred 21. leti in je bilo med prvimi v Sloveniji in dr- žavi. Članstvo aktivnih goji- teljev ptic se je močno pove- čalo, ob večji zavesti o nuj- nosti varstva narave pa tudi število nevčlanjenih skrbni- kov pernatega rodu narašča. Tudi kakšna družbena po- moč sem in tja, pride pred- vsem pa Gozdno gospodar- stvo z vsemi TOZD pri tem najbolj izstopa. Za celjsko društvo je brez dvoma laskava pohvala in priznanje, da mu je bila zau- pana organizacija 27. jugo- slovanskega šampionata (or- nitološkega) in 6. slovenske- ga prvenstva. Prireditvi bo- sta med 2. in 6. decembrom v objektih SRC Golovec. Hkrati s prvenstvi bo v pro- storih hale Golovec tudi raz- stava, ki bo odprta po dveh tekmovalnih, oziroma oce- njevalnih delih v petek 4. de- cembra ob 9 uri dopoldne, zaprta pa v nedeljo 6. decem- bra popoldne. Pokrovitelj zvezne in slo- venske prireditve je Skup- ščina občine Celje, ki daje s tem dogodku tudi ustrezno družbeno težo in pomen. Med trajanjem' razstave bodo tudi posveto- vanja, kot na primer konfe- renca harceristov (gojiteljev pevske vrste kanarčkov), v nedeljo pa bo tudi skupščina zveze društev za varstvo in vzgojo ptic SR Slovenije. Manifestacija je razširjena tudi na mlade. Tako bodo v okviru razstave ptic imeli še oni svojo razstavo likovnih del, ki bo bržčas povezana z naravo. Najboljšim bodo po- deljena priznanja in prav ta- ko njihovim mentorjem. Bilo bi zelo prav, če bi v času tako izbrane in vrhun- ske prireditve občani, pred- vsem pa šolarji, izkoristili priložnost. Redkokdaj je na ogled takšna zbirka živih ptic, predvsem in izbranih vrst iz domačih in tujih lo- gov. Brez dvoma bo dovolj poučnega gradiva za vse, ki jim je narava blizu, zlasti pa pernati prijatelji, ki spričo vse hujšega onesnaževanja, uporabe strupenih zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Slovenci smo od nekdaj prijatelji ptic. Od nekdaj so nas učili graditi krmilnice, valilnice, se boriti proti uni- čevalcem gnezd itd. Danes je tega morda celo manj kot ne- koč, brez dvoma pa ob ogro- ženosti ptic, veliko premalo. J. K. SLOVENSKE KONJICE 1577 DELEGATOV Evidentirali v združenem delu Priprave na skupščinske volitve potekajo v konjiški občini kvalitetno. Doslej so v 2druženem delu skupno evi- dentirali 1577 možnih dele- gatov, izvoljenih pa bo pre- dvidoma 1218. Za zbor zdru- ženega dela so evidentirali 528 možnih delegatov, od te- ga 203 ženske, 13 pripadni- kov drugih narodov, 124 mlajših od 27 let, po izobra- zbeni strukturi pa največ kvalificiranih delavcev. Za skupščine samoupravnih in- teresnih skupnosti pa so evi- dentirali 1049 možnih dele- gatov, od tega 479 žensk, 11 pripadnikov drugih naro- dov, 300 mlajših od 27 let, po izobrazbeni strukturi pa prav tako največ kvalificira- fiih delavcev. ______ Občinski svet Zveze sindi- katov Slovenske Konjice je s pripravami pričel že v letu 1980 z ustanavljanjem koor- dinacijskih odborov za voli- tve. V maju 1981 so na posve- tu s predsedniki obravnavali vsebinske priprave ter opre- delili naloge posameznih or- ganizacij in organov ZSS. V juniju so delovne organizaci- je prejele program priprav in ostalo gradivo. O poteku evi- dentiranja in vsebini priprav so razpravljali ob obiskih v posameznih delovnih orga- nizacijah, konec septembra, pa so že ocenili vsebinske priprave na volitve v posa- meznih okoljih in opredelili, katere naloge je še potrebno opraviti. ............... MBP. poGLEp V SVET S kovinotehno ZAČETEK VELIKEGA DIALOGA Prve sodbe pa mnenja o včeraj kon- čanem obisku sovjetskega predsednika Leonida Brežnjeva v Bonnu so razum- ljivo zadržano optimistične, pri čemer pa ne gre prezreti, da je tudi ameriški uradni predsednik govoril o »zmernem optimizmu'. Gostitelj Brežnjeva, zaho- dnonemški kancler Schmidt je ob kon- cu povedal, da so bili to »posveti o ohranitvi miru-. Tudi Brežnjev je v sklepni izjavi poudaril, daje »potrebno okrepiti skupna prizadevanja za utrdi- tev miru in obnoviti ozračje popušča- nja in zaupanja'. K temu je Schmidt pripomnil: »Lahko pritrdim vsakemu stavku, ki ga je izrekel tu gospod Brež- njev.' Prva, pretežna, prevladujoča mnenja bi lahko strnili v stavek: bonsko sreča- nje se vsekakor ni ponesrečilo, čeprav ni prineslo .senzacionalnega preobrata; slednjega noben količkaj realističen presojevalec tudi ni mogel pričakovati. Kaj je torej prineslo? Recimo tole: srečanje je bilo močno na očeh javnosti, ta je bila sproti obve- ščana o poteku pogajanj, tajne diplo- macije je bilo očitno malo ali nič. So- besedniki na obeh straneh so torej čuti- li, da bi skrivalnice ob vprašanju, ali mir ali vojna, ali popuščanje napetosti ali hladna vojna samo vznemirile evropsko javnost in utrdile nezaupanje v njej. Ta Javnost pa, kot vemo, ni rav- nodušna množica, ki se ne meni, kako ravnajo državniki z mirom: o tem pri- čajo množična in močna mirovna giba- nja. Resda je taka relativna javnost po- govorov v Bonnu merila z obeh strani tudi na propagandne učinke, toda obe- nem je dobro, da so ti merili na doka- zovanje, da sta obe strani za mir, za po- puščanje napetosti, za dialog, pogaja- nji- Zvezna republika Nemčija je v osebi kanclerja Schmidta nastopala kot vpli- ven politični dejavnik'sodobne Evrope, obenem pa kot prevodnik stališč Zaho- da nasploh in ZDA še posebej. S tem se je specifična teža Bonna v svetu, pa tu- di v odnosu do partnerjev v S A TO vse- kakor povečala. Obenem ni naključje, da je Schmidt spregovoril tudi o »go- spodarskih odnosih kot dejavniku po- puščanja napetosti'. Tik pred priho- dom predsednika Brežnjeva sta namreč ZR Nemčija in Sovjetska zveza podpi- sali »kupčijo stoletja'. Na podlagi le-te bodo letno iz Sibirije dobavljali Zaho- dni Evropi 40 milijard kubikov zemelj- skega plina. Kupčija je vredna kakih 400 milij&rd mark, stvar je dolgoročna, segajoča tja v 21. stoletje. Kdo bi skle- pal take kupčije, če ne bi bil trden v domnevi, da bo posel potekal v ozračju vsaj relativnega miru? Tako je »kupči- ja stoletja' postala nekakšno jamstvo prepričanosti na obeh straneh, da se bo dalo kupčevati v miru, saj v vojni take reči odpadejo. Sadovi bonskega srečanja in »zmer- nooptimističnc" reakcije iz Washingto- na zbujajo upanje, da se bodo 30. no- vembra sovjetsko-ameriški pogovori v Ženevi o omejevanju jedrskega orožja ne samo začeli, marveč tudi nadaljeva- li. Ne zlahka, razumljivo, toda po moč- ni ohladitvi odnosov med obema super- silama je to že samo po sebi dobro zna- menje. Prav tako ni več stvar ugibanja, mar- več dovolj resna domneva in možnost, da bi naslednje leto utegnilo prinesti sestanek med ameriškim predsednikom Reaganom in sovjetskim predsednikom Brežnjevom. Ce preskočimo dokaj zapletene na- drobnosti in odtenke predlogov o rake- tah srednjega dosega v Evropi, pa zapi- šimo, da se je dialog o oboroževanju, se pravi o utrditvi omajanega miru, o ob- novi popuščanja napetosti naposled spet začel. Dialog pa je boljši od hla- dne ali še kakšne druge vojne. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK 35 tet Novega tednika št. 47 - 26. november TOPER DELA S POLNO PARO »ŠPICE« STARIH GREHOV Pa ga viečejo v likvidnostne težave Naš renomirani proizvaja- lec športne opreme prvega razreda v svetu, celjski To- per se prav sedaj ubada z ve- likimi težavami okrog likvi- dnosti, saj mu prav zaradi starih grehov, tudi prejšnje- ga vodenja in organizirano- sti, po mnenju generalnega direktorja Zvoneta Dežna- ka, primanjkuje sape pri lik- vidnostnih sredstvih za od- plačevanje dolgov. Pri tem je potrebno pose- bej podčrtati, da jeToperves čas poleg dobro zastavljene ozdravitve notranjih razmer izpolnjeval in celo presegal vsakršne izvozne naloge, da je saniral tudi razmere v Pli- berku na avstrijskem Koro- škem pri svojem Topsportu, da prodaja praktično vse sproti, kar naredi in zmore narediti, in da mu ne pri- manjkuje ne surovine, ne re- produkcijskega materiala, s čimer se dandanes lahko pohvalijo le redki v združe- nem delu. Pravkar so na novo oblekli smučarske reprezentante, vso konfekcijo Eleganta preusmerili v izdelovanje športne konfekcije, izvedli vse mogoče notranje premi- ke, pa vendar se trgovci s športno opremo na doma- čem tržišču pritožujejo, ker Toprovih izdelkov iz zadnje- ga programa ni dovolj v trgo- vinah. V Topru delajo vse proste sobote in s polno pa- ro, vendar povpraševanja domačega tržišča še ne mo- rejo zadovoljiti. Pri tem so jih potegnili s slabo kako- vostjo in neizvršenimi roki še domači kooperanti, pri katerih imajo trenutno naj- manj 50.000 kosov športne konfekcijske opreme. Po mnenju Zvoneta Dež- naka se prav sedaj še kako pozna razdružitev nekaterih nekdanjih Toprovih temelj- nih organizacij združenega dela, saj dela skoraj 260 od- cepljenih delavcev v utečeni proizvodnji ni bilo mogoče nadomestiti v letošnjem le- tu. Prav zato so spet oživeli razgovori o tem, kako je z razdruževanjem tozdov po določilih zakona o združe- nem delu. Pri tem seveda ne gre za kakšna načelna nestri- njanja o tem, ampak za ra- zmišljanja o razmerah, v ka- terih se odcepijo tozdi od de- lovne organizacije. Toprova razmišljanja so seveda zelo konkretna, čeprav vemo, da je razdružitev tozdov samo ena od postavk starih gre- hov. Seznam le-teh je seveda daljši: od iskanja napačnih proizvodnih programov, in- ternih reorganizacij, ki so povzročile rast nepotrebne režije, slabšega povečevanja produktivnosti, nepovezano- sti med tozdi do dajanja de- narja in najemanja posojil za naložbe, ki niso dale priča- kovanih učinkov. Ob sedanjih likvidnostnih težavah sega pač spomin na- zaj, med stare grehe, v katere sta bila vpeta tudi odceplje- na tozda oziroma je bilo tudi na njun račun v obdobju sedmih debelih krav najetih precej več posojil, kot pa jih sedaj sam Toper prenese, kljub temu, da dobro izvaža in dobro prodaja zlasti svojo športno konfekcijo. In, da ne bomo govorili na pamet, se spomnimo, da je bila največ- ja investicijska naložba v le- tih 1973-1976 namenjena v višini 450 milijonov za proi- zvodno konfekcijsko dvora- no in mislinjski Prevent ter 422 milijonov za šoštanjski tozd. Seveda ne gre, da bi se sedaj v Topru trkali po prsih, češ toliko in toliko skupnega denarja s posojili vred je bilo namenjenih odcepljenim tozdom, saj smo že poudarili, da je seznam starih grehov daljši. Pa vendar se ob po- manjkanju likvidnostnega denarja spomin spet izgubi v časovni razdalji preteklo- sti... »Zaupajo naj nam in potr- pijo, pa bomo z realizacijo že do marca dokazali, da zmoremo vse,« nam je v po- govoru zatrdil Zvone Dež- nak, čeprav se bo posebej morala iskati rešitev tudi za novo nastale težave v Topro- vem pliberškem Topsportu, saj to ni samo v Toprovem interesu, ampak tudi sloven- skem in širšem jugoslovan- skem. V Topru se tudi dobro za- vedajo, da le z večjo proi- zvodnjo lahko poberejo de- nar, ki je skoraj na cesti, se pravi, v trgovini s športno konfekcijsko opremo. In še adut, ki ga mnogi tekstilci in konfekcionarji ta čas nimajo v rokah: Toper ima dovolj surovine oziroma materiala za predelavo! MITJA UMNIK CELJE: DENAR ZA PREMOG Prizadevanja trgovcev, v našem primeru celjske Kovinotehne, da zagoto- vijo zadostne kohčine vseh vrst premogov tudi za naslednja leta, so veli- kokrat pogojena s sovla- gateljskimi deleži za po- večanje proizvodnje, za njeno rekonstrukcijo v rudnikih itd. Tako tudi v primeru rudnika Koluba- ra - Lazarevac. Zato je tudi izvršni svet celjske občinske skupšči- ne soglašal z odločitvijo Kovinotehne, da podpiše samoupravni sporazum o združevanju sredstev za rekonstrukcijo sušilnice premoga, lignita, v tem rudniku. Tako bo Kovi- notehna plačala milijon dinarjev, denar, ki ga je za te namene določila občin- ska skupščina. Sicer pa je treba ugotoviti tudi to, da je sodelovanje Kovinote- hne s tem rudnikom v redu. MB IZ KONJIŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI Izvršilni odbor Krajev- ne konference SZDL Slo- venske Konjice se je 19. novembra sestal s pred- stavniki uličnih odborov v krajevni skupnosti. Spregovorili so o delu, ki so ga že opravili pri evi- dentiranju možnih dele- gatov. Doslej so evidenti- rali že 142 možnih delega- tov, od tega 7 mlajših od 27 let, 126 v starosti do 55 let in 3 starejše od 55 let. V krajevni skupnosti se že pripravljajo na pro- gramsko volilno sejo, ki bo 10. decembra. Na njej bodo pregledali opravlje- no delo v preteklem ob- dobju, aktivnosti v kra- jevni skupnosti, organih krajevne skupnosti, v družbenih organizacijah in društvih, spregovorili pa bodo že o pripravah na referendum, ki bo pri- hodnje leto, ko preneha sedanji samoprispevek. MBP ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ OELJE TRI INGRADOVE PLAKETE Za Jožeta Marolta, Silvo Črepinšek in Franja Čevnika v Ingradovem kolektivu že nekaj let zapovrstjo slavi- jo dan republike s slavnost- no sejo delavskega sveta in podelitvijo jubilejnih nagrad delavcem, ki dosežejo v tem letu deset in večletni delovni staž. Letos je bilo okoli štiri sto jubilantov, proslava pa je dobila tudi pečat jubilejnega leta vstaje naših narodov in narodnosti. Bila je v soboto dopoldne v veliki unionski kinodvorani. Na slavnosti sta o delu, uspehih in nalogah govorila predsednik delavskega sveta delovne organizacije Stane Gorjup in glavni direktor di- pl, inž. Marjan Prelec. Ingradov kolektiv bo kljub težavam, ki so ga spremljale, zaključil letošnje leto pozi- tivno. O tem govorijo tudi re- zultati devetmesečnega dela. In ko se je letos maja tej de- lovni sredini priključilo še okoli 600 delavcev ljubljan- skega Megrada, so postali kolektiv, ki sodi med pet naj- večjih pri nas. Zdaj ima 3750 članov. Pa tudi sicer se ponašajo z mnogimi lepimi rezultati. Tako so pridobili nove proi- zvodne in druge obrate: V TOZD Mehanizacija halo za vzdrževanje strojev in avto- mobilov, v TOZD Industrije gradbenega materiala v Medlogu so dogradili železo- krivski obrat ter proizvodne zmogljivosti za izdelavo tež- kih gradbenih elementov, v Rogaški Slatini je stekla proizvodnja betonskih trafo- postaj in tudi gradbena ope- rativa v Ljubljani je prišla do novih proizvodnih in skla- diščnih prostorov. Tu pa je še nov poslovni center na Lavi, ki bo tudi prinesel zboljšanje v organizaciji de- la, zatem na področju avto- matske obdelave podatkov in podobno. In ne samo to, kolektiv se z največjo odgovornostjo vključuje v stabilizacijska prizadevanja in pripravlja na čas, ki bo prinesel zmanjša- nje obsega naložbenih del. Tako se vključuje v dela na širšem jugoslovanskem pro- storu in ne nazadnje tudi sprejema dela v tujini. V zad- njem času v Iraku. Slavnost so sklenili s po- delitvijo jubilejnih nagrad delavcem in treh plaket. To- krat so jih prejeli: Jože Ma- rolt, predsednik celjske ob- činske skupščine za sodelo- vanje pri obravnavanju in re- ševanju vseh Ingradovih vprašanj v zadnjih osmih le- tih, Silva Črepinšek za vzor- no opravljanje del vodje ra- čunovodstva polnih dvajset let in Franjo Cevnik, pomoč- nik glavnega direktorja, za življenjsko delo v Ingradu in gradbeništvu sploh. M. B02IC PREOBRAZBA CELJSKEGA GOSPODARSTVA 2ICNA MED LE2AJI Veliki načrti in neizkoriščene zmogljivosti Žična Celje med kroglični- mi ležaji svoje nove preu- smeritve, bi lahko imenovali sedanje gospodarske, nalož- bene in razvojno-tehnološke razmere v tej celjski delovni^ organizaciji. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Antonom Jelen- kom in skušali izvedeti, ali so se stvari okrog nove na- ložbe v proizvodnjo kroglič- nih ležajev po zadnjih razgo- vorih v okviru celjske obči- ne, izvršnega sveta in občin- ske konference ZKS ter slo- venskih železarn kaj prema- knile. Vsekakor je dejstvo, da Žična Celje nadaljuje s pri- pravljanjem kompletne na- ložbene dokumentacije, če- prav ima zaenkrat v rokah otipljivo le soglasje kovin- sko predelovalnega združe- nja v Sloveniji, prav tako se je tudi finančna konstrukcija za izvršitev prve faze preu- smeritve in z izgradnjo nove proizvodne dvorane na Spodnji Hudinji v Celju, ustavila na regijskem nalož- benem rešetu. Sicer ima na- ložba skoraj vse potrebne se- danje aktualne politične in ekonomske prilastke: da gre za prestrukturiranje celjske- ga gospodarstva, da bo sko- raj v celoti usmerjena v izvoz, še posebej v začetku, da je življenjskega pomena za sedanji 460-članski delov- ni kolektiv Žične in njegovo socialno varnost, ter, da niti v sedanjem trenutku, ko jim na vseh koncih in krajih pri- manjkuje surovine in repro- dukcijskega materiala, niso med tistimi, ki poslujejo z iz- gubami. Tako niti ne bo ob koncu leta, pa čeprav prav sedaj de- lajo s komaj 43-odstotno iz- koriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi, varilna linija, letos montirana in ena izmed najmodernejših, pa jim celo že dva meseca stoji. Kaj veliko navdušenja za temeljito preusmeritev Žič- ne niti ne kažejo v SOZD Slovenske železarne, saj se slovenska črna metalurgija ubada z velikimi gospodar- skimi tekočimi nalogami in nekaterimi okrog novih je- klarskih in drugih naložb. V Žični kljub vsemu niso črnogledi, čeprav nimajo malo razlogov za takšno gle- danje, še posebno če upošte- vamo zvrhano mero nelojal- ne domače konkurence na zunanjem tržišču, konkretno v Zvezni republiki Nemčiji, koder se pogovarjajo o sovla- ganju za novo tovarno kro- gličnih ležajev. MITJA UMNIK TRIJE JEKLARJI IZ ŠTOR - MAKEDONCA IN BOSANEC v jeklarni železarne Štore smo se srečali, od leve proti desni Dragan Kedero, Blagoje Pavlovski in Milorad Šulič, in podpisani. Kaj hitro smo bili v živahnem pogovoru o tem. kako se kot domači »zdomci« počutijo med nami Slovenci- Kedero, Makedonec: »Tu sem že leto in pol in se dobro počutim. Ne glede na narodnost se mladi dobimo skupaj, gremo na športno igrišče ali v Celje zaradi zabave. Ostal bom zagotovo še nekaj let. Sicer pa se še ne ve, kako bo.. .« Pavlovski, Makedonec: »Deset let sem že v železarni i" tukaj sem si ustvaril tudi družino. Edini problem je stanova- nje in, če tega ne bom rešil, se bomo vrnili v Makedonijo.« Šulič, doma iz okolice Banja Luke: »Včasih slišim tudi kakšno neprijetno, češ, kaj boš ti, ki si bil brez kruha in si prišel sem. Ampak v glavnem nimam problemov. Sloven- sko še ne znam, saj sem komaj leto dni v Štorah.- MITJA UMNiK 47 - 26. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strarifi OB ROJSTVU LJUDSKE OBLASTI V GORNJI SAVINJSKI DOLINI SVOBODNA REPUBLIKA SREDI NEMŠKEGA RAJHA Takoj za tem, ko so par- tizanske enote osvobodile Gornjo Savinsko dolino septembra 1944. leta, je izvršilni odbor OF Slove- nije sklenil poslati na ta predel osvobojene Štajer- ske posebno skupino poli- tičnih delavcev pod vod- stvom Franca Leskoška- Luke, ki bi naj prenesla izkušnje o oblikovanju or- ganov ljudske oblasti iz drugih delov Slovenije, predvsem iz Bele krajine, tudi semkaj. V krajevnih odborih OF so takoj začeli izbirati kandidate za narodnoo- svobodilne odbore, ki so postali del ljudske oblasti. V tesnem sodelovanju s Pokrajinskim komitejem, ki ga je takrat vodil Aleš Bebler, so tekle priprave na prve svobodne volitve. Politično vodstvo osvo- bodilnega gibanja je do- bro vedelo, da bo treba za novo porajajočo se oblast pripraviti ljudi - odborni- ke. Zato so postavili po- sebno skupino predavate- ljev, ki so na upravno poli- tičnih tečajih usposabljali bodoče funkcionarje. Te- čaj je na Ljubnem sep- tembra 1944. leta vodil Stane Kovač. Imeli so ga v gostilni Šerbela. Med pre- davatelji so bili: Zoran Polič, inž. Jože Levstik, prof. Kocbek in drugi od- govorni ljudje iz OF. Iz ohranjenih listin, ki so v arhivu Kulturne skupno- sti v Mozirju, je razviden učni načrt teh tečajev, ki so imeli tudi namen, da bi udeležencem pojasnili ra- zlike med nekdanjo in no- vo oblastjo. Pripomniti velja, da so mnogi od ta- kratnih tečajnikov potem še desetletja dejavno so- delovali v različnih telesih ljudske oblasti, oziroma so bili zadolženi za odgo- vorne politične naloge. V dolini so bile prve svobodne volitve v drugi polovici septembra 1944. leta. Pred tem so bili volil- ni zbori, tako na Ljubnem 8. septembra, na Rečici ob Savinji 15., v Mozirju 20. in 23. septembra vnovič na Rečici. Na teh zborih so med drugimi govorili: Zoran Polič, Aleš Bebler in Franc Leskošek-Luka. MARTIN GOLOB je aa prvi seji okrajne sliupščine med drugim dejal: »... tuji ljudje so prihajali občudovat lepo- te naše lepe Icrajine še pre- dno smo se jih sami dodobra zavedali. Prav to, narodno bogastvo in položaj naše šir- še domovine, je bilo tudi vzrok pohlepa tujca. Kot žrtve tega pohlepa bi padli naši gozdovi, naš največji ponos, da ni prišel človek - partizan in ukazal stoj- to je naše! Tako so ostali naši goz- dovi neokrnjeni in čakajo nalog, ki jim jih bo določil v prihodnosti domač, naš člo- vek! Prvenstvena naloga na- ših gozdov je, da dajo kruha našim ljudem..." Ce upoštevamo ohra- njeno volilno gradivo za nekatere kraje v Gornji Savinjski dolini, potem lahko z gotovostjo trdimo, da so bile volitve v Gor- njem gradu 17. septem- bra. Iz kandidatne liste pa razberemo, da je bila se- stavljena na predlog Mest- nega odbora OF. Dne 8. oktobra 1944. je bilo prvo zasedanje Okraj- ne narodnoosvobodilne skupščine Gornji grad. Zasedanje je začel Sergej Kraigher, kulturniška skupina IV. operativne cone pa je pripravila kul- turni sored. Navzoči so bi- li odposlanci narodnoo- svobodilnih odborov iz vseh krajev v dolini. Za prvega predsednika takratnega gornjegrajske- ga okraja je bil izvoljen Martin Golob, odposlanec z Ljubnega. Martin Golob je . pred kratkim praznoval svoj osemdeseti življenjski ju- bilej. Prav rad razglablja po bogatih spominih iz ti- stih dni. Še danes hrani zapis govora, ki ga je pre- bral na prvi seji skupšči- ne. Hrani tudi vse zapiske s tečaja na Ljubnem. Sam pravi, da so ga najbrž že na samem tečaju predla- gali za poznejšega predse- dnika okraja. S ponosom je prevzel odgovorno na- logo. Vsak dan se je s ko- lesom vozil »v službo« z Ljubnega v Gornji grad. Seveda je bilo delo takrat^ vezano na mnoge težave. Pomisliti je treba, da so bili okrog osvobojenega ozemlja povsod številni nemški vojaki, ki seveda niso mirno gledali na ra- zvoj partizanske republi- ke v nemškem rajhu. Ne- varnosti so prežale na vseh koncih. Toda, delo je navzlic temu teklo požr- tvovalno naprej. Novi okrajni narodnoosvobo- dilni odbor je kmalu dobil vse potrebne odseke. Na- log ni manjkalo. Te pa spričo požganih kmetij, izropane dežele in števil- ne vojske niso bile niti najmanj enostavne. Ta- kratna sekretarka okraja Milena Vršnik je požrtvo- valno urejala zahtevne na- loge organizacijske in druge vsebine. Okraj je imel v Gornjem gradu prostore v gostilni »Na škarpi«. Ko so Nemci v prvi po- lovici novembra 1944. leta z velikimi enotami udarili preko Črnivca v Novo Štifto, so na okraju hitro organizirali preskrbo par- tizanskih enot, ki so se upirale močnejšemu so- vražniku in ga končno spet pognale nazaj čez prelaz na Kranjsko. Ko pa so Nemci v decembru 1944. leta z vseh strani na- padli osvobojeno ozemlje, je okraj začasno prenehal z delom. Prva ljudska oblast v Gornji Savinjski dolini je vznikla v izredno težkih razmerah in ob odločnem sodelovanju prebivalcev. Zato je glede na razmere na takratnem Štajerskem nekaj posebnega. Zoran Polič je o tem napisal: »Mislim, da bi morali pojavu, kakršnega pred- stavlja osvobojeno ozem- lje v Gornji Savinjski doli- ni, posvetiti v bodoče mnogo več pozornosti. Dejstvo, da je lahko sredi »nemškega imperija« zra- sla sicer skromna, toda vendarle svobodna »repu- blika« z vsemi atributi ljudske oblasti, govori ta- ko o moči gibanja OF, ka-, kor tudi o zavesti ljudi, kij so takšno OF sprejeli kot j svojo, jo branili in se zanjo j tudi žrtvovali.« a.videCnikI Udeleženci prvega zasedanja okrajne narodnoosvobo- dilne skupščine v Gornjem gradu (Iz arhiva Kulturne skupnosti Mozirje) SLOVENSKE ZASTA VE V JUTRU... 2e v oktobru 1941. leta so v mno- gih krajih in vaseh v Gornji Savinj- ski in Zadrečki dolini nastali prvi odbori OF. Tako tudi v Bočni, oziro- ma v Kropi. Razgibano je bilo njiho- vo delo. Politično, propagandno, skrb za borce, za otorke v družinah, kjer so Nemci zaprli starše in še in še. •Veliko in za tisti čas drzno akcijo so izvedli aktivisti v Kropi in z njimi vsi v obeh dolinah na velikonočno soboto 1942. leta. Akcijo sta vodila prvoborca domačin Ivan Zmavc- Mrazek in Albin Vipotnik-Strgar. O njej je pripovedoval Tone Marovt. Popoldne tisti dan so se v Marov- tovi žagi v Kropi sešli Tone Marovt ter Ceplakova in Zavolovškova ma- ma. Namesto, da bi zapela žaga, so se lotili belega, modrega in rdečega papirja. Začeli so izdelovati in lepiti slovenske in jugoslovanske troboj- nice. Velike tudi pol metra in večje. Delo je teklo hitro, tiho. Vsak je bil v mislih pri sebi. Ni bilo časa za pogovore, šale... Ni naključje, da so izbrali veliko- nočno soboto. Računali so, in imeli so prav, da bodo Nemci ta dan naj- manj budni. Veliko bolj kot na ljudi in njihovo početje so mislili na hra- no in pijačo. In to se jim je mašče- valo. Ko so v žagi zlepili po nekaj deset zastav, so jih po navodilu odnesli v skedenj in položili pod veliko tnalo. Niso spraševali, kaj bo z zastavami za tem. Toda, zastave niso ostale pod tna- lom. Semkaj, pod skedenj, so skoraj neopazno prihajali in prav tako, da niso vzbujali posebne pozornosti, odhajali ali se vozili s kolesi nekate- ri domačini in ljudje, ki bi jih doma- či ne poznali. Prihajali so člani trojk, ki jih je bilo tisti čas v Gornji Savinjski in Zadrečki dolini veliko. Trojke so bile namreč tisti čas ope- rativna telesa krajevnih odborov OF. Tako so delali zaradi konspira- cije. Med seboj so se poznali le člani ene takšne skupine. Za druge niso spraševali. Tako so ti aktivisti odnašali iz Ma- rovtovega skednja papirnate slo- venske in jugoslovanske trobojnice in jih zatem še tisto noč razobesili, pritrjevali po vsej dolini ob gornjem toku Savinje in ob Dreti. Naslednje jutro je bilo čudovito. Slovenske in jugoslovanske troboj- nice so pozdravljale domačine, Nemce pa... Saj veste, kako so se počutili in kaj so počenjali. Po doli- ni so dirjala njihova vozila in vojaki so trgali zastave in jih odstranjevali. Toda, to delo ni bilo lahko. Več kot presenečen je bil stražar na žagi v Nazarjah, ko je nad svojo glavo za- gledal slovensko trobojnico! Precej se je moral potruditi, da jo je snel. Le kdo in kako so jo obesili, mu. je spreletavalo po glavi. Tudi drugim. Dosti težav so imeli Nemci z od- stranitvijo zastave, ki je plapolala na drevesu nad strmo skalnato peči- no v soteski med Kropo in Gornjim gradom. Do drevesa se niso mogli povzpeti. Le kako so to strmino pre- magali aktivisti? Zato so vzeli pu- ške v roke in streljali v zastavo tako dolgo, da so jo razcefrali. Tudi to delo ni bilo lahko in vzelo jim je precej časa. Tudi streliva. Ko so domačini vse to opazovali, so se smehljali, muzali... Bilo je ču- dovito nedeljsko jutro, polno vedri- ne in upanja. Akcija je uspela, da bi bolje ne mogla. Bila je pripravljena tako, da niti brata nista vedela, da sta v njej sodelovala, da je eden zastave lepil, drugi pa jih raznašal in obešal. Bilo je delo, ki je povezalo vse ali skoraj vse aktiviste v Gornji Savinj- ski in Zadreški dolini, delo, ki je vnovič potrdilo, da tu živijo ljudje, ki so se uprli nemškemu zavojeval- cu in mu napovedali boj do končne zmage. M.B02IC tednikov Intervju KOLIKO IZVOZA JE RES NAŠEGA? Glavnega direktorja Met- ke, tekstilne tovarne in kon- fekcije, Celje dipl. ing. tek- stilne tehnologije VLADA SIMONICA sem za tale naš pogovor skoraj dobesedno iztrgal iz obrata oziroma toz- da proizvodnje tkanin. Prav zato sva bila že na začetku pogovora v bistvu temeljnih problemov. Takoj sem ga spomnil, da sve imela zadni pogovor pred mesecem, ko je močneje škripalo pri oskr- bi s prejo. Tedaj je stalo tudi precej statev, imeli so izre- dno sejo delavskega sveta delovne organizacije skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, in prav težko je bilo priti do njega. V.SIMONIČ: "Res je! Ob- stalo je za tri dni 70 statev, teden dni sta delali le dve izmeni, kajti domače preje nismo imeli dovolj, prav ta- ko nismo mogli priti do že uvožene preje, ki je bila na carinskem skladišču na Re- ki. Ko smo dobili dovoljenje za uvoz - dobili pa smo ga samo na osnovi dobrega in preseženega izvoza - smo za- čeli delati s polno paro. Po- sebej želim poudariti, da so bili naši delavci in delavke ob zadostnih količinah preje takoj pripravljeni poprijeti tudi ob prostih sobotah in še drugače. NT: Dobro, preje je tre- nutno dovolj. Dovoljenje za uvoz vse količine tudi imate v rokah. Kako pa se za dobro oskrbo s su- rovino pripravljate se- daj, tako za prihodnje le- to kot še bolj dolgo- ročno? V.SIMONIC: Dva načina sta se v letošnjem letu uve- ljavila. Prvi je tudi devizna participacija nas tkalničar- jev v predilnicah, ko smo se v okviru poslovnega združe- nja tekstilne industrije Slo- venije dogovorili za devizno participacijo, na primer za česano prejo tri dolarje in za navadno 1,6 dolarja za kilo- gram. Po slovenskem zgledu so tako začeli urejati stvari tudi v drugih republikah. Kljub splošnemu pojavu tr- ganja reprodukcijskih verig pa vsaj za našo tekstilno pa- nogo vseeno lahko trdim, da ta pojav vendarle ni bil tako zelo izrazit in pereč, kljub občasnim težavam. Na vsak način predilnice ne bi smele izvažati za vsako ceno, kajti logično je, da bomo dosegli večji izvozni učinek, če bo- mo izvozili tkanino ali celo konfekcijo kot pa samo prejo. NT: Omenili ste prvi način - participacijo. Kaj pa drugi način, s ka- terim si obetate boljšo preskrbljenost s surovi- no. Končno vi niste zao- krožena tekstilna tovar- na, ki bi imela še svojo predilnico? V.SIMONIC: Točno! Ni- mamo svoje predilnice, pa tudi mnoge druge tovarne v svetu je nimajo, pa se vendar gredo lahko dobro utečeno tekstilno industrijo. Drugi način, od katerega si obeta- mo boljšo oskrbo s surovino je neposredno sovlaganje v proizvodne predilniške zmogljivosti. Tako se skupaj s Tekstilno tovarno Prebold dogovarjamo o sovlaganju v predilnico Biograd, pančev- sko predilnico Trudbenik, v bistvu pa gre za širšo, repu- bliško akcijo, s katero bi de- nar za nerazvite usmerili na primer v tekstilno industrijo Makedonije. NT: Ste dobri izvozniki, svoj načrt izvoza ste prese- gli celo za preko dvesto od- stotkov. Tudi v prihodnje računate z večanjem izvoza. Kako je to združljivo s po- polnoma zastarelim in od- pisanim strojnim parkom, v tkalnici? V. SIMONIC: To najbrž res ni preveč združljivo in tega se prav dobro zavedamo tudi mi, saj imamo zaradi zastare- le strojne opreme že sedaj dosti izpada proizvodnje: la- ni milijon kvadratnih me- trov tkanine, letos 700.000 in vprašanje je, kako bomo sproti krpali naše proizvo- dne zmogljivosti. Prav zato smo kar precej razočarani, da svoje naložbe v predra- čunski vrednosti 25 milijard starih dinarjev nismo spravi- li čez regijsko rešeto. Res, da smo računali na izgradnjo nove zgradbe, vendar bi va- njo vstavili 40 tkalnih stro- jev, snovalni in barvarski stroj. Vsekakor bomo na vse načine poskušali postopoma modernizirati našo strojno opremo, sicer nam v določe- nem času lahko vse odpo- ve ... Kar tiče izvoza smo realni pod pogojem, da preje ne bomo čezmerno izvažali in ga bomo v letu 1982 po- skušali realizirati dvakrat več kot je bil letošnji načrt. NT: To so vsekakor po- gumni načrti, pa tudi ne- kaj »političnih delnic« si boste na ta način priskr- beli. V katerih proizvo- dno-prodajnih usmeri- tvah pa vidite svojo pri- hodnost V.SIMONIC: Na osnovi realnih sedanjih pogodb se bo znašlo naše kakovostno posteljno perilo na konverti- bilnem trgu Zvezne republi- ke Nemčije, kjer se nam v letu 1983 celo odpirajo nove možnosti, prav tako v Fran- ciji in Nizozemski. Na osnovi dobrega sodelovanja z Ae- rom - smo edini proizvajalec tkanin za pisalne trakove - si želimo izpopolniti svojo po- nudbo še na področje komp- juterskih trakov, seveda ob novih strojih! Drugače pa so naš »šlager« posteljnina, mo- dne tkanine, predvsem za športni način oblačenja, še posebej karo tkanine za sraj- ce in tkanina za letne hlače. NT: Kakšno novoletno željo imate tovariš Si- monič, ne v zasebnem smislu, ampak v funkciji direktorja Metke? V.SIMONIC: Najbrž bi jih veliko lahko naštel. Nekaj sem jih tako že izrekel v tem pogovoru. No, ampak vsee- no: kot dobri izvozniki si že- lim za Metko, da bi vsaj leto dni vnaprej vedeli, koliko našega izvoza je res našega! MITJA UMNIK 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november POSVET PRIKAZOVALCEV FILMOV DENAR MORA BITI ZAGOTOVLJEN Za film moramo pridobiti mladega človeka »Filmsko predstavo moramo vre- dnotiti kot kulturni dogodek,« je ena temeljnih misli, ki je bila izrečena na posvetovanju prikazovalcev filmov, ki je potekalo, v ponedeljek 16. 11. v dvo- rani KinogledaliSča. Posvetovanje, s skupnim nazivom -> Kulturna plat film- skega sporeda«, je pripravil Organiza- cijski odbor TDF v soorganizaciji z GZS, TOZD Kinematografija. Pred splošno razpravo so Franc Šegedin, ki- nematograf iz Novega mesta, Peter Mi- lanovič-Jarh, strokovni sodelavec ZKOS in Aleksander Peršolja, uprav- nik kinematografa iz Sežane podali osnovna izhodišča iz svojih referatov. Le-ta so kasneje v razgovoru kritično ovrednotili in dopolnili ter odprli šte- vilna vprašanja, ki v referatih niso bila zajeta. Pokazalo se je, da moramo takrat, kadar govorimo o kinematografiji, naj- prej razmejiti središče od periferije, občino od krajevne skupnosti, druš- tvene kinematografe od kinematogra- fov, ki so delovne organizacije in da sta v naši kinematografiji še vedno dva osnovna problema. In sicer problem financiranja ter problem neusrtezne filmske vzgoje oziroma slabo vzgojene filmske publike. V zvezi z vzgojo zapi- šim.o le to, da je filmska vzgoja dobila pravo možnost šele z usmerjenim izo- braževanjem. Glede financiranja pa, da je končno potrebno ovrednotiti filmsko predstavo kot kulturni dogo- dek. Tako se bo našel denar tudi za društvene kinematografe. Financira- nje se lahko uredi na več načinov. Al- ternativne možnosti so v povezovanju društvenih kinematografov z občin- skimi Kulturnimi skupnostmi in z ZKO ali pa v povezovanju društvenih kinematografov s kinematografi, ki so delovne organizacije. NEENOTNA TERMINOLOGIJA IN NEUSTREZNA ORGANIZACIJA Kot nerešeno vprašanje se je poka- zalo tudi vprašanje terminologije, ki je neenotna in za katero ni izdelanih ustreznih kriterijev. Oznake kot so pornografski film, komercialni film in podobne so neustrezne in neizdelane. Zato jih je potrebno zamenjati z ozna- kami bolj ali manj kvalitetni filmi ozi- roma umetniški Šli neumetniški filmi. Iz razprave moramo povzeti vsaj še pomen organizacije, ki je velikokrat neustrezna. Premalo je povezovanja, premalo je samoiniciative, predvsem pa se vse premalo sprašuje o izpolnje- vanju dolžnosti in delovnih obveznosti posameznih filmskih delavcev v okvi- ru Kulturnih skupnosti in drugih družbenih organizacij. Razpravo o or- tanizacijskih vprašanjih je zaokrožil tefan Zvižej, tajnik ZKO Celje, ki je dejal: »Ce nas ne jemljejo kot kulturne delavce, svojih problemov v Kulturni skupnosti ne moremo enakopravno reprezentirati. V Celju nam je uspelo, da smo si pridobili osem delegatskih mest. To pa že nekaj pomeni, vendar moram poudariti, da nam ni bilo niče- sar podarjeno. Iz naše izkušnje sledi, da mora vsak najprej urediti odnose znotraj lastne kinematografske organi- zacije.« Razgovor je bil v celoti kvalitetno pripravljen, imel pa je tudi svoje po- manjkljivosti. Pokazale so se pred- vsem v tem, da so bili na posvetovanju prisotni le nekateri prikazovalci fil- mov iz perifernih in manjših društve- nih kinematografij ter v tem, da ni bilo izdelane analize, ki bi pokazala dejan- sko stanje in razmejila regije glede na kvalitetno oziroma nekvalitetno prika- zovanje filmskih programov. Posledi- ca le-tega je, da se govori splošno in da se jemljejo pavšalni rezultati, ki marsi- komu delajo krivico. VILI EINSPIELER ULICA 29. NOVEMBRA V CELJU DVE PODOBI CELOTE Povabim te, prijatelj, na kratek jesenski sprehod po Ulici 29. novembra. Ubrala jo bova po ravni cesti, dolgi kakšen kilometer in prislu- hnila uličnemu utripu. Zakaj in od kdaj natančno nosi ta ulica ime po datumu rojstva naše republike? Men- da so jo tako krstili že kar v prvih letih naše svobode, v letih komunalnega urejanja naših mest, ko so domala vse ulice in trgi dobili nova ime- na: Titov trg. Trg V. kongre- sa, Slandrov trg. Ulica 29. novembra. Začela bova sprehod po spodnjem delu ulice, ki se začenja s križiščem pred nekdanjo II. osnovno šolo, sedanjim Pedagoškim šol- skim centrom z gimnazijo pedagoške smeri, vzgojitelj- sko srednjo šolo in šolo za varuhinje. Le nekaj korakov dalje, na desni, stoji nova, moderna stavba, šolski cen- ter za blagovni promet. Pred njegovo izgradnjo je na tem mestu stal kip matere božje, postavljen v letu 1.591, na te- danjem spodnjem Lanovšu. Kip je bil z obrazom obrnjen vstran od celjskega mestne- ga jedra. Mati božja se je menda takrat zaradi nespo- dobnega obnašanja Celjanov raje obrnila vstran kot pa da bi bila priča tolikšni pre- grehi. Zanimive družinske hiše na levi. Vile, zgrajene v sta- rinskem nemškem slogu, po- stavljene v prvih desetletjih tega stoletja. 2e sva pri naslednji šolski zgradbi na desni, kjer se vzgajajo naši bodoči gostin- ski kadri in pred pionirskim domom Cvetke Jerinove ter dijaškim domom, kjer ulica prvič zaživi v sproščenem vr- vežu mladine. Tukaj končujeva pot po spodnjem delu Ulice 29. no- vembra. Lep je ta del, tih in miren. Ljudje, ki tukaj žive, so v večini starejši občani, upokojenci, ki z ljubeznijo urejajo vrtove okrog hiš. Ulica 29. novembra je.pre- klana na dva dela: spodnji in zgornji. Loči ju železniška proga, po novem pa še var- nostni betonski zid, ki ga je postavil SOZD M^rx, ki ima v nekdanjem internatu svoje prostore za delavce skupnih služb. Pa ta umetna pregra- da ne zaleže kaj dosti, in ob- čani še vedno ubirajo pod po bližnjici čez progo. Malce na- gajiva bi bila primerjava tega zidu s tistim v Berlinu, ki lo- či mesto na dva dela, je pa res, da je tudi Ulica 29. no- vembra s tem, oziroma zara- di proge, nehote nepoveza- na, oba dela pa sta med sabo odtujena. Utrip življenja je v gor- njem, ali točneje, srednjem delu ulice, živahnejši. Ze sva pred dolgim blokom z udo- mačenim imenom 107, kjer domuje tudi vrtec, enota VVZ Zarje. Veliko ljudi, veli- ko družin, usod pod isto stre- ho. Največ je upokojencev in vdovcev, le malo mlajših lju- di. Razveseljivo je vedeti, ka- ko so ti stanovalci med sabo tesno povezani, kako se lepo razumejo, si drug drugemu pomagajo in skupno rešujejo tekoče zadeve. Presenetljiva je tudi čistoča na hodnikih. Pravi zgled! Živahnejšo po- dobo tega dela ulice daje go- tovo tamkajšnji gospodinj- ski nakupovalni center v krajevni skupnosti Dolgo polje s Centrovo samopo- strežno trgovino in bifejem. To je kraj za kratek posta- nek, pomenek. Trgovina je vedno dobro založena, pravi- jo krajani. Od križišča z Ulico Moše Pijade živahnost ulice po- novno zatone. Spet sva na delu ulice, ki je z obeh strani obdana z urejenimi družin- skimi hišami, v katerih do- mujejo v večini večini upo- kojenci spoštljive starosti, ponekod v sožitju z družina- mi potomcev. Mir do 14. ure, ko ga prekinejo kolone voz- nikov, ki so si ta del ulice ■ izbrali« za obvoznico v izo- gib bližnjemu semaforizira- nemu križišču. Potem pa zo- pet mir. Tukaj pa se tudi uli- ca in najin sprehod konča. Takšna je Ulica 29. novem- bra danes. Tiha pod drevore- dom brez, med vilami in šo- lami, živahnejša v kratkem predelu preko proge, pa zo- pet tiha in mirna do konca ulice. Pretiha in preveč mir- na. Zaradi tiste peščice mla- dih, ki bi ji lahko dali živa- hnejši pečat, da bi bilo življe- nje v njej še bogatejše. MARJELA AGRE2 V BESEDI IN SLIKI DOM KRAJANOV V Vrbju, ki je šele od lani samostojna krajevna skup. nost, so se lotih dela z vso zagnanostjo. Med drugim si želijo čimprej obnoviti dom krajanov, kjer se bodo lahko sestajali in gojili tudi druge dejavnosti. Kot povsod, tudi njim zelo primanjkuje denarja, zato so se odločili, da bodo kar največ napravili z udarniškim delom. Doslej so delali prostovoljno že kakih tisoč ur, delo pa bi radi dokončali drugo leto. T. TAVČAR AMATERJI RAZSTAVLJAJO V Savinovem likovnem salonu so v petek odprli raz- stavo likovnikov amaterjev občine Žalec. Na njej razstav- ljajo: Bogdan Potnik, Franc Seler, Nande Lesjak, Roman Zelič, Karel Zelič, Aco Markovič, Stane Petrovič-Conči, Veronika Svetina, Franci Ratej, Milan Lamovec in Slavko Slapnik. Razst&va bo odprta do 28. novembra. T. TAVČAR NOV STANOVANJSKI BLOK V Dobrteši vasi nadaljujejo z gradnjo družbenih stano- vanj. Doslej so tukaj zgradili večji stanovanjski blok, po- trebe pa so pokazale da potrebujejo še več stanovanj. Nov blok gradi Ingrad, v njem pa bo dobilo stanovanje 35 družin. T. TAVCAB NIČ NI NEVERJETNO Pa naj še kdo reče, da zaostajamo za hitrim tempom na Zahodu. Tale prepoved v žalski Nami priča, da se j^ kotalkanje iz zgolj športne in rekreacijske discipline tudi pri nas preselilo na ulice, v diskoteke, parke in očitno tud' v trgovine. V slednjih, kot priča napis, niso preveč navdu- šeni za kotalkarsko stikanje med policami. Zato pozor- preden stopite v trgovino, snemite kotalke! Morda bodo v bližnji prihodnosti naredili še kak primeren parking vaše osemkolesne konjičke. ^ 47 - 26. november 1981 35 let Novega tednika NOVf TEDNIK - stran 7 BOGDAN LAMUT, 46, je doma iz Zreč, vodja čela, zdaj stanuje v Velenju in dela v velenjskem rudni- ku že 26 let! SEAD ŠEŠIČ je star 23 let iz Živinice v občini Tuzla v BIH, v Velenje pa je prišel leta 19751 SENAID ALIČ je star 27 let, po rodu je iz občine Lukovac, v Velenje v ru- dnik pa je prišel leta 1974! ANTON ZALOŽNIK, 44, sicer iz Vitanja, vodja če- la, v velenjsko jamo je prišel leta 1962! RADO BRITOVŠEK, 47, iz Škal pri Velenju, je pri- šel v velenjski rudnik že leta 1953, trenutno pa je vodja čela! TONE RIBARIČ skrbi za to, da v velenjskem ru- dniku informiranje naj- bolje poteka, pri tem pa mu pomagajo tudi drugi! OB REKORDU VELENJSKIH RUDARJEV SRČNOST PREMAGALA GORUIVO TEMO Velenjski rudar pozna celo teden brez »nedelje« Velenjski rudarji so zaradi svojega izjemno vestnega dela (ko bi bili vsi takšni, ne bi imeli sedanjih težav ali vsaj manj, kot jih imamolll) ponovno na pragu veli- kega uspeha: ne da bodo samo izpolnili letni delovni plan, temveč ga bodo tudi presegli! Za prv-i plan so si v začetku leta zastavili izkop premoga v višini 4,7 mili- jona ton, kar so v prehodu v drugo polletje zaradi širših potreb povečali na 4,836 milijone ton! Višek 136 tisoč ton naj bi pridobili z delom ob sicer prostih sobotah! Dosedanji razplet dogodkov pa je takšen, da bo ver- jetno tudi spremenjeni letni plan (na višje!) še enkrat presežen. Velenjski rudarji (teh je trenutno nekaj nad 4700) DELAJO! Niso aktivni samo v jami, temveč tudi drugod, kajti tudi tam je treba iskati rezerve za ka- snejše boljše delovne rezultate. Vsi ti dobri dosežki (mnogo boljši kot lani!) so nas znova napeljali na idejo, da velenjske rudarje obi- ščemo. Da smo z njimi in med njimi! Ko smo se pred Dnevom republike, 29. novembrom, z njimi pogovar- jali, je bil pogovor pravzaprav skromen. Tih! Težko gredo besede iz rudarja o sebi in svojem delu, ni pa problema, ko je treba delati, »pljuniti- v roke in z njimi ter stroji zmetati na plan črno ali velenjsko rjavo zlato! Za mizo, kjer nas je sprejel Tone Ribarič. so sedeli: Bogdan Lamut. Sead Sešič, Senaid Alič, Anton Založ- nik in Rado Britovšek. Sest vrlih fantov izmed tistih (vseh) 4700 in več - preprosto povedano - DELA! Ni časa za razmišljevanja, pogovore, nepotrebne sestanke in postanke. Treba je v jamo, ker rabimo rudo iz te jame! Kdo so fantje, ki jih danes predstavljamo kot člane kolektiva, ki bo kljub vsem težavam dosegel svoj do- slej največji delovni uspeh? IZ ZREČ DO TITOVEGA VELENJA Bogdan Lamut je sicer iz Zreč, zdaj pa stanuje v Velenju. Najprej je hodil v Rudarsko šolo v Trbovljah, nato pa se je vrnil nazaj v Zreče, kjer je ostal nekaj več kot leto dni. Januarja leta 1955 je -zašel ■ v Velenje, v rudnik, in tu ostal. 26 let je v rudniku, zdaj dela na avtomatiziranem odkopu Dawty. Je poročen, žena dela na Rudarskem šolskem centru v Domu učencev. Imata dva otroka - hčerko, ki hodi v drugi letnik trgovske in sina, ki obiskuje 8. razred osnovne šole. Bogdan pravi: »V jami bom ostal do konca.- SEAD JE POSTAL RUDAR Bilo je leta 1975. ko se je Sead Sešič, star 23 let, doma iz majhnega kraja Živinice v občini Tuzla odločil, da bo zapustil rodni kraj in je odšel v Velenje! V rudnik! Zdaj stanuje v Šoštanju, je poročen in ima sina starega štiri mesece! Tudi njegova žena je iz Živinice! Seadova družina tako poganja svoje življenje in delo v Titovem Velenju. Sicer pa je Sead kvalificirani kopač (kla- sični!)! Sead: »Kar tako sem se odločil in šel, za mano pa tudi brat. Tako je bilo: najprej sem doma delal v gradbenem podjetju, potem sem šel v vojsko, po vojski pa je bilo težko najti zaposlitev. Odšel sem v Velenje, se prekvalificiral in verjemite, tu bom ostal.« SENAID JE KVALIFICIRAN KOPAČ Komaj 27 let je star, poročen, tudi njegova žena je iz bližine njegovega kraja, Lukovca. Leta 1974 je prišel v velenjski rudnik! Stanuje v bloku v Velenju! Kvalifici- ran kopač rudar! Senaid: »Naša norma? 30 ton izkopa premoga dnevno pri kompletno mehaniziranem čelu ali okoli 13 ton poprečno na osebo ročno!- JE KAR V RUDNIKU ZAČEL Rado Britovšek. ki je star 47 let, je prišel v rudnik leta 1953! To mu je bilo prvo delovno mesto in kot pravi verjetno tudi zadnje. Začel je v jami. v starem jašku, kot voznik! Delal je na nočnem odkopu! Tri. mesece! Potem je odšel na klasično čelo in tam ostali skoraj celo leto. Po odsluženi vojski se je vrnil v tu-' dnik, ponovno na klasično čelo. 1957 leta je delal izpit za učnega kopača, leta 1959 za kopača, leta 1962 pa je prvič nastopil delo vodje čela! Leta 1965 je napravil izpit za st.^elca! Rado: »Zjutraj se zberemo, gremo v jamo. skupina se v glavnem skupaj drži. Sam pregle- dam varnost na delovišču in vse uskladim, kam naj kdo gre. TO NI TOVARNA! KO PRIDEŠ. VSAK DAN DELAŠ NEKAJ NOVEGA!- SINOVA PO OČETOVI POTI Anton Založnik je tudi vodja čela, v jamo pa je prišel leta 1962. Začel je v Tovarni usnja v Slovenskih Konji- cah, kjer se je izučil za usnjarja. Njegov oče je padel v partizanih in za njim so doma dobili spomenico. Mati mu je umrla, ko je bil star dve leti in pol. Težka začetna pot ga je vodila v še težje - v rudarski poklic. Anton: »Sem poročen in imam dve hčerki in dva sina. Prvi obiskuje tretji, drugi pa prvi letnik Rudarskega šol- skega centra. TAKO OBA OSTAJATA ZAPISANA JAMI, RUDNIKU. KJER DELAM SAM! PONOSEN SEM NA TO!- Kot pripis: takšnih zg^odbic bi lahko zapisali več kot 4700! pa SRECNO velenjski IN vsi ostali rudarji: Naš napotek: poskušajmo iti vsak na svo- jem mestu po njihovi potil Tekst: TONE VRABL Foto: TONE VRABL LOJZE OJSTERSEK IZKOP PREMOGA V VELENJSKEM RUDNIKU (primerjava med meseci v letu 1980 in 1981) Opomba: lanski nizki dosežek v juliju je zaradi takratnega kolektivnega dopusta, ki pa so ga v letošnjem letu zaradi boljše organizacije dela odpravili in rezultati (dobri) so že vidni. Novem- brski izkop v letošnjem letu pa je samo do vključno 23. novembra, ko so velenjski rudarji delali 18 in eno tretjino delovnih dni. Se zanimi- vost: v letošnjem letu je sploh manj delovnih dni kot lani, vendar so velenjski rudarji zaradi izje- mnega odnosa do dela in dela ob sobotah na takšni poti, da bodo do konca leta nakopali več premoga, kot so načrtovali v začetku letošnjega leta. Zaradi garaškega in udarniškega dela ter velikega razumevanja do skupnih potreb bo za velenjske rudarje letošnje leto rekordno! V letošnjem letu so kljub določenim težavam velenj- ski rudarji lahko takole nasmejani, kot trojka na po- snetku. Nasmeh pa je posledica njihovega dobrega, vestnega dela in odličnih delovnih rezultatov! 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 ~ 26. november SLOVENSKA FILMSKA USTVARJALNOST NI V KRIZI SPORAZUM-IZHODIŠČE ZA PRAKSO Na posvetu v Celju ni bilo predstavnikov VIBE Organizacijski odbor TDF in Druš- tvo slovenskih filmskih"delavcev sta, v torek 17. 11. pripravila posvetovanje na temo: »Položaj slovenske filmske proizvodnje in perspektive«. Potekalo je v veliki dvorani Doma JLA. Udelež- ba je bila skromna, kljub temu, da je bilo razposlanih preko sto vabil. Raz- pravljalci so najbolj pogrešali pred- stavnike Viha filma, ki bi lahko kon- kretno prikazali, kako daleč je sanaci- ja, kakšni rezultati so doseženi in kaj si lahko obetamo v prihodnje. Edini pri- sotni predstavnik Viba filma Miro Po- lanko je lahko zagotovil le to. da bo program, ki ga je zastavil začasni or- gan družbenega varstva, izveden. Posvetovanje so pričeli: Vladimir Koch, član upravnega odbora DSFD, Milenko Vakanjac, filmski kritik in Franci Slak, čna DSFD, ki so podali osnovna izhodišča iz svojih referatov. Vladimir Koch si je v svojem refera- tu zastavil naslednja vprašanja: Kaj hočemo s filmom doseči, v kakšnem obsegu si zamišljamo filmsko produk- cijo in koliko smo pripravljeni prispe- vati za modernizacijo filmske tehnolo- gije. Razgovor ni dal odgovora na ta vprašanja. Franci Slak pa si je zastavil vprašanje, kaj je v tem trenutku film- ska proizvodnja in kaj nas je privedlo v takšen položaj. Po njegovem mnenju je trenutne situacije kriva visoka stop- nja birokratizacije programskih in filmskih svetov. Dejal je še, da sloven- ska filmska ustvarjalnost ni v krizi, temveč da je v krizi le Viba film, oziro- ma produkcija profesionalnih filmov. Vse premalo se danes upošteva, da med slovenske filme sodijo tudi pio- nirski, mladinski in študentski filmi, kjer ustvarjalnost ni v krizi. Da je temu tako, dokazuje prav Teden domačega filma. Zaključil je, da v tem trenutku filmska proizvodnja ne bo stekla, ker ni kadra, ki bi omogočil profesionalno proizvodnjo in da je celoten sistem filmske vzgoje in kulture na točki nič. NOSILEC FILMSKE PROIZVODNJE MORA BITI ZDRUŽENO DELO Anica Lapajne je nasprotovala ugo- tovitvam, da je vse zbirokratizirano in da smo na točki nič. Menila je, da je osnovni problem v tem, ker nosilci filmske proizvodnje niso filmski de- lavci in združeno delo. Dejala je še: »Sklepi se niso spoštovali. Kadrovska zasedba je bila neustrezna. To smo ve- deli vsi. Nihče ni ničesar ukrenil, torej smo za trenutno stanje krivi vsi«. V razgovor se je vključil tudi Toni Tršar, predstavnik televizije, ki je podprl Francija Slaka v njegovi m.isli, da je filmska ustvarjalnost široko ra- zvejana in da to ni le profesionalna produkcija ter dejal, da je potrebni podpirati avtorske scenarije, kajti dru- gače bodo filmski ustvarjalci ponavlja- li le pretekle uspehe, gledalcem pa ne bodo ponudili ničesar novega. Filmski scenarij, ki mu služi kot osnova naše nacionalna literatura, je namreč po njegovem mnenju, že izčrpal svoje možnosti. SAMOUPRAVNI SPORAZUM ŠE NE SPREMENI LJUDI Nadalje je pogovor stekel o vlogi programskih svetov. Razpravljale! so ugotovili, da le-ti svojih nalog niso opravljali zadovoljivo. Vendar je film kolektivno ustvarjalno dejanje, zato mora avtor gledati, da naredi dober in gledljiv film. Pri tem pa je pomembno sodelovanje s programskim svetom. Tone Frelih, telvizijski novinar in film- ski delavec, je ob tem dejal, da morata avtor in direktor filma sprejeti odgo- vornost tako za umetniški kot finančni uspeh filma. Kritično je bilo ovrednoteno tudi sprejemanje samoupravnega sporazu- ma med avtorskimi skupinami in Viba .filmom, ki poteka prepočasi. V zvezi s tem je Marika Milkovič, član DSFD, dejala, da samoupravni sporazum še ne spremeni mentalitete ljudi in da so v zmoti tisti, ki menijo, da se bo kaj spremenilo. Odgovor na to stališče se je glasil, da mentalitete preko noči ne moremo spremeniti, vendar je samou- pravni sporazum prvi korak, ki ga bo dopolnila praksa. VRTENJE V KROGU ABSTRAKCIJ v razpravi niso sodelovali ljudje, ki bi lahko na vprašanja konkretno odgo- vorili. Milenko Vakanjac, predsednik sekcije kritikov in publicistov pri DSFD je s tem v zvezi dejal, da se na podobnih razpravah vedno abstrahira, nihče pa na vprašanje ne odgovori in ne prikaže, kaj je bilo že narejenega za premostitev krizne situacije. Tako je bilo postavljeno eno bistvenih vpra- šanj posveta in sicer vprašanje, kako doseči, da bo imelo to in tem podobna posvetovanja svoj smisel in konkretno korist. Izvajanje Miljenka Vakanjca je ko- mentiral Jože Volfand, predsednik od- bora za kinematografijo pri Kulturni skupnosti Slovenije, ki je dejal, da je smisel razprave v tem, ker so svoja mnenja povedali tisti, ki so za usodo slovenskega filma življensko zaintere- sirani in ker je nenehno opozarjanje na napake koristno. Zaključil je: - v kratkem se moramo sestati in poiskati odgovor na vsa danes postav- ljena vprašanja. Od vseh odgovornih moramo zahtevati delovno poročilo. Pobudo za to srečanje mora dati Repu- bliški komite SZDL. - Ker na posvetovanju ni bilo pred- stavnikov Viba filma, mora na to ostro reagirati tako organizacijski odbor Te- dna domačega filma kot Društvo slo- venskih filmskih delavcev. VILI EINSPIELER ESPERANTO ZAČETNI TEČAJ (6) Današnjo lekcijo bomo začeli z obiskom v restavra- ciji in se pogovorili o jedeh, ki jih tam dobimo. Ni estas en la restoracio, čar ni estas malastaj. - Smo v restavraciji, ker smo lačni. Car pomeni »kaj«. Beseda »maltasaj« pomeni »lačni«. Sestavljena pa je takole: koren besede je SAT - sit. Predpona MAL pa označuje nasprotje. A je končnica pridevnika, J je končnica, ki označuje množino. Torej: mal-sat-a-j. Kelnero staraš apud la tablo, kaj montras mangoliston. - Natakar stoji poleg mize in pokaže jedilni list. Namesto »mangolo- sto" bi lahko rekli tudi menukarto. Kelnero - natakar. Montras, li montras - kaže, on pokaže. Mangolisto je sestavljena beseda iz korena MANG (mi mangas - jem) in iz samostalnika LISTO (list, seznam). Ker se pri sestavi te besede nagrmadijo kar trije soglasniki, ki jih skupaj težko izgovorimo »ngl« - manglisto, vrinemo med eno in drugo besedo samoglasnik »o« - mangoli- sto. Najprej so na jedilnem listu - sur la mangolisto »menuoj« ~ menuo, menuo. Kompletno kosilo z že določenimi jedili. Nato sledijo supoj - juhe. Juha, v katerim se kuha meso, je buljeno. V jedilnem listu so nato označena še razna pripravljena jedila, dalje hla- dna jedila - malvarmaj mangajoj. Nato so jedila po naročilu. Kaj boste jedli? Cu supon kun rizo, aš eupon- kun pastaje? Juho z rižem ali juho s testeninami? KUN je predlog, ki pomeni »s« oz. »z«. Rizo - riž. AU je veznik, ki pomeni ali. Lačna sva. Dogovoriva se, kaj bova jedla. Mi velas supon kun rizo. Jaz hočem juho z rižem. Mi velas - hočem. Kian supon vi volas? Kakšno juho hočete vi? Cu supon kun pastajo. Pastajo - izdelek iz testa, testenine. Mia supo estas bona. Cu ankau via? Moja juha je dobra, ali tudi vaša. Jes, ankau mia supo estas bona. Da. Tudi moja juha je dobra. Mi deziras al vi^benan apetiton. Želim vam dober tek. Danken. Hvala. SAVINJSKA DOLINA V RELIEFU Ze večkrat smo pisali o pomembnosti likovne opreme javnih prostorov. Mednje sodi gotovo tudi nova blagovnica Name v Levcu, kjer tudi niso zanemarili takšnih pomemb- nih vizualnih komunikacij kot je likovna oprema velikega .restavracijskega prostora v zgornji etaži blagovnice. Pozor- nost vzbuja velik relief, delo akademskega kiparja Vasilija Cetkoviča-Vaška, ki je sicer v širšem celjskem prostoru znan kot pronicljiv iskalec simbolnih prenosov v sodobno skulpturo. Sodobno kiparsko gledanje ga tudi tokrat ni izdalo pri izdelavi reliefa, ki ponazarja tipičnost likovnega ritma Savinjske doline. Relief je izdelan iz lesa in alumunija, meri 4,5 m krat 3 in pomeni žlahtnd poživitev prostora, kjer se srečuje dnevno nekaj tisoč ljudi. Savinjska dolina je podana v osnovnem elementu reliefa, to je v nakazanem pregibu posameznih sklopov, ki pred- stavljajo kvadrirana polja hmeljskih nasadov. Stilizirana oblika navidezno pušča svobodo razmišljanja, temeljitejši vpogled v strukturo in zunanjo izraznost reliefa pa v bistvu zelo zožita možnost vsebinskega meditiranja in gledalca prisili v istoveterue s panoramskim razčlenjevanjem pokra- jine. Nepregledni hmeljski nasadi, brazde številnih obdelo- valnih polj, prepletanja rečnih strug in potokov, vse to je združeno v strogo stilizirani in prečiščeni formi, ki ne dopu- šča nobenega odvečnega dodatka. Gre skratka za smelo redukcijo najznačilnejših simbolov doline. D. MEDVED; DOBOJČANI VRNILI OBISK Te dni je bil na obisku pri trnoveljski Zarji dvajset- članski kolektiv amaterskega gledališča 17. april iz Doboja. Vrnili so obisk trnoveljski Zarji, ki je letos gostovala v Doboju in je to bilo že četrto srečanje dveh amaterskih gledališč, oziroma gledaliških skupin. So- delovanje je vezano na širše oblike dela, ne zgolj na izmenjavo posamičnih predstav iz tekočega reper- toarja. Tako so bili letos v Doboju za občinski praznik Zarjani in sodelovali pri svečani akademiji. Tokrat so se v gosteh pri nas Dobojčani izkazali z znano komedijo Pera Budaka Klopčiča, ki jo poznajo tudi slovenski, zlasti amaterski gledališki odri. Prvo predstavo so igrali v Titovem Velenju pred polno dvo- rano kulturnega doma, v tem mestu so si ogledali tudi grad in imeli razgovor z delavci, ki so prišli iz SR Bosne in Hercegovine in so zaposleni v Titovo Vele- nju. Srečanje je pripravil občinski svet Zveze sindika- tov Velenje. To je bilo v petek, v soboto pa so obiskali Roglo in imeli zvečer predstavo v kulturnem domu v Trnovljah. V Trnovljah so goste iz Doboja pozdravili predstavniki celjske občinske skupščine in družbeno političnih organizacij, v njihovem imenu jih je pozdra- vil predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Ce- lja Franci Vrbnjak. Gostje so dobili za spomin tudi lična darila in knjigo dr. Ivana Stoparja Stare upodobi- tve Celja. V času svojega obiska v Sloveniji so položili tudi venec k grobovom talcev na Frankolovem. D. M. 5. REVIJA LIKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE: CELJANI NISO OB STRANI Likovni ljubitelji sodijo med tiste kulturnike, ki v vrstah Zveze kulturnih organizacij Slovenije že dalj časa poznajo organizirano obliko delovanja. Mednje sodijo tudi člani Društva likovnih amaterjev Celja, ki kljub svojemu geografsko opredeljenem naslovu zdru- žujejo člane iz drugih občin celjskega območja. V slo- venskem merilu že petič preverjajo svoje delo na skupni razstavi, ki je letos v Mariboru v razstavišču Sinagoga in bo trajala še dobršen del meseca decem- bra. Likovna dejavnost je na široko in v najrazličnejših odtenkih vsebine pa tudi kakovosti razvejana med ljubitelji, pa tudi sicer nas obkroža v vsakdanjem živ- ljenju v vseh pogledih. Ze zaradi tega bi bilo napak, če bi bili do nje ravnodušni. Vsakoletno preverjanje do- sežkov na tem področju je vznemirljivo dejanje, saj se na ta način lepo izkazuje počasno a vztrajno napredo- vanje likovnih amaterjev, ki so že dodobra spoznali prvine kakovostnega likovnega upodabljanja, vnašajo pa v svoje delo tudi vedno več elementov .samobitnosti in lastnega izraza. To velja tudi za celjsko društvo, ki ga letos na skupni slovenski razstavi (strokovni žiriji je predsedoval dr. Cene Avguštin) predstavljajo slikarji Stane Petrovič, Jure Sarlah, Dani Brglez, Branko Wudler in kipar Alojz Pongrašič. Vsak po svoje pred- stavljajo tisto smer likovnega ljubiteljstva, ki išče izpo- vedne in izvedbene trenutke v takšni obliki, da ni prostora za koketiranje s komercialno všečnostjo, am- pak je v ospredju resno delo. To je tudi trden porok za nadaljnji razvoj ljubiteljskega slikarstva. D. MEDVED SLIKE, PLES IN GLASBA v petek 20. 11. je bilo v prostorih Centra za klubsko dejavnost precej živahno. Razstavo risb in grafik, ki bo odprta do 26. tega meseca, mlade likovnice Marlenke Ovčarič, je pričela skupina za izrazni ples Akt s Peda- goškega šolskega centra. Sledil je koncert skupine »Begnagrad« iz Ljubljane. Fantje igrajo izvirno progresivno glasbo; jazz na pod- lagi narodne glasbe. Mladina se je očitno začela prebu- jati, saj je bila dvorana nabito polna. Poslušalci, ki spr\'a niso bili navdušeni nad njihovo glasbo, so se proti koncu razživeli, tako da je bil nastop skupine »Begnagrad« za ljubitelje sodobne alterna- tivne glasbe prava poslastica. S.J. 47 - 26. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 SREČANJE Z VLADO SIMČIČ-TIRANOVO ZA DAN REPUBLIKE SREČA NI DOMA V IZOBILJU pramska umetnica, člani- nekdanjega partizanskega gledališča in letošnja dobit- j,ica Borštnikovega prstana Vladoša Simčič je ena red- l^ih partizanskih korenin enainsedemdesetih let, ki je ostala čila in mladostna. Kot nekdanja ilegalka in članica partizanskega gledališča je brez dvoma tudi ona prispe- vala delež, da proslavljamo dan republike v svobodni in neodvisni Jugoslaviji. Pogo- vor z njo o partizanščini je bil živ in slikovit. Nikoli ne bo pozabila na primer zim- skega dne, ko so ameriška zavezniška letala odvrgla pi- sana padala z orožjem, da je nebo v soncu nenadoma za- cvetelo kot pisana greda rož. Iz teh barvnih padal so v par- tizanih izdelovali oblačila, prav tako živo se naša sogo- vornica odziva tudi na so- dobne terne iz našega sveta. Njene primerjave med ne- koč in danes pa so poučne. Igralsko pot je začela v Ma- riboru, kamor se je umaknila družina po zasedbi Primor- ske, kajti rojena je bila v Trstu. 2e v sezoni 1935,36 je debitirala v Drami Narodne- ga gledališča. V zadnjih pre- dvojnih letih, ko je bila na gostovanju v Ljubljani opa- žena s Cankarjevo Nino iz »Kralja na Betajnovi«, so se ji odprla vrata osrednjega slovenskega dramskega gle- dališča, v katerem je dobila, po izpopolnjevanju v Berli- nu, vloge. Igrala je v dramah Ferda Kozaka. Bila je ne- srečna Edwiga v »Šestem nadstropju.., Emanuela, ki jo je upodobila skupaj s Stane- tom Severjem v znameniti predstavi Mauriacovega »Asmodeja« itn. Vojna leta so zavrla razvoj te priljublje- ne članice ljubljanskega dramskega ansambla. Se pred italijanskim razsulom je med prvimi umetniki, skupaj z možem Jožetom Ti ranom, zapustila Ljubljano. Po nastopih v partizan- skem gledališču je postala članica prvega ansambla Slovenskega narodnega gle- dališča na osvobojenem ozemlju. Ob uprizoritvi »Školjke« dr. Lojza Kraig- herja, v kateri je igrala Pepi- no, ji je avtor posvetil name- ravano novo knjižno izdajo drame z naslednjim prizna- njem: »Vladoši Simčič, ki je 2 globokim čustvom in z vsem svojim bistvom doživ- ljala Pepino na ljubljanskem odru ter dokazala, da je hero- jinja naše drame, se hvalež- no in s spoštovanjem klanja avtor.« - Je bila odločitev za v partizane težka in materi dopadljiva? Vladoša Simčič: »Mama mi ni branila odhoda v parti- zane, a bila je v skrbeh za mojo pot v negotovost. Tudi sama sem spočetka oklevala rekoč: »Nisem zdravnica, ne bolničarka, pa tudi streljati ne znam, kaj bom jaz tam!« V partizanih pa sem vendar- le nosila orožje« - Za nas, ki smo toplo oblečeni in obuti si je težko predstavljati, kako ste priš- li med vojno do obutve in oblačil?: Vladoša Simčič: »V parti- zanih smo bili za današnje razmere zelo bedno naprav- ljeni. Tudi mož Jože Tiran je imel na primer kmalu docela strgane čevlje. Iz samega se- be se je norčeval, češ. da je bog Merkur, saj ima perutni- ce na čevljih. Z nami je bil tedaj že tudi Kanadčan Pa- vle, po rodu Hrvat. K nam je doskočil s padalom, ko so nam zavezniki metali orožje. Pavle je Tiranu podaril čev- lje, ker je imel rezervne, me- ni pa hlače. Darila sem se razveselila bolj kot daril in rož, ki sem jih dobivala vča- sih na odru.« - Znano je, da ste pred le- ti nastopili z umetniškim večerom tudi v Celju. Kakš- na je bila pot do izvedbe? Vladoša Simčič: »Začela sem ga študirati v največji stiski po moževi smrti, Izbra- la sem odlomke iz Cankarje- vih del, ki so bile Jožetu dra- ge, vključila pa sem tudi od- lomke iz svojih vlog. Škoda, da sem imela samo 5 ali 6 nastopov. Enkrat sem nasto- pila v Trstu.« - Kljub začetnim tego- bam po vojni ste se poleg igranja v gledališču uvelja- vili tudi na RTV in filmu. Ali se morda spomnite od- krhka snemanja filma »Družinski dnevnik«, kjer ste igrali mater? Vladoša Simčič: »To je bil moj filmski krst. V spomin se mi je vtisnil prizor, ko smo sedeli za mizo, režiser Jože Gale pa je hotel posneti naše obraze. Mizo so odstra- nili in na njeno mesto posta- vili kamero, ki je krožila po obrazih. Takšnih prijemov iz gledališča nisem poznala. To je bilo novo. Presenetil me je tudi debitantski krst. Po sne- manju vsakega novinca obli- jejo z vodo.« - Letos ste bili vse dneve Borštnikovega srečanja na nogah, zvečer pa ste bili ve- dri in vitalni bolj kot marsi- katera mlada igralka, če- prav ste imeli čez dan na- porne nastope na terenu z Gledališčem ljudske vstaje. Je to plod vztrajnega urje- nja? Vladoša Simčič: »Nekaj moram priznati. Imam ener- gijo. Sama se je niti ne zave- dam. O njej mi govorijo dru- gi. Najbrž je prirojena.« - Najbrž ste ž4veli tudi bolj zdravo kot živi današ- nja mladina? Vladoša Simčič: »To je re- snica.« - Pravijo, da presit člo- vek ne more študirati, da ne dočaka starosti, četudi so debeluhi, pravijo, srečni ljudje? Vladoša Simčičeva: »Ne- kateri pravijo, da so tisti lju- dje, ki so vse življenje strada- li, ostali umsko in telesno bolj čili. Pa ni samo to. Ener- gijo smo prinesli že iz parti- zanov. Vsa ta energija se je grmadila v meni že med voj- no - z. vsemi težavami, lako- to, napetostjo. Zato so mladi danes bolj nervozni kot smo bili v njihovih letih mi, pa tudi prej se utrudijo. Moj sin mi večkrat reče: »Mama, kam tako hitišl Jaz sem sta- rejši človek, pa ne morem ta- ko hitro kot ti!« Najbrž ta rod danes zares ni tako trden in odporen kot je bil naš. Ali pa smo izjeme.« - Neki modus vivendi, ki ga mi danes ne poznamo, a vas je napajal kot napaja elektrika žarnico, vendarle je!? Vladoša Simčič: »Nekoč smo imeli majhna veselja, ki so bila za nas velika. To, da si dobil pomarančo za Veliko noč, je bilo neizrekljivo vese- lje. Danes je za otroke vsak dan nedelja. Zato si razbija- mo glavo, s čim naj jih še razveselimo. Spominjam se še, s kakšnim žarom smo otroci spravljali sleherni di- nar, ki smo ga dobili, da smo kupili čokoladni obesek na novoletni drevešček. Vsak otrok je spuščal čez leto dro- biž v zapečateno škatlico, ki jo je pred božičem odprl. To je bilo veliko doživetje. S čim pa lahko danes pričara- mo otrokom podobno razpo- loženje? S helikopterjem?« - Najbrž so danes otroci za marsikaj prikrajšani? Vladoša Simčič: »Da Po- glejte, če pomislim na tiste majhne stvari za majhna do- živetja, majčkene srečice, ki so se skrivale v enem samem jabolku, svinčniku ali v no- vih rokavicah pozimi, je bilo to silno lepo. Ali na primer zaljubljenost v doraščajočih letih. Samo bežen poljub pred hišnimi vrati, na skri- vaj, je bil prelepa sladkost. Danes tega ni več.« - Ugotavljava, da imajo otroci vsega dovolj in pre- več, četudi negodujemo za- radi draginje. Je to oddalje- vanje od sreče, od duhovno- sti? Vladoša Simčič: »Najbrž je res. Danes se lažje zasluži kot včasih. A ljudem še zme- rom ni zadosti. Hočejo še več. Zato tudi garajo. Zato ni časa za otroke. Tako hirajo duhovne vrednote... Roko na srce, tudi že delavec hoče danes imeti najprej avtomo- bil. To je danes kot nekoč kolo. Potem poišče prilož- nost, da sezida hišo. Tudi to ga odvrača od duhovnih do- brin. VeUkokrat ne zida hiše, kakršno potrebuje zase. Zgradi večnadstropnico. V tej preobremenjenosti ne utegne uživati duhovnih vre-. dnot. Poleg redne zaposlitve dela še honorarno, da bi lah- ko pripeljal na primer iz Trsta kristalne lestence itn. Ko pride žena iz službe, teče po otroke v vrtec, a je samo z enim očesom ob njih.« - Ali bi lahko temu rekli delna materialna pokvarje- nost? Vladoša Simčičeva: »Kar krepka pokvarjenost. Za knjigo pri tem sploh ni časa. Danes ni pri hišah niti MO- HORJEVK več. Neki vodo- vodni instalater mi je dejal, da ga je pokidal, ker je zgra- dil dvonadstropno hišo. Zdaj pa ne ve, kaj naj z njo. Ve samo, da ne mara stanovati s starši, tako bo najbrž tudi z njegovimi otroci. Tako veli- ko hišo je zgradil, ker ima tudi sosed veliko, on pa ne more imeti manjše, saj bi bil to greh.« - Veliko jih je že spozna- lo, da je materialnost pre- malo. Zatekajo se k iskanju česa duhovnega. Vladoša Simčičeva: »Bla- gor njim, ki niso zakasnili.« - Vse življenje ste iskali duhovna bogastva, da bi oplemenitili sebe in občin- stvo. Dolga leta ste na odru ohranili izjemen posluh za občutljive, od hrupnega sveta odmaknjene, skoraj- da dekliške odrske postave, skozi katere ste iskali zre- lost. Ko vas je tudi kritika priznala in ste se uveljavili v Drami Slovenskega naro- dnega gledališča, ste to gle- dališče zapustili in se prik- ljučili mlademu ansamblu. Zakaj? Vladoša Simčič: »V mladi ansambel Mestnega gledali- šča ljubljanskega, ki je šele začel oblikovati svojo pot, me je gnala želja po odkriva- nju novih razsežnosti, novih vrednot. Mestno gledališče se je tedaj šele bojevalo za prva priznanja. To je bila ne- ke vrste gledališka partizan- ščina." Vladoša Simčičeva je preš- la v svet zrelih dramskih li- kov. Igrala je Hano v »Gogi«, Gonway v Priestleyevi dra- mi, Campbellovo v igri o Bernardu Shawu itn. Vse prehitro je dala odru slovo, ko je šele dodobra odrsko dozorela. Življenje je treba čuvati, dokler ga še imamo. Ob Dne- vu republike prisrčno stisni- mo Vladoši roko in ji zaželi- mo, naj še dolgo sodeluje ob Borštnikovem srečanju z »Gledališčem ljudske vsta- je«, ki jo vrača v mladost, da je tudi sama mlada! MIROSLAV SLANA - MIROS VSTAJA NA CELJSKElU OBMOČJU 1941 IZDAJA PRI »RU-GO« IN VDOR GESTAPA V ORGANIZACIJO OF V CELJU Okupator je dobro vedel, da organizacijo osvobodilne- ga boja vodi na Štajerskem Pokrajinski konnite KPS za Štajersko, dolgo pa ni mogel ugotoviti, kdo so organizator- ji osvobodilnega boja. Sele iz- daje, ki so se pričele septem- bra 1941 so mu omogočile vdor v vrste osvobodilnega gibanja. 7. avgusta 1941 je gestapo postavil zasedo v Kolodvor- ski ulici št. 4 v Mariboru, v stanovanju Mare Cepič. Tu je bila javka PK in eno središč osvobodilnega gibanja, za ce- lotno Štajersko. Gestapo je vTšil preiskavo zaradi ilegal- nega dela sinov Mare Cepič, ker pa so našli v stanovanju njim sumljiva Rada Iršiča in Bojana Ilicha, prišel pa je tu- di Bogdan Spindler so vse aretirali, jih odpeljali na Ge- stapo, v stanovaju pa postavi- li zasedo. V zasedo so nato padle Sonja Oman, Liza Ka- nič kurirki PK in Slava Kla- vora, okrožni sekretar Skoj in članica PK KPS za Štajersko. Ko so nato odvedli aretirano Klavoro na sedež gestapa, jo je poskušal rešiti Slavko Slander, ki je napadel gesta- povce. Bil pa je še sam ujet. Tako je padel v roke gestapa vodilni organizator oborože- nega boja na Štajerskem, se- kretar KP KPS za Štajersko in član CK KPS. Nemci pa kljub strahovitemu mučenju Slavka Slandra v Mariboru in Gradcu niso mogli od njega ničesar izvedeti čepravo so domnevali, da ima visok po- ložaj v odporniškem gibanju, 24. avgusta 1941 so ga s tova- riši ustrelili na dvorišču So- dnih zaporov v Mariboru pod imenom Franz Weber, ker Slander svojim mučiteljem ni povedal niti svojega priimka. Po Slandrovi aretaciji je vodstvo pokrajinskega komi- teja prevzel Leo Novak. 19. septembra 1941 ga je gestapo aretiral v Radvanju pri Mari- boru na javki v gostilni Pšun- der skupaj z vodjem pokra- jinske tehnike Borisom Peče- tom. Po strahovitem muče- nju je bil Leo Novak 30. okto- bra 1941 ustreljen v Mari- boru. V vodstvu PK KPS za Šta- jersko sta ostala Blaž Rock- Biba.Silvo, ki je prevzel po- sle sekretarja PK in Miloš Zi- danšek-Vencelj, kateri je vo- dil Vojaški komite PK KPS za štajersko in bil vodilni or- ganizator partizanskih čet na Štajerskem. Ker je gestapov- sko preganjanje v Mariboru bilo čedalje hujše, je PK zača- sno konec septembra in v ok- tobru 1941 svoj sedež prene- sel na celjsko področje v me- sto Celje. 27. septembra je gestapo po izdaji Ervina Vebra v Wattovi ul. v Mariboru aretiral Alojza Zorka-Tončka, sekretarja okrožnega komiteja KPS Ma- ribor, Prav tako je bila 27. septembra ponovno aretira- na Sonja Oman-Dunja, kurir- ka PK KPS za Štajersko, ki je bila po aretaciji pri Mari Ce- pič 7. avgusta izpuščena. Oba, Zorko in Omanova, sta postala izdajalca in tako omo- gočila gestapu, da je zadal hude udarce osvobodilnemu gibanju, večje v Mariboru in manjše v Celju. Mnogo čla- nov partije in OF je bilo areti- ranih, mučenih, ustreljenih in odgnanih v koncentracij- ska taborišča. Najpomembnejša javka PK KPS za Štajersko v Celju je bila v slaščičarni »RO- GO«, lastnika Rudofa Goleža, danes »NA-NA« v središču mesta, komaj kakšnih 100 m od sedeža celjskega gestapa v današnji Ljubljanski ban- ki... Javko je po nalogu Mi- loša Zidanška vspostavila Milica Gabrovec-Lenka. S prodajalko Anico Brlisk se je dogovorila za javko in za ge- slo, da je vse v redu. »Ali ima- te sveže baklave?« in odgo- vor »Ne, svežih baklav nima- mo, pač pa imamo drugo sve- že pecivo.« Po tem geslu je bila nato zveza vzpostavljena. Oktober 1941 je čas velike- ga razmaha oboroženega boja na Štajerskem. Po združitvi partizanskih čet je Štajerski partizanski bataljon napadel in zasedel Šoštanj, izvedel številne akcije, vodil veliko bitko na Creti in se odpravil na »Brežiški pohod«, da pre- preči izseljevanje slovenske- ga prebivalstva z obmejnega področja Ta razmah oboro- ženega boja na področju celj- skega okrožja je tudi opozoril gestapo na to, da je postal Ce- lje center osvobodilnega gi- banja na štajerskem z močno ilegalno organizacijo. S po- močjo izdajalcev Zorka in predvsem Omanove, ki je kot kurirka PK KPS za Štajersko osebno poznala Zidanška, Rbcka ter javke in postojan- ke KP in OF v Celju je gesta- po načrtoval udar proti osvo- bodilnemu gibanju v Celju. Prvenstveno pa je želel dobiti v svoje roke člana PK KPS za Štajersko, Zidanška in Ročka. 29. oktobra 1941 so se na javki PK KPS za Štajersko sestali kurir Štajerskega ba- taljona Ivo Polančič-Ubo, člana PK Miloš Zidanšek in Blaž Rock-Biba in kurirki PK Greta Rancingerjeva in Hilda Kraljeva. Ker je bil to sestanek s kurirjem Štajer- skega bataljona, ki je odhajal na pohod na Kozjansko in za- to potreboval zveze z odbori in aktivisti OF na Kozjan- skem za varen prehod bata- ljona in prehrano, so se se- stanka verjetno udeležili še celjski organizatorji OF predvsem sekretar okrožne- ga komiteja KPS za Celje To- ne Grčar-Johan in še kdo. Ko so se udeleženci sestan- ka že razhajali, je stopil iz ozadja slaščičarne, ki je bilo ločeno od ostalega lokala z zaveso, Ivo Polančič k pultu v ospredju slaščiščarne, da bi plačal. V tem hipu so vdrli gestapovci v slaščiščarno, z njimi pa je bila Sonja Omano- va. Gestapovci so planili na Polančiča in ga prijeli z vzkli- kom: Miloš, Hande hoch!« V splošni zmedi je zaklicala Omanova, da to ni Zidanšek, Zidanšek pa je medtem že ^ zbežal skozi vrata v ozadju slaščiščarne in se preko so- sednje gostilne rešil. Gesta- povci so Polančiča odpeljali iz lokala, med vrati pa se jim je iztrgal in pričel bežati. Pre- den pa je utegnil zaviti za prvi vogal, ga je pokosil rafal. V Celju se je sprožil val are-, tacij. Piše: JOŽE VURCER 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november JAJCE - 38 LET POZNEJE ZAKLADNICA SPOMINOV V očeh naključnega po- potnika je Jajce vedno enako - večno in nespre- menljivo. Pa vendar, vsakokrat drugačno. Vsakokrat se obiskova- lec začudi in se presene- čen vpraša: »Mar je mogoče, da te- ga zadnjikrat nisem opa- zil ^< Vsakokrat si znova do- kazujemo, da so tu pre- lamljala zgodovinska ob- dobja, da se tu vsako- dnevno srečujeta prete- klost in sedanjost, da ti dve časovni nasprotji, ka- kor se že to upira logiki, živita družno, ne da bi se izključevali. Tu naletite na starodav- ni kultni hram boga Mi- tra, malo dalje na turško Medved-kulo in na trd- njavo, na stasit stolp cerkve sv. Luke iz 15. sto- letja ... Vendar so tu še številnejša znamenja, ki spominjajo na našo no- vejšo borbeno preteklost; na drugo zasedanje AV- NOJ 29. novembra 1943, na bivanje Tita in Vrhov- nega štaba, na prisotnost CK KPJ in CK SKOJ, na zavezniške vojne misije, na ustanovitev TANJUG in še in še... Ko da je tu vsaka hiša, vsaka ulica, vsako drevo in vsak kamen živ spo- min na ljudi na minule čase. DVA MILIJONA OBISKOVALCEV - V tej dvorani je vse, kot je bilo tisto zgodovin- sko noč 29. novembra 1943, ko je nastala nova Titova Jugoslavija, pripo- veduje Ljuban Jarčev, kustos muzeja drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu. - Spominska stavba, nekdanji sokolski dom, je obogatena z novimi do- kumenti, fotografijami in drugimi razstavnimi predmeti. Treba je na- mreč vedeti, da je Jajce v času narodno-osvobodil- nega boja bilo svobodno 400 dni, da je samo 1943 leta maršal Tito bival v tem mestu okoli 200 dni in je od tu vodil okoli 300.000 borcev-partiza- nov v vseh jugoslovan- skih pokrajinah. Od tu je šla v svet novica o ustano- vitvi nove Jugoslavije, o prepovedi vrnitve kralja in izdajalske vlade do konca vojne, o enotni vo- lji vseh odposlancev, da tovariša Tita proglasijo za maršala, novica o sklepih kako svobodna naj bo no- va Jugoslavija, bratska, demokratična... Kustos Jarčev brska po nekih papirjih, nekaj za- pisuje in potem sešteva. - Od 1953 leta, ko je bil muzej Drugega zasedanja AVNOJ ustanovljen in odprt, ga je obiskalo okoli dva milijona ljudi iz vseh delov sveta. Da, iz vseh delov sveta. Pripadniki vseh ras, ver, barve kože, družbenega položaja... V nečem pa so si bili ven- darle enaki: Vsi so bili »romarji« naši zgodovini, končuje svojo pripoved Ljuban Jarčev. DEVET TITOVIH OBISKOV Kadarkoli se mu je po- nudila priložnost je Tito obiskal Jajce in se oglasil tudi v muzeju Drugega zasedanja. Takih obiskov je bilo devet. Vse je imel na umu, o vsem je skrbel. Ob obisku 29. novem- bra 1968, je predsednik Tito poleg drugega v knji- go vtisov zapisal tudi tole: Mishm, da bi bilo mo- goče poiskati še dovolj dokumentov, ki sodijo v ta Muzej. Rojstna hiša no- ve Jugoslavije mora biti popolnejše opremljena zaradi današnjih in bodo- čih generacij. Zapisane so ostale tudi njegove besede, ki jih je izrekel ob proslavi tride- sete obletnice drugega za- sedanja AVNOJ: - Veliki datumi v zgo- dovini, so kot večne bak- Ije, ki v srcih naroda dra- mijo ponos na dosežene svaritve, ki prižigajo nov ogenj, nova plemenita stremljenja prihajajočim rodovom. V občinski konferenci socialistične zveze steče pogovor s predsednikom Mahmutom Kapetanovi- čem. - Jajce je zgodovinske- ga 1943. leta imelo 4.000 prebivalcev in mogoče kakšnih pet do šeststo za- poslenih. Največ tedaj edinemu industrijskemu obratu - »Elektrobosni«. Danes v tem mestu živi okoli 12.500, a v občini 41.000 občanov. Poleg »Elektrobosne« so se ra- zvili še številni delovni kolektivi: Pliva, Sedinac, 25. september, Elektrovr- bas, Peva, Vrbas, rudnik boksita »Borac« ... V tega delovnih organizacijah je zaposlenih 8.500 delav- cev. Zelo popombno pa je, da gospodarstvo naše občine posluje zelo uspešno... Danes imamo dva in polkrat več dija- kov kot srednješolcev, kot je bilo leta 1943 vseh prebivalcev v Jajcu. Le- tos smo imeli blizu sto ti- soč turističnih nočitev, zato ob industriji in kme- tijstvu vidimo v turizmu in gostinstvu našo veliko priložnost, pravi Kapeta- novič. IN ŠE ZAPIS NEKEGA ODPOSLANCA Večer je. Na mestnem korzu je nabito mladih; brezbrižno obgovarjanje, ogovarjanje in nagovarja- nje. Nedaleč proč žubori bi- stra Pliva; v njej se leske- če tisočero luči... Potem se ta čudovita reka neu- stavljivo, nepovratno in gromovito ruši v Vrbas. Popotnik se tedaj težko otrese spomina na že dav- no napisane besede iz dnevnika nekega odpo- slanca na drugem zaseda- nju: - Dani se, a mi smo še vedno zbrani. Nekje v da- ljavi grmijo topovi. So na- ši ali fašistični? Ali morda pozdravljajo novega Mar- šala, ali mu grozijo? Vsee- no, kajti to naše grmenje, ki od zarana odmeva iz Jajca po vsem svetu, je močnejše od vsake kano- nade. JOVAN BABIC V imenu organizacijskega odbora je pri obeh koncer- tih izrekel toplo dobrodošli- co tistim v dvorani in na- stopajočim predsednik od- bora in predsednik domače Svobode Darko Šuler. Svo- je misli je zaključil z vabi- lom na jubilejno, 10. revijo, ki bo predzadnjo nedeljo novembra prihodnje leto! 9. REVIJA V LIBOJAH VEC KOT 150 NASTOPAJOČIH! 24 ansamblov, dve vokalni skupini in štirje posamezniki! Deveta libojska revija narodno zabavnih ansamblov je za nami! Ne bomo se spuščali v strokovno oceno kvalitete revije, lahko pa zapitemo, da je v vseh pogledih uspela! Nastopilo Je 24 ansamblov, dve vokalni skupini in štirje posamezniki ali skupaj 158 Kodcev in pevcev! Dvorana je bila oba- krat polna kot ribja konzerva in tudi znoja je steklo toliko, kot je olja v ribji konzervi! Vse to pa ni oviralo poslušalcev, da ne bi »trmasto« vztrajali dvakrat po tri ure (!), kolikor sta trajala posamezna koncerta. Imeli pa so vsi, ki so imeli srečo dobiti vstopnice (te so bile razprodane že deset dni pred revijo!), kaj videti in slišati. Oba kon- certa so začeli tako kot že nekaj let nazaj člani libojske godbe na pihala. Po uvodnih nagovorih pa je sledila plejada ansamblov in pevcev iz vse Slovenije. Vrtiljak je bil tak- šen: začeli so Potepuhi iz Titovega Velenja, nadaljevali pa Trio Sabec iz Ljubečne pri Celju, Veseli Štajerci iz Stor, Leopold Trat- nik iz Socke, Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Velike Pirešice, Trio Tineta Stare- ta iz Vira pri Domžalah, Ivan Orlač iz Izole, Oktet Lokvanj iz Vojnika, Terezija Zabu- kovšek iz Bukovžlaka pri Celju, Primorski fantje iz Pirana, Vojniški instrumentalni kvintet iz Vojnika, Ansambel Vinka Cverle- ta iz Šentjurja pri Celju, Podkrajski fantje iz Titovega Velenja, Rudi Zagode iz Brežic, Ansambel kulturnega društva iz Dobja pri Planini, Ansambel Planika iz Šoštanja, Sa- vinjski instrumentalni kvintet iz Galicije, Vokalni kvartet Frankolovčani iz Frankolo- vega. Ansambel Braneta Klavžerja iz Stor pri Celju, Šaleški fantje iz Titovega Velenja,- Savinjskih 7 iz Liboj, Ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, Veseli hmeljarji iz Žalca, Ansambel Francija Lipičnika iz Kamnika in Ansambel Vikija ASiča iz Celja. Prišli niso trije najavljeni ansambli (brez opravičila!!!): »Miličniki« iz Ljubljane, Sta- ne Skoda iz Izole in Ivan Smeh iz Rogaške Slatino, prišel pa je nenajavljen in nepovab- ljen odlični ansambel VITA MU2INICA iz Ljubljane, ki je trenutno prav gotovo v sa- mem kvalitetnem vrhu te zvrsti glasbe v Sloveniji!!! Njegovo sodelovanje (žal samo na drugem koncertu!) je bilo priznanje tudi organizatorjem revije, da delajo prav in da ansambli radi prihajajo v Liboje! 9. revija je uspela, na svidenje na jubilejni, 10. reviji, 23. novembra 1982! Tekst: TONE VRABL . . - .. ....._JToto; TONE TAVCAJR. Terezija Zabukovšek iz Bu- kovžlaka se je prijavila kar sama. Na reviji je bila že lani pa ji je bilo tako všeč, da je prišla še letos. Kljub visokim letom (76) še vedno kmetuje, po večerih pa za veselje raztegne harmoni- karski meh! Izredno so navdušili z ubranim petjem člani mešanega okteta Lokvanj iz Vojnika pri Celju, v katerem prepevajo Anica Lipičnik, Jožica Žibret, Dragica Gregorc, Milena Marguč, Ivan Lipičnik, Milan Leber, Alojz Vinder in Marjan Adamič, ki je tudi vodja okteta. Upamo, da jih bomo v Libojah še kdaj slišali! Iz Dobja pri Planini je prišel ansambel tamkajšnjega domačega kulturnega društva, ki ga vodi Franc Salobir (harmonika). Že lani so pripravili melodijo o Libojah, prav tako pa tudi letos. Če bodo tako nadaljevali bo to ansambel, ki bo o Libojah napisal melodij za celo ploščo. Lepo bi bilo, če bi se Jim pridružili še drugi. ^ jlt. 47 - 26. november 1981 35 M Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 11 KOROŠKE RAZGLEDNICE ni dobra pesem, ker je cagava STREŽICE KOT LASTAVICE Ena lastovka še ne prinese pomladi. Najbrž res ne. V Pliberku je na napisih Blažejevih trgovin strešica nad z najbrž res v pre- cejšnji meri tudi reklamni izobesek za kupce, ki pri Holmcu prestopijo mejo. V Žepni Kapli je med izveski, kot je Ple- schounig, pa Paulitsch, tudi na primer Majdič. Na pokopališču v Železni Kapli nema govorica marmornatih spomenikov. No- vejši datumi smrti vse pogosteje spremi- njajo »sch« in »tsch« v š in ž. Strešice se vračajo v slovenska imena in priimke. Spomeniki na pokopališčih pa niso re- klamni izveski nad »štacunami« maloob- mejnega prometa, so nekaj drugega - v boju za izpolnitev »člena 7« okrepljene narodne zavesti - tudi v javni rabi. Torej je vse več takih, ki izpovedujejo svojo narodnostno pripadnost javno, ne le v varstvu društvenih prostorov in v zasebnosti domačega ognjišča. V Železni Kapli je sredi starega meste- ca arhitektonsko prilagojen moderen ho- tel »Obir«, katerega zajeten delničar je škofjeloški »Jugotours«. Tu sta recimo oba jezika enakopravna, oba pod to stre- ho odmevata enako močno, oziroma gla- sno, kar v bližnjem rotovžu najbrž ni primer. Tu in tam ti povedo, da se je prenekateremu pozabljivcu vrnil smisel za jezike, zlasti če jih vzpodbudi trgovski interes, ali pa okrepljeno prepričanje, da je strešica nad črkami s, c in z predznak pogumnih in osveščenih ljudi, čeravno za mnoge še vedno Feindeszeichen (predznak sovražnika) v pomenoslovju Heimatdiensta. Z ,DAN' IN ,TAG' ČEZ VRTCEV PRAG V Semprimžu blizu Klopinjskega jeze- ra igra eno prvih violin narodnostno me- šanega vaškega sožitja Janez Wutte-Luc, predsednik Zveze koroških partizanov, ki ima na robu vasi kar čeden pension, v katerem se poleti tare počitničarjev, ki jim je všeč kmečki turizem. Tu v $em- primožu so Slovenci trdni in opazni tudi zato, ker so ekonomsko čvrsti. Zato so v svoji vasi Slovenci vzeli pobudo v roke. V soseščini pred letom dograjenega kul- turnega doma z zvenečim imenom »Da- nica«, se ob cesti beli »Posojilnica«, za kulturnim domom pa malo bolj od pro- metnega vrveža otroški vrtec. Vse to je poleg Blažejeve trgovske izpostave, kot večina hiš v vasi - novo. Reklih bi od včeraj. Cez prag vrtčevih vrtnih vrat pribren- čijo otroci Lepo vzgojeni pozdravijo strica, ki si tišči fotoaparat k očesu. Eni pozdrav skrajšajo v »dan«, drugi v »tag«. Vrtec je sicer v slovenskih rokah, obe -vrtnarici« sta Slovenki in sta študirali v Sloveniji, vendar pa enako dobro obvla- data nemščino in njuni varovanci v živa- hni slogi in brez vsake prisile čebljajo ne vsak svoje, marveč vsak oboje. Četudi za začetek nekaj besed, kar je še vedno več kot nič. Res škoda da otroci zrastejo... KOTMARAVES POD GURAMI Zahodno od Celovca je hribovski hrbet Plešivc, ki se na severni strani pre- padno spušča v dolino proti Hodišam in Reavškem jezeru. Tostran na prisojni južni strani je Kotmaraves, ki ji z nema- lim ponosom pripisujejo, da bi mogla biti lastnina in domači kraj kneza Hoti- mira (Prešernovega Kajtimarja) v osmem stoletju. Prosvetno društvo, v letošnjih koro- ških kulturnih dnevih gost Laščanov, je v začetku jeseni imelo v gosteh pevce iz Rimskih Toplic. Le-ti niso najbolj verje- li, da so vabljeni na pohod po »plešivški magistrali«, pa so jim prišli koncertno opravljeni na obisk. Nič ni pomagalo. Pot pod noge, kot vsi, ki so prišli od blizu in daleč prezračit pljuča in dušo, pretegnit noge, splest nova in okrepit stara znanstva. Na pečeh, na prepadnem robu Kozja- ka pesem, pogovor in spet pesem. Pe- sem tudi med potjo. Imena kmetij, mimo katerih vodi pot, so slovenska, naselij tudi. Kdo bi jih našteval? Potlej v gostilni ob zaseki in drugih dobrotah vsem Slovencem od Kolpe do Zilje ljuba Bachusova kapljica razmoči grla za pesem. Silimo vanje. Zapojte Pavla Kernjaka otožno himno »Rož, Podjuna, Žila«. Za- pojo. Lepo ubrano, otožno. Potem sta- knemo glave: - Kakor je lepa, pesem ni dobra! - Zakaj? Povedo zakaj. Pomislim na strešice na izveskih trgovin in novejših nagrobni- kih, na oživela društva, nove kulturne domove, na sobesednike, ki mislijo, da je petje, oblačenje in muziciranje brez eko- nomske krepitve slovenske manjšine v Avstriji hudo tesna past, če naj bi bila vse, kar naj bi dal sedmi člen. Razumem. Pesem naj bi nehala biti otožna alego- rija. Naj bi bila samo lepa pesem. iN VENDAR SMO SI RAZLIČNI V gostilni mlad fant, koroški Slovenec, na reverju nosi velik jugoslovanski dr- žavni grb. Ves vzradoščen in hudomu- šen pripoveduje, kako z njim bode v oči Heimatdienstovcem. Gruča zasluti v bli- žini nekam temne poglede. Drugi fant seže po »freitonarici«, raztegne mehe in iztisne iz njih »Od Vardara pa do Trigla- va«. Ne igra je dobro, niti z občutkom, bolj iz hudomušnosti, nagajivosti, zoper- novanja... Vendarle je Jugoslavija tujina. Svoje- ga »paseporta« se zavedo zlasti, ko pre- koračijo Kolpo. Šestdeset let je od ple- biscita. Družinskih vezi ne splete ne kri in ne beseda, splete jih skupno življenje. Omenim to. Da imam prav, reče in doda; Ce meje ni moč premakniti, ji je treba čim bolj zmanjšati pomen in uči- nek. Rož, Podjuna, Žila je še vedno pesem, ki rosi očesa. Je pa vedno več očes, za katerimi se solzam upirata razum in za- vest z dejanji. JURE KRAŠOVEC Menda res ni ganljivejše pesmi od Kernjakove - Rož, Podjuna, Žila, venec treh dolin... In vendar med koroškimi Slovenci onkraj meje ni bolj sporne pesmi, ob kateri se malone vselej razvnamejo razprave, kadarkoli zazveni, zazveni pa zelo pogosto. Pravzaprav je krhka otožnost melodije in še bolj besedilo iztoč- nica za debato, za pogovor, pojasnjevanje, za diferenciacijo. Ob tej pesmi krvavijo prenežno ubrana srca, zaiskri pa se tudi kapljica v očesu pod košato obrvjo navzven robatega možaka. Nihče ne pravi, da ni lepa, v zavest in srce segajoča, da ni blago- zvočna in otožna, nekam podčrtano slovenska, toda hkrati se mnogi, predvsem mlajši otresajo njene sporočilnosti, nekega pri- kritega obupa, vdanosti v neizbežnost - skratka,.imajo jo za ca- gavo, ki da se ne odreka boja, vendar pa naj bi bil to boj žrtvova- nja; ...ko bo konec tega boja, bodi še moj grobi 12. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november 195 TOVARNA KRUHA V ROGAŠKI SLATINI SIMBOL BLAGINJE V SMETNJAKIH Še ni tako dolgo, ko je bil kruh simbol blagosta- nja, premožništva. Ko je celo košček ali skorja kruha pomenila pravo bogastvo, saj je vlivala v ljudi upanje na boljše ča- se, ko bo kruha dovolj za vse. In prišli so tisti časi. Zgradili smo družbo, v kateri si lahko vsakdo s svojim delom in dohod- kom nakupi dovolj kruha zase in za svojo družino. Toda - glej! Mi, ki živimo v tej družbi, smo nenado- ma zavrgli kruh, ta toliko- krat z upanjem in radost- jo opevani simbol blago- stanja. Zavrgli smo ga v smetnjake! Pa nismo s tem zavrgli na smetišče tudi del vre- dnot in simbolov, s kate- rimi so rasli naši dedje in očetje in ki so bili zasidra- ni globoko v zavesti vseh tistih, ki so se lačni in pre- zebli borili za svobodo, za humanejšo družbo, za boljšega človeka? Ali s tem ne mečemo v smet- njake tudi kos našega de- la, našega skupnega bo- gastva? Vsa ta vprašanja so mi rojila po glavi, ko sem oni dan odšla med peke. Hu- do me je zanimalo, kako oni sami razmišljajo o teh rečeh, oni, ki dan za dnem delajo kruh, ki s prepotenim čelom gnete- jo in oblikujejo štruce, hlebce, želje, pecivo. Zde- lo se mi je, da prav peki lahko najbolj občutijo grenkobo v sebi, ko gle- dajo na kruh, zavržen v smetiščnih kantah. Konč- no pa sem si hotela priti na jasno tudi s tem, kako sploh nastaja kruh v pe- karnah, kako teče delovni postopek od trenutka, ko pridejo vreče moke v pe- karno pa do takrat, ko pridejo iz peči slastni hlebci. Zato sem obiskala peke v sodobni tovarni kruha - v Merxovi Indu- strijski pekarni v Rogaški Slatini. V SEDMIH URAH 6 TON MOKE Za kruh je seveda po- trebno imeti moko. Zato se začne v pekarni delo pri peki kruha najprej s sejanjem moke. V tako opremljeni pekarni, kot je v Rogaški Slatini, teče tudi ta del proizvodnega postopka s pomočjo stro- jev. Naloga enega samega delavca je le ta, da stresa vreče moke v sipni jašek, kjer se moka preseje in nato po ceveh potuje na- prej do kontrolnega sita in nato na avtomatsko tehtnico. Tisti dan je v se- jalnici moke delal Marjan Špolja. »V sedmih urah moram v sipni jašek stresti pri- bližno sto vreč različnih vrst moke, kar znese oko- li šest ton. Delo se mi ne zdi ne težko in ne dolgo- časno, čeprav na prvi po- gled ni kaj prida. Zelo moram paziti na to, koli- ko in kakšno moko bom dal v sipni jašek, zato ni- mam časa razmišljati o čem drugem. Kajti tudi od mojega dela je še kako odvisna končna kvaliteta našega kruha.« Avtomatska tehtnica odmeri zaželjeno količino moke, ki bo šla v zames. Pek spusti odmerjeno moko iz kontrolnega sita v mešalni kotel in glede na vrsto moke in kruha, ki bo iz nje spečen, določi željeno količino in tempe- raturo vode. Pek doda v mešalni kotel še vse se- stavine, ki so potrebne za zmes testa: kvas, sol, be- ljakovinske stopnje, vita- min C in ostale dodatke, ki so odvisni od vrste kru- ha. Tako pripravljena ma- sa gre nato v zames, ki traja približno osem mi- nut. Ta čas se v kotlu av- tomatsko mesi 150 kilo- gramov testa. Pri mešal- nem kotlu je tistega dne delal Miha Klančar, ki je pek že 28 let. LJUDJE BI MORALI KRUH BOLJ SPOŠTOVATI »Naše pekovsko delo je zelo težko. Pred leti je bi- lo še huje, ko smo delali v stari pekarni in ko še ni- smo imeli vseh teh stro- jev. Delali smo ponoči, v nemogočih razmerah. Da- nes je nekoliko bolje, saj delamo le popoldne in .v del noči. Kljub vsemu pa imam rad ta poklic. Ko gledam, kako nastaja kruh se mi zdi, kot da ustvarjam nekaj živega, saj vem, da gre kruh med vse ljudi. Res, samo vese- lje me je obdržalo v tem poklicu. Seveda pa sem žalosten, ko vidim, kako ljudje ravnajo s kruhom. Zdi se mi, kot da mečejo stran del mojega dela, ve- likokrat pa se spomnim na tisoče lačnih otrok po svetu, ki bi jim naš zavr- žen kruh morda rešil živ- ljenje. Ljudje bi morali spoštovati kruh, kot ga spoštujemo mi peki. In zavedati bi se morali, da nam kruh v bistvu pome- ni življenje.« Iz mešalnega kotla stre- se pek testo v lijak, nato pa se proces nadaljuje z avtomatskim merjenjem teže posameznih štruc. Odmerjeni deli testa po- tujejo nato v stroj za okro- glanje. Vse te postopke nadzira pek Drago Bra- čun. »Rad delam v pekarni, čeprav se še zmeraj nisem navadil na stalno popol- dansko in večerno delo. Pa tudi nedelje nimamo nikoli proste, saj moramo priti ob osmi uri zvečer že v pekarno, da napečemo kruh za ponedeljek. Toda - delo je delo in najpo- membnejše je, da ga člo- vek vestno opravi. In zdi se mi, da smo peki zares take vrste delavci, ki se zavedamo, da je od naše- ga dela odvisna kakovost izdelka. V našem primeru seveda kruha.« Iz stroja za okroglanje potujejo oblikovane štru- ce kruha v predfermenta- cijsko komoro, kjer testo vzaja. Ko je postopek opravljen, gredo štruce skozi stroj Kekec, ki jim da dokončno obliko. Iz njega se štruce odpeljejo po tekočem traku v glav- no vzhajalno komoro, kjer prične kruh kipeti. Štruce ostanejo v konTori 40 do 45 minut, nato pa dozorele štruce po traku odpotujejo v tračno peč. Na traku pred vzhajalno komoro dela Zvonko Ko- stič. »Ko takole delam pri kruhu seveda velikokrat tudi razmišljam o njem. Kdo ga bo jedel, kje bo končal ta kruh, si mislim. Posebej me jezi, ko se za- vem, kako trdo delamo v pekarnah in kako z lahko- to nekateri od vržejo kruh v smeti!« Štruce kruha se v tračni peči pečejo različno dol- go, osnovne vrste kruha kot so beli, polbeli in črni kruh se pečejo 33 minut. Iz peči potuje vroč pečen kruh po tekočem traku v skladišče, kjer se mora šest ur ohlajati. Nato ga delavci razvrstijo, sešteje- jo in ga pripravijo za pot do trgovin, do gostinskih lokalov in objektov druž- bene prehrane v delovnih organizacijah, šolah in vrtcih. Sicer pa je za to, da delo v proizvodnem delu Industrijske pekar- ne v Rogaški Slatini teče gladko in brez zastojev, odgovoren izmenovodja Ivan Gajšek. »Mi peki se zavedamo, da delamo izdelke, ki jih dobi v roke vsak človek. Vemo, da moramo zado- stiti vsem željam in vsem okusom, poleg tega pa moramo dosegati kako- vost, ki je pri kruhu še kako pomembna. Zato mora vsakdo, pa naj dela v kateremkoli delu delov- nega procesa, opraviti svoje delo natančno in odgovorno, pa še pravo- časno povrhu. Kajti vsi vemo, da mora biti kruh že zjutraj na mizah! Niko- mur razen nas v pekarni ni mar, da moramo v enem dnevu narediti od osem do devet tisoč kilo- gramov kruha, devet ti- soč žemelj in okoli tisoč pet sto kosov peciva. To je naša skrb, čeprav si včasih želimo, da bi še kdaj kdo pokukal k nam in videl, kako trdo je naše delo.« NAŠE DELO NI DOVOLJ CENJENO Sredi proizvodne dvo- rane, kjer teče v Industrij- ski pekarni celoten pro- ces pečenja kruha, je veli- ka lesena miza. Pri njej skupina pekov oblikuje in gnete posebne vrste kruha, zemlje in pecivo. Njihovo delo je ročno, brez strojev. Osem kvali- ficiranih pekov daje iz- delkom končno obliko. Med temi peki je Franc Poznič eden tistih, ki je najdlje v tem poklicu. »Rad imam ta poklic, ki ga opavljam. že trideset let. Rad ga imam kljub dejstvu, da naše delo ni dovolj cenjeno in da se spreminja odnos ljudi do kruha, ki smo ga bili mnogi še ne tako dolgo tega lačni. Velikokrat ra- zmišljam, zakaj se do kru- ha tako obnašamo. Pa se mi vse zdi, da je prepoce- ni. Sedaj, ko so se vredno- te ljudi že spremenile, bi morali vsaj z višjo ceno doseči, da kruha ne bi kar v tri dni zametavalil Ce bi bil kruh dražji, bi se mar- sikdo zamislil, preden bi ga zavrgel v smetnjak.« Kruh je pečen. Ljudje, ki živijo v šmarski in šentjurski občini, ga bo- do imeli naslednji dan na svoji mizi. Se bodo zami- slili ob njem tako, kot ve- likokrat razmišljajo peki v Industrijski pekarni v Rogaški Slatini? In kot razmišlja obratovodja pe- karne Maks Ribič. »Kruh je dobrina, ki jo premalo vrednotimo, do katere nimamo več pra- vega odnosa. Peki kruh cenimo, morda res zato, ker je v njem vtkano naše delo. Tako kot mi bi ga morali ceniti vsi ljudje, pa ne bi pristajal v smetnja- kih! Vendar o tem prema- lokrat govorimo, tudi se- daj, v času, ko želimo sta- bilneje gospodariti. Toda prav sedaj je čas, da bi govorili o varčevanju s kruhom. Seveda ne v tem smislu, da bi bili kruha lačni, temveč s ciljem, da bi kruha manj odmetava- li. Konec koncev bi se morali zavedati, da za kruh rabimo moko, zanjo pšenico, te pa ne pridela- mo doma dovolj. Torej bi kot celotna družba pri- hranili marsikateri dinar, če bi v tem smislu varče- vali s kruhom. Obenem pa bi pri tem znova zrasla naša zavest o tem, da smo kot družba bogati vse dotlej, ko imamo kruha v izobilju doma, ne pa v smetnjakih.« DAMJANA STAMEJCIC Marjan Špolja Miha Klančar Drago Bračun Zvonko Kostič Ivan Gajšek Franc Poznič Maks Ribič Vse posebne vrste kruha, zemlje in pecivo delajo peki pri posebni oblikovalni mizi. 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november ^^ IZ ŽIVLJENJA IN DELA DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU KONČANE REGISTRACIJE NOVIH DELOVNIH POGODB v letošnjem letu so bile končane regi- stracije novih delovnih pogodb, kakor je to zahtevala nova kolektivna pogod- ba. Zal še 26 obrtnikov te svoje obvezno- sti ni opravilo, kar pa ne pomeni, da ne bodo njihovi delavci ob morebitnem sporu obravnavani po novi delovni po- godbi. Na podlagi delovnih pogodb je trenutno v Celju zaposlenih 739 delav- cev pri 285 obrtnikih, kar znaša v pov- prečju 2,6 delavca na obrtnika. S tem je sedaj že krepko preseženo povprečje za- poslovanja pri obrtnikih, ta trend pa bo v naslednjem letu prav gotovo še večji. Glede na izobrazbeno strukturo je 172 delavcev nekvalificiranih, 84 polkvalifi- ciranih, 284 kvalificiranih, s srednješol- sko izobrazbo jih je 35, z visoko 10 in z višjo 2 delavca. Ta struktura je sora- zmerno dobra, saj se zmanjšuje število nekvalificiranih delavcev v primerjavi s preteklimi leti. Od vseh zaposlenih je 238 žensk, kar je približno isto kot v preteklem letu. Povprečna starost zapo- slenih je 29 let, kar dokazuje, da se vse več delavcev za dalj časa zaposli pri obrtnikih, k čemur pripomorejo boljši pogoji dela kot tudi sama socialna var- nost teh delavcev. Povprečna akontaci- ja znaša 8800 din in se tudi približuje, republiškemu povprečju. Nekaj problemov je nastalo v letoš- njem letu z nakupom stanovanj, čeprav so zanje sredstva zagotovljena, a kot je znano, novih stanovanj na tržišču ni ve- liko. Boljše možnosti se kažejo z nakupi starih stanovanj, oziroma nakupom sta- re hiše, v kateri bi lahko adaptirali šest stanovanj. S Stanovanjsko skupnostjo Celje je bil sklenjen dogovor, da ponudi vsa prosta in morebiti nezasedena sta- novanja v občini Celje. Letos poteče mandat izvršnemu od- boru delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Zdaj tečejo intenzivne priprave na nove vohtve članov, ki naj bi izhajali iz vseh obrtniških struktur, saj bi le na tak na- čin imeli tak sindikat, ki bi zastopal vse proizvodne dejavnosti. Pri Občinskem sindikalnem svetu Celje obveščajo vse delavce, da se za informacije lahko oglasijo pri njih vsak torek od 14,00 do 16,30 ure. VSI OBRTNIKI IN PRI NJIH ZAPOSLENI DELAVCI V OBČINI CELJE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OB- ČANOM OB PRAZNIKU REPUBLIKE. GIBANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI STEKLINA SE SIRI Oktobra čr ^vesna obolenja Po podatkih t oe za hi- gieno in epidemu.togijo Cen- tra socialne medicine in hi- giene Celje, ki spremlja giba- nje nalezljivih bolezni, so ok- tobra na področju celjske re- gije prevladovala črevesna obolenja. 26. in 27. oktobra je prišlo do množične zastrupitve s hrano pri delavcih, ki so 26. oktobra zaužili malico, pri- pravljeno v Motelu Merx v Šentjurju. Od 560 delavcev, ki so malico zaužili, je obole- lo 211 delavcev z diarejo, sla- bostjo in krči v trebuhu. Za- strupitev je bila lažja, saj je zdravniško pomoč iskalo le 15 delavcev in je obolenje trajalo od nekaj ur do dveh dni. Ker vzorca hrane niso izolirali, tudi povzročitelja obolenj niso ugotovili. Sicer pa se je v tem obdob- ju množično pojavil infekcij- ski hepatitis v kraju Kasoze v občini Žalec, proti pričako- vanju pa je upadlo število se- zonskih otroških virusnih obolenj. Opazen pa je porast kožnih obolenj, zlasti sca- biesa. Steklina pa se med živalmi vztrajno širi, čeprav ni real- nih podatkov o razširjenosti. ker dajejo v preiskavo sanif sumljive živali, ki so bile stiku s človekom. Razširil^ se je najbolj na Kozjanske^, prvi prim. " so ugotovili , občini T ce in v sosednj občini ^ ico. Steklino s, ugotovili tudi pri dveh ma{ kah v občini Celje, ki sta n nili lastnike. Da steklina n sno grozi kaže tudi veli obisk antirabične ambulai te. Do konca oktobra so njej obravnavali 689 oseb, o tega pa je bilo zaradi neva nosti okužbe, oziroma p škodbe steklih živali 1' oseb zaščitno cepljenih. ŽIČE: KRST NOVE GASILSKE BRIZGALNE Prostovoljno gasilsko društvo Ziče bo na Dan re- publike dalo v uporabo novo motorno gasilsko brizgalno. Zanjo je največ sredstev pri- spevala občinska skupnost za požarno varnost, ostala sredstva pa so zagotovili kra- jani Žič. Na proslavi, ki bo v nede- ljo v popoldanskem času, bodo sodelovali učenci osnovne šole, člani mladin- ske organizacije in Prosvet- nega društva, saj so pridobi- tve gasilcev pridobitve vseh krajanov, gasilci pa se lahko pohvalijo z uspešnim delom, za katero so že tudi prejeli številna priznanja in pokale. FRANC PAVSER ŠPORTNE NOVICE IZ LAŠKEGA v 3. kolu slovenske košarkarske lige-vzhod so košar- karji Zlatoroga doma premagali Litijo 99:94 (40:40). Tekma je bila zelo razburljiva in dokaj kvalitetna, ven- dar izenačena samo v prvem polčasu, kajti v drugem so Laščani s hitrimi in učinkovitimi protinapadi po- vedli 80:62 in zanesljivo zmagah. Končal se je jesenski del laške občinske lige v ma- lem nogometu. V I. ligi vodi Galaksija s 15 točkami, sledijo pa Partizan (Zidani most), Gren in JLA (Rim- ske Toplice) 11, Cosmos in TIM 9, Vrhovo 8, Rečica 7, Reka 6, Disco 40 3 točke. IL liga: Rimljani 16, Jagne- nica 14, Zvezda 11, Metalles 9, Bor 8, Vrh nad Laškim 6, Postaja milice 4, Prevzgojni dom in Huda jama 2. Po dolgem, sedemletnem zatišju, bodo v Laškem s treningi spet pričeli rokometaši. Nekdaj, pred 20-timi leti tako priljubljen šport, spomnimo se samo RK Re- čica Miro Požun in RK TVD Partizan Laško Jure Križnik, Ivan Pečnik, Joško Krašovec, ko sta se ekipi enakovredno kosali s tedanjima celjskima kluboma ZRK Celje in Partizanom, spet prihaja med laške ljubi- telje rokometa. Treningi so vsak torek ob 15,30. v telovadnici OS Primoža Trubarja. Šahovski klub Laško odpira vrata vsem ljubiteljem kraljevske igre na 64 črno-belih poljih ob torkih in četrtkih od 18^ do 22^ v jedilnici Kmetijske zadruge Laško (poleg samopostrežbe Merx). JOSKO KOKOTEC JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 35 Nadaljevanje je precej tipično za razmere v predvojni Sloveniji. Zgodilo se je namreč, da je dr. Lambert Ehrlich s svojo željo trčil ob nekoliko drugačne ideje vodstva »Kato- liške akcije«, ki je bila nekoliko manj radikalnih pogledov. Terjal je, naj bi njegova ^-Straža« postala organizacija ali veja »Katoliške akcije« na univerzi - recimo nekakšna podružnica na ljubljanski visokošolski ustanovi. Hkrati naj bi profesor Ernest Tomec s svojimi »mladci Kristusa kra- lja« deloval na gimnazijah. Toda osrednje vodstvo »Katoli- ške akcije« je mislilo drugače in je zaupalo vodstvo po- mladka Ernestu Tomcu, »stražarjem« pa dalo le status pomožne organizacije. Nastal je odkrit spor, posledica pa je bila. da so se »stražarji«, ogorčeni in užaljeni, povezali s prav tako klerikalno Gospodarsko zvezo in organizirali »Slovensko dijaško zvezo«. Ta je bila sedaj neka vrsta organiziranega pomladka za vse klerikalne dijake in jih je pripravljala za članstvo v akademski klub »Straža« na uni- verzi. Tega nemara niti ne bi bilo treba v takih podrobnostih pojasnjevati, če ne bi bila hkrati ilustracija dogajanj ka- sneje v emigraciji, ko so se vodstva in organizacije po- dobno cepila iz približno enakih razlogov. »Stražarji« so fanatično sovražili vse, kar je količkaj di- šalo po naprednem in je bilo demokratično obarvano. Nji- hovi ideali, ki so jih odkrito oboževali, so bili fašistični režimi Italije, Nemčije, Španije in Portugalske in v njihovi praksi ter ideologiji so iskali navdiha za svoje delo. Kako daleč je to šlo, bo najbrž mogoče prav posrečeno ilustrirati s podatkom, da je dr. Lambert Ehrlich poslal enega svojih najbolj vnetih rnladih sodelavcev dr. Cirila Žebota (o kate- rem kasneje) v Italijo, kjer naj bi v Milanu študiral faši- stično ureditev in prinesel v Ljubljano koristne napotke ter izkušnje. Najbrž po zgledu svojih idealov v Nemčiji in Italiji so bili »stražarji« vselej pripravljeni svoja stališča ne samo bra- niti, marveč včasih tudi vsiliti drugim - in pri tem tudi s tako nekrščansko metodo, kot so to gole pesti... Naslednja milejša oblika delovanja, za katero pa najbrž tudi niso mogli najti vzora v veri, ki so jo sledili, je bilo ovajanje naprednih študentov ljubljanski policiji. A če nič drugega, so mnogim izkušnje, ki so si jih s tem pridobili, kasneje prav prišle. Zanimivo pri »stražarjih« je bilo to, da jih ni bilo prav veliko, so pa bili izredno disciplinirani in pripravljeni izve- sti sleherni ukaz svojega vodje. Morda so nekatere pri tem gnale tudi osebne ambicije, da bi namreč v bodoči (zamiš- ljeni) državi, avtonomni Slovenci klerofašističnega tipa, zavzeli ključne položaje. Vizija te države^je Jsila, malce grobo rečeno, totalitarni režim s centralno zadružno vode- nim gospodarstvom. Enako zanimiva je tudi usoda dr Lamberta Ehrlicha, ki je pred okupacijo Jugoslavije sicer hotel zbežati v Anglijo, pa je zamudil priložnost in ostal v domovini - ter kajpak ponudil svoje usluge Italijanom. Ti se ga niso odrekli, so si pa ob tem, kot vse kaže, mislili svoje, saj obstaja o njiho- vem mnenju tudi pričujoča uradna izjava: »Stražarji so ultraklerikalni, versko fanatični in nestrpni elementi, ki so pripravljeni za sleherno dozdevno prednost Cerkve prodati najvišje narodne interese. Z Ehrhchom vred stremijo, da bi bila Slovenija pod italijanskim in pape- ževim protektoratom.« (Dokument iz arhiva divizije »Isonzo«, številka 3576, objavil dr. Makso Šnuderl leta 1944 na strani 26 svoje publikacije »Fašistično-domobransko nasilje«.) »Stražarji« se niso niti potrudili, da bi prikrili svoje sode- lovanje z italijanskimi okupacijskimi oblastmi. Orožje, ova- janje, to so bili njihovi zaščitni znaki, po katerih jih ni bilo težko prepoznati. Varnostno obveščevalna služba je so;-, zmerno kmalu lahko razkrila njihovo dejavnost. Po sklep ljudskega sodišča so na osnovi odloka o zaščiti slovf skega naroda obsodili voditelja »stražarjev« na sm: Sodba je bila opravljena 26. maja 1942 pred Ljudsko kuh njo v Streliški ulici. Smrt voditelja ni prekinila sodelovanja »stražarjev« Italijani, ki se je nadaljevalo do kapitulacije. Ko so priš Nemci, so se ponudili novim gospodarjem in skupaj z njin doživeli enako usodo. Maja 1945 naposled ni bilo nikog, več, ki bi mu lahko služili, ostala je samo še ena pot - beg tujino. Tako so se znašli v emigraciji, kjer so se sicer kma. razšli z vodstvom »Slovenske krščanske demokratsl stranke« in »Narodnim odborom za Slovenijo«, so pa osti sovražno razpoloženi do Jugoslavije. Kasneje so ustanov, dve novi samostojni neformalni skupini, vmes pa, deli tudi v iskanju boljših življenjskih razmer, jim je uspe. priti v nekatere akademske kroge Združenih držav Am rike in drugod. Novi skupini »stražarjev« sta postali »Gibanje za sami stojno slovensko državo« v Združenih državah Amerike i »Slovensko državno gibanje« v Argentini. Obe z enakh ciljem: odcepitev Slovenije, ki naj postane »samostojni država v približno takem slogu kot Španija pod Francoi ali Nemčija pod Hitlerjem. Nekaj let kasneje so »stražarji« nekoliko omilih sva, stališča v zvezi z »bodočim položajem Slovenije«, pač skladu s spremenjenim mednarodnim položajem (popi ščanje napetosti namesto izrazite hladne vojne) in razpok ženjem V primeri s poprejšnjimi brezkompromisnimi m padi na Jugoslavijo in njeno novo družbeno ureditev so novem besednjaku nekatere besede zamenjale stare. Tak so se porodile ideje o »narodni spravi«, pluralizmu, poli centrizmu, izgubila pa se je tudi želja po odcepitvi Slovi nije in njeni »samostojnosti«. Precej v skladu z že kar ustaljeno navado v krogih sle venske politične emigracije je tudi »Gibanje za samostojn> slovensko državo« prenehalo obstajati in ga je nadomestil nova emigrantska skupina. Nemara je bilo temu krivo, d ime stare organizacije spričo spremenjenih stališč ni ve ustrezalo ali pa je bilo \mes kaj drugega. i O tem sem slišal toliko mnenj in informacij, da nisei mogel dognati, kaj se je v resnici zgodilo. »Pa se vam zdi to zares tako zelo pomembno?« me j vprašal moj sogovornik, v katerega sem vrtal s podobniri vprašanji. »Ne,« sem rekel odkritosrčno in končal raziskovanje. ^ $t. 47 - 26. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran i<; VAŠA STBAN V TURISTIČNO PONUDBO SPADA TUDI TELEFON Jugoslavija je lepa dežela. V njej so zastopane skoraj vse vrste podnebja in s tem povezani rastlinski pasovi - od gorskega z gorsko floro pa do mediteranskega z rast- linjem, značilnim za to po- dnebje, da ne omenjamo se- veda našega Jadrana, ki ga uvrščajo med najlepša morja na svetu. To uvršča Jugosla- vijo med najzanimivejše tu- ristične države v Evropi. Za- njo pa se zanimajo tudi turi- sti iz izvenevropskih držav. Vse to so dejstva, ki so že dolgo znana. Prav tako ali še bolj pa je znano tudi dejstvo, da jugoslovanski turistični delavci teh lepot ne znajo prav izkoristiti. Na koncu vsake turistične sezone namreč ugotavljamo, da so nas v deviznem izku- pičku, iztrženim od turizma, spet prehitele dežele, ki ima- jo za turizem dosti slabše možnosti od nas in so od Ju- goslavije precej manjše. Lep primer za to je Avstrija, ki je lansko leto v turističnem go- spodarstvu iztržila kar osem milijard dolarjev, mi pa le 866,5 milijona dolarjev (po- datek je za prvih devet mese- cev lanskega leta). In kaj je temu vzrok? Turistični de- lavci ga poznajo, saj ga vsako leto znova ponavljajo in je v tem, da imamo pri nas pre- več sicer lepih hotelov, pre- malo pa imamo razvito zunaj penzionsko ponudbo. In prav tu naši sosedje največ iztržijo. Pri njih se turistična ponudba namreč začne že z izvenpenzionsko ponudbo, ki je sestavljena iz organizi- ranih obiskov muzejev, ozi- roma kulturnih znamenitosti krajev, raznih zabav s kuli- naričnimi specialitetami, do- bro opremljenih igrišč in še bi lahko naštevali. Čeprav na videz majhen del te ponud- be, pa je tudi dobro razvita in organizirana telefonija. Naša turistična ponudba se žal največkrat konča s ho- telsko sobo, ki je bolj ali manj udobna in s tremi obro- ki bolj ali manj kvalitetne hrane. Nimamo pa tako ime- novane turistične infrastruk- ture, oziroma objektov, ob katerih bi turist, predvsem tuj, lahko potrošil denar, ki ga je planiral za dopust. Med te infrastrukturne objekte sodi prav gotovo tudi tele- fon. Ko je leta 1876 Alexander Graham Bell skonstruiral prvi uporaben telefon, si prav gotovo ni mislil, kako se bo ta zvrst tehnike za pre- nos informacij, oziroma člo- veškega glasu, razvila. Da- nes si modernega življenja brez telefona skoraj ne zna- mo več predstavljati. Rabi- mo ga na delovnih mestih pa tudi v zasebnem življenju. Ker smo se telefona tako na- vadili, je kot na dlani, da ga želimo uporabljati tudi na počitnicah. To vedo tudi na- črtovalci novih hotelov (vsaj tisti višje kategorije), saj so jih opremili z dragimi, vča- sih tudi uvoženimi hišnimi centralami, v sobah, oziroma nadstropjih pa namestili te- lefone. Toda, kot se žal zdi, so to storili le zato, da lahko v prospektih hotela navede- jo med podatki tudi to. da ima gost med ostalimi ugo- dnostmi na voljo v vsaki sobi telefon. V veliki večini pri- merov ti telefoni ne delajo ali pa je treba na vzpostavitev zveze čakati tako dolgo, da se gost, pa naj bo še s tako veliko mero potrpežljivosti, pogovoru raje odreče. S tem pa seveda ostane turistu de- nar, ki ga je nameraval plača- ti za telefonski pogovor. Ta- kih primerov se nabere kar precej in se največkrat nana- šajo na tuje goste, ki žele kli- cati domov (v tujino torej), kjer velja v telefonskem pro- metu višja cena. Za države, ki mejijo na Jugoslavijo, tra- ja en impulz - plačilna po- stavka - minuto, za države pa, ki ne mejijo na Jugoslavi- jo pa le pol minute. Drugi znatno bolj sramo- ten podatek je v tem, da veli- ka večina recepcij nima svo- jih telefonov opremljenih s števci impulzov, ki jih po mi- nimalni ceni izdelujemo do- ma, a jih pošta nerada monti- ra, ker pri montaži menda premalo zasluži. Zato se do- gaja, da bolj ali manj prijazni receptorji stojijo ob gostu, ali kar je še slabše, računajo pogovore po lastni presoji. O pravilnosti takih računov go- vori naslednji primer: nek nemški turist je pri istem te- lefonu, na isto številko in za enako dolg razgovor plačal dva različna zneska. Po zanimanju potovalnih agencij in posameznikov za letovanje v naši državi na zadnji turistični borzi v Ber- linu, se nam tudi v prihodnje obeta velik obisk tujih go- stov in prav bi bilo, da bi odšli od nas z lepimi vtisi. Tako se bodo ponovno vra- čali in s seboj pripeljali tudi prijatelje, znance. Prav v tu- rizmu namreč najbolj velja pravilo, da se dobro blago sa- mo hvali. MATJA2 GALJOT UREDNIŠTVO: Vaša ra- zmišljanja so dobra, toda, le na splošno. Mar to, kar piše- te o telefonih in hotelih, ve- lja za vse? Najbrž ne. Zato bi večja konkretnost ne bila odveč. Potem bi lažje ukre- pali, svetovali, tudi kritizi- rali, tako pa je težko, če me- čemo vse v en koš. Navzlic temu smo pa v resnici, spet na splošno, še daleč od tiste- ga, kar bi naj imeli. Zanima nas, kaj bodo na vaše mne- nje o montiranju števcev za merjenje impulzov rekli na podjetju za ptt promet v Ce- lju? Radi bi njihov odgovor in zanj tudi prosimo. ŠE ENO DIVJE SMETIŠČE! Pravzaprav nič novega. Četudi veliko govorimo in pišemo o hortikulturnem urejanju delovnega in živ- ljenjskega okolja, zaradi človeka, ne zato, da bi gra- dili kulise, taisti človek, ustvarja in nenehno gradi nova odlagališča smeti, od- padkov ... Nastajajo tam, kjer bi človek najmanj pri- čakoval. Tudi ali zlasti v gozdovih, v okolju, ki bi naj bilo zmeraj lepo in čisto. Eno takšno divje odlaga- lišče je tudi ob Partizanski cesti, tik preden se cesta povzpne do rekreacijskega prostora Na gričku v Celju. Velik kup papirja in druge navlake. Med odvrženim papirjem tudi bančni izpi- ski. Nekaj smo jih dobili v uredništvo in jih hranimo. Naslovljeni so na človeka, ki stanuje v Stanetovi ulici 2 v Celju. Vprašujemo, kako so ti iz- piski, tudi del šolskega zvezka, prišli na to smeti- šče? Ali nam lahko tovariš SP pomagate razrešiti uganko? UREDNIŠTVO NI PROSTORA NA »POGODBENIH** AVTOBUSIH! Ko vam pišem to pismo, prosim tudi za vaše sodelo- vanje. Gre za pogodbena avtobu- sa Izletnika Celje za prevoz delavcev Cinkarne in Žele- zarne v Štorah. Avtobusa vo- zita na relaciji: Celje-Roga- tec-Nova cerkev in Štore- -Rogatec-Sv. Jurij. Bilo je že govora, da krajani KS Do- načka gora nimajo zadovolji- vih prevoznih storitev. Tukaj mislim predvsem na sobote, nedelje in praznike, kadar javnega prevoza db Rogatca sploh ni. Vozita pa ta dva av- tobusa, ki pa ne vzameta mo- rebitnega potnika od Rogat- ca za Donačko goro in naprej za Zetale. Lahko povem to, da v teh dnevih sploh nista polno zasedena, zato bi lah- ko brez nadaljnjega spreje- mala še druge potnike v to smer ali nazaj za Rogatec. Zato je tudi KS Donačka go- ra uredila parkirišče in obra- čališče za avtobusa v Štore in Sv. Jurij-Stojno selo-Ro- gaška Slatina (šolski prevoz), vendar iz tega ni nič, čeprav je bilo prej dogovorjeno, da bosta oba avtobusa tam tudi parkirala. Za to so bila po- rabljena večja finančna sred- stva, ki so tako »vržena« v prazno (izjema šolski pre- voz). In to se dogaja v času, ko toliko trkamo na solidar- nost. Delegati KS so se že poza- nimali glede teh prevozov in avtobusov, vendar so dobili odgovor, da je to pogodbeni prevoz samo za delavce in da ta avtobusa ne smeta spreje- mati drugih potnikov. Tisti, ki tako govorijo, še menda zadovoljivo gospoda- rijo, kaj pa takrat, ko za- škriplje?! Takrat pa je reši- tev v širši družbeni skupno- sti, tudi solidarnosti. Zdaj pa ne vedo, kako je ljudem, ki morajo peš tudi pet in več kilometrov v lepern in sla- bem vremenu, mimo njih pa peljeta skoraj prazna avtobu- sa, v katerih zanje ni prosto- ra. Čudne razmere in pojmo- vanja! Ali ste ljudje, ki odločate o tem, kdaj čakali na avtobus, zato prezebali, oziroma peša- čili od avtobusne postaje po nekaj kilometrov? Ce ste, potem veste, kako je s tem, in najbrž niste pozabili, da ste se takrat jezili! JOŽEF KORES Rogaška Slatina UREDNIŠTVO: Naše so- delovanje je tu. Dobro razu- memo problem in vemo, ka- ko je, če mimo človeka pelje prazen ali skoraj prazen av- tobus, ti pa ga samo gledaš in svoje misliš. To je pro- blem in v vašem konkret- nem primeru prav tako. Za- to je vaše vprašanje tudi na- še. Prosimo pristojno te- meljno organizacijo pri Izletniku, ki skrbi za avto- busne prevoze, da pove, ka- ko je s to rečjo in ali res ni mogoče sprejeti na »pogod- bene« avtobuse tudi druge potnike, ki bodo seveda pla- čali voznino po uveljavlje- nem ceniku. NE SAMO DEBEL KROMPIR... Da, ne samo debel krompir, letošnja jesen je dobro obrodila tudi na drugih poljih. Tako je Vinko Ograjšek iz Šmartna v Rožni dolini izkopal med jedilno repo več kot deset komadov po tri kilograme težke plodove. Največji in najtežji med njimi pa je tehtal tri kilograme in 73 dekagramov (na sliki). LIKOVNI SALON v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava Zavoda za iz- gradnjo in planiranje z naslovom Prenova Celja. Razstava bo odpr- ta do 27. novembra. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TITOVO VELENJE v Studijski knjižnici v Tito- vem Velenju razstavlja akadem- ski slikar Karel Pečko. Razstava pastolov - Uršlja gora bo odprta do 17. decembra. ROGAŠKA SLATINA v soboto, 28. novembra ob 19.30 uri bo v gostišču Pri pošti pela Moni Kovačič. ZDRAVILIŠKI DOM ROGAŠKA SLATINA v petek, 4. decembra ob 19.30 uri bo v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini večer pe- smi in plesov jugoslovanskih na- rodov, na katerem bo nastopila folklorna skupina 2PD France Prešeren iz Celja. PRIREDITVE POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah popoldne pa od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno arheolo- ško zbirko, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kul- turno zgodovinske spomenike. Zaradi nujnih obnovitvenih del je zaprta stalna razstava umetnostno-zgodovinske zbirke v I. nadstropju stare grofije. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA V Galeriji turističnega društva na Tomšičevem trgu je še odprta razstava slikarskih del Jureta Sarlaha. Razstava bo odprta od 10. decembra. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto 28. novembra ob 19.30 uri in v nedeljo, 29. no- vembra ob 17. in 19.30 uri franco- sko komedijo Zandar iz Saint Tropeza. Hotel MERX Celje sreda, četrtek, petek, sobota Od 21. do 02. ure VIDEODISKOTEKA KULTURNI DOM V VOJNIKU V četrtek, 26. novembra bo ob 17. uri v kulturnem domu v Voj- niku osrednja proslava ob dnevu republike. Po kulturnem progra- mu bodo predvajali film Titova pot prijateljstva in miru. MESEC KULTURE V ŠMARTNEM OB PAKI Kulturno društvo Šmartno ob Paki prireja ob 75-letnici kulture kulturne prireditve pod skupnim naslovom November 81 - mesec kulture. V četrtek, 26. novembra ob 19. uri bo nastopila folklorna skupi- na Oljka iz Smartnega ob Paki s prikazom ljudskih običajev, v pe- tek, 28. novembra ob 19. uri bo slavnostna skupščina Kulturne- ga društva s podelitvijo priznanj, v soboto, 28. novembra ob 19. uri pa bo osrednja proslava ob Dne- vu republike. KULTURNI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH v četrtek, 26. novembra ob 19. uri bo v Kulturnem domu kon- cert ansambla bratov Avsenik. V avli Kulturnega doma pa je odprta razstava cicibanov iz otro- škega vrtca Šmarje, ki razstavlja- jo svoje risbe o jeseni. KINO ŠMARJE PRI JELŠAH v kinodvorani v Šmarju bodo predvajali v petek, 27. novembra ob 19. uri ameriški film Kaska- der, v soboto, 28. novembra ob 19. uri domači film Lev v Srcu in v nedeljo, 29. novembra ob 18. uri domači film Se spominjaš Dolly Bell. KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH v čitalnici knjižnice v Šmarju je odprta spominska razstava ob smrti Edvarda Kocbeka, in raz- stava ob 150-letnici rojstva Frana Levstika. V pionirskem oddelku knjižnice pa je odprta razstava risb otrok ob uri pravljic. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA v Razstavnem salonu v Roga- ški Slatini je bila včeraj otvoritev razstave olj in risb akademskega slikarja Franca Kosca, ki jo je pripravila Delavska univerza Ro- gaška Slatina v sodelovanju z ob- činsko kulturno skupnostjo Šmarje in turističnim društvom Rogaška Slatina. Razstava bo od- prta do 17. decembra. SAVINOV RAZSTAVNI SALON ŽALEC V Savinovem razstavnem salo- nu v Žalcu je v teh dneh odprta likovna razstava likovnih ama- terjev iz Žalca in Slovenskih Ko- njic. KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN CANKAR V klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju bo v petek, 27. novembra ob 19. uri predsta- vitev likovnih del Borija Župan- čiča. DOM BORCEV IN MLADINE KUMROVEC Kulturna skupnost Šmarje in Kulturno društvo Ilija Gregorič iz Bistrice ob Sotli prirejata jutri, v petek, 27. novembra ob 18. uri v Domu borcev in mladine v Ku- mrovcu 4. likovno kolonijo Tito- vi kraji - naši kraji. CENTER ZA KLUBSKO DEJAVNOST V Centru za klubsko dejavnost je še danes odprta razstava grafik in risb Marlenke Ovčarčič, danes zvečer ob 18.30 uri pa bo v Kul- turnem domu Zarja v Trnovljah I. mladinski kulturni abonma, na katerem se bo predstavila plesna skupina iz Celja z Lepo Vido, Barbara Plečko in folklorna sku- pina ŽPD France Prešeren iz Ce- lja. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 26. novembra ob 17.: Alenka Goljevšček: KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAS? 2. šolski abonma. SLOVENSKE KONJICE v avli osnovne šole Dušana Je- reba v Slovenskih Konjicah je odprta razstava del Jožeta Sveti- ne. Pripravila sta jo Zveza kul- turnih organizacij občine in Pro- svetno društvo Svoboda Sloven- ske Konjice. Otvoritev je bila 20. novembra, razstava pa bo odprta do 29. novembra. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 28. novembra dežu- ra Nova lekarna na Tomšičevem trgu, do 12. ure, nato prične z dežurstvom lekarna Center v Stanetovi ulici. TRGOVINE v tednu od 23. do 28. novem- bra dežura samopostrežba CEN- TER v Cankarjevi ulici vsak dan do 20. ure, od 2. do 5. decembra pa je dežurna samopostrežba RIMSKI DVOR v Zidanškovi ulici. V prazničnih dneh pa bodo de- žurale naslednje samopostrežbe: v soboto, 28. novembra so od- prte vse samopostrežbe kot pre- dvideva njihov delovni čas, de- žurstvo v soboto, od 7. do 17. ure pa je prevzela blagovnica Potroš- nik Nova vas. V torek, 1. decembra pa so od 7. do 10. ure dežurne naslednje samopostrežbe: Market Ljub- ljanska cesta, Market Dolgo po- lje, Market Hudinja. Market Ostrožno, Market Lipa Store, sa- mopostrežna Soča, samopostrež- na Gaberje, market Vojnik - živi- la, blagovnica Vitanje - živila, od 12.30 do 15. ure pa je odprt kiosk pri bolnici. ODVARDARJADOTRIGUVA^ODVARDARJADOTRIGUVA^ODVARDAR SR MAKEDONIJA VEDNO BOLJ USPEŠNA BITKA ZA HRANO V prvem osnutku resoluci- je izvajanja družbenega pla- na Makedonije v letu 1982 je predvidena stopnja rasti krnetijske proizvodnje 3,5%. V razpravi se odpirajo realne možnosti, da bodo to stopnjo popravili, in to na višje. Stro- kovnjaki pravijo, da so na voljo vsi pogoji, da se plani- rani obseg kmetijske proi- zvodnje ne le doseže, ampak tudi preseže. Dobri vremen- ski pogoji so namreč omogo^ čili, da se pravečasno in predvsem kakovostno in brez zastoja opravi jesenska setev. Oljarice so že posejane in te površine so mnogo več- je, kot so bile prvotno plani- rane. Setev žitaric je že zak- ljučena in to na družbenem sektorju, medtem ko na za- sebnem to delo občutno zao- staja. 2e po tradiciji je kme- tovalcem primanjkovalo umetnega gnoja, a te jeseni še nafta. Odgovorni sekreta- riati dokazujejo, da je bila preskrba z umetnimi gnojili in nafto boljša kot prejšnja leta, vendar je zatajila distri- bucija. Takšne izjave sicer kmetovalcem pri setvi ne po- magajo, potrjujejo le, da bo v bodoče potrebna boljša or- ganizacija kmetijske proi- zvodnje v Makedoniji. Ta republika je osnovni proizvajalec sadja, povrtnin, grozdja, vina in nekaterih drugih kmetijskih proizvo- dov v Jugoslaviji. To omogo- ča dobro podnebje, plodna zemlja in druge prednosti. Vse to je še dopolnjeno s ši- roko mrežo umetnih nama- kalnih naprav, ki zajemajo površino 120.000 hektarjev obdelovalnih površin. Prav- kar je v gradnji tudi novo umetno jezero »Streževo«, ki bo končno rešilo namakanje in melioracijo Pelagonijske kotline, ki je znana kot ma- kedonska žitnica. Sistem Streževo bo zajemal 20.000 hektarjev obdelovalnih po- vršin in bo zgrajen v rekor- dno kratkem času. V Make- doniji je zgrajena pomemb- na prehrambenopredeloval- na industrija. Ob tovarni sladkorja v Bitoli in jedilne- ga v Titovem Velesu, ki sta starejšega datuma, ima Ma- kedonija še osem tovarn za predelavo sadja in zelenjave z zmogljivostjo okoli 75.000 ton in 13 klavnic, 14 mle- karn, 16 vinskih kleti z zmogljivostjo z okoli 18.500 vagonov vina. V prizadevanjih, da bi kar najbolje izkoristili kmetijske površine, so zgradili 240 hek- tarjev steklenih in okoli 4000 hektarjev plastičnih površin za pridelavo sadja. To omo- goča ponudbo jugoslovan- skemu tržišču z okoli 90 ti- soč ton sadja v zimskih po- letnih mesecih, medtem ko skupna proizvodnja sadja oziroma zelenjave z vseh ostalih površin znaša okoli 300.000 ton letno. Največji del kmetijske proizvodnje zagotavlja družbeni sektor. Pred desetimi leti je začel nastajati samoupravni proi- zvodni sistem na področju 'agrokompleksa. Danes je v sestavljeni organizaciji zdru- ženega dela »Udruženom po- Ijoprivrednom kombinatu Makedonija« združen in or- ganiziran celoten družbeni sektor. V njem Je 22 organi- zacij združenega dela, od teh 19 proizvodnih, 2 prometni in ena znanstveno izobraže- valna. Tako je v družbenem sektorju zagotovljena visoka stopnja organiziranosti, medtem ko je individualni sektor še daleč od tega. Pri- vatnemu sektorju je posve- čena premajhna pozornost zlasti, če upoštevamo poda- tek, da je še vedno 80% povr- šin iz skoraj 90% živinskega sklada v njegovi posesti. Za- to je ta velik potencial še neizkoriščen. Tukaj je ena od možnosti, da bi proizvod- njo hrane v Makedoniji še močno povečali. Zato so že delno pred prejšnjo in po- sebno pred letošnjo jesensko setvijo uvedli dopolnilne sti- mulativne mere, da bi pove- čali obseg proizvodnje v pri- vatnem sektorju. RISTO POPOVSKI SAP Kosova VELIKE ENERGETSKE REZERVE Kosovski kofitrasti že dol- go niso več črno beli, čeprav se v posameznih podrobno- stih mest še vedno lepo dru- žijo svetla in moderna po- slopja ob starih skrivljenih kočurah. Pokrajinsko pano- ramo sestavljajo tisoče par- cel in velikih plantažnih vi- nogradov ali sadovnjakov na zahodu in visoki tovarniški dimniki srednjega in sever- nega dela pokrajine. V druž- benem planu razvoja Kosova do konca leta 1985 bo teh di- mnikov in plantaž še več, a posameznih ograjenih parcel vse manj. Edino tako bo možno ustvariti 7,2 odstotka stopnje rasti letno, kar je za celih 60 od.stotkov več, kot je planirano za celotno Jugo- slavijo. Strateške točke razvoja na Kosovu slonijo na energiji in hrani, razvojni plan pa sloni tudi na rezervah premoga, ki jih je za 10 milijard ton in v začetku del na sistemih za namakanje Ibar-Lepenac in Radonjič, ki bi moral prine- sti dobre rezultate v kmetij- stvu. Težko bi sedaj rekli, v kolikšni meri so sedanja ra- zmerja načrtovanja in plani- ranja tudi dokončno realna. Toda gospodarski strokov- njaki na Kosovu trdijo, da so upravičene glede na potrebe, predvsem pa na možnosti sa- me pokrajine. Realnost plana je podkrep- ljena z naložbami 105 mili- jard dinarjev, kar pa je po- sebno važno pri tem, je to, da je predvidena mnogo bolj ra- cionalna poraba teh sredstev kot v preteklih letih. Popol- noma so odmišljene drage, marmornate in steklene pa- lače, pri nekaterih objektih pa so že ustanovili gradnjo. Glavna pozornost zdaj velja dograjevanju začetih indu- strijskih objektov in gradnji novih, ki bodo omogočili 60 000 novih delovnih mest. Okoli 20 milijard dinarjev bodo vložili v kmetijstvo, od tega 6 milijard za razvoj pri- vatnega sektorja. Obstojajo še velike možnosti za izvaja- nje namakalnih del za novih 70 000 hektarjev kmetijskih površin, so pa še mnoge neizkoriščene možnosti tudi v živnoreji, kjer bi lahko do- segali lepe rezultate s kvali- tetnim delom na farmah s plemensko živino in živino sploh. To vse skupaj pome- ni, da bi moralo Kosovo na koncu tega srednjeročnega plana zagotoviti sebi dober del hrane, ki je sedaj nima. Pšenice ne bo na Kosovu ni- koli dovolj, ker ji vremenski pogoji niso najbolj naklonje- ni, toda lahko bi bilo mnogo več sadja in zelenjave. Ne smemo tudi mimo dejstva, da je še vedno okoli 90% zemljišč v privatni lastnini in da se proces še večjega drob- ljenja obstoječih površin na manjše dele še ni ustavil, na- mesto da bi zemljo združe- vali. V. RESETAR SR HRVAŠKA POT K NOVI ŠOLI Rezultati izvajanja sociali- stične preobrazbe, vzgoje in izobraževanja v SR Hrvaški, doseženi v zadnjih letih, so že dali vidne učinke, ki vpli- vajo na dosledno izvajanje potrjene smeri reforme. Splošno in strokovno izo- braževanje učencev nekda- njih šol za delavske poklice je z reformo dvignjeno na višjo raven in je popolnoma vsklajeno s programi ostalih šol srednje stopnje. Prav skupne osnove, kakor tudi del usmerjenega izobraževa- nja so zagotovile intenzivno- pripravljenost učencev tako za delo kot za nadaljevanje poklicnega usposabljanja na višjih stopnjah. Po starem si- stemu šolanja nadaljuje iz šol za kvahficirane delavce šolanje na visokošolskih ustanovah komaj 4 odstotke učencev teh šol, a najnovejši podatki kažejo, da novi si- stem že omogoča povečanje za 27%. Od skupnega števila učencev, ki končajo osnovno šolo (60.000 letno) jih komaj 6 do 7% ne nadaljuje šolanja na srednji stopnji. Takšen osip učencev je bil že prej, toda sedaj so izobra- ževalni programi na teh stopnjah težji in obsežnejši. Zdaj v SR Hrvaški potekajo resne razprave o tem, kako najti še boljše rešitve v usmerjenem izobraževanju v srednjih šolah. V predlogih se poudarja, da bi morali opustiti dosedanjo delitev na pripravno in zaključno stop- njo srednjega šolanja. Učen- cem je treba omogočiti že na začetku usmerjenega izobra- ževanja usposabljanje v stro- ki in obvladovanje, skupne vzgojnoizobraževalne osno- ve. S tem bi reševali tudi vprašanje šolanja učencev za enostavnejše poklice, kar je zelo važno, saj so družbene razmere te republike do leta 1985 napovedale potrebo za okoli 30% takšnih profilov od skupnih zahtev. Seveda ne gre nič brez težav. Zdru- ženo delo še vedno ni dovolj vključeno v ta proces, kar se še vedno najbolj izraža v neustreznem planiranju ka- drov. Odnos med združenim delom in izobraževalnimi in- stitucijami je bil vse preveč posredniški preko posamez- nih SIS. Za razliko od srednjega izobraževanja so bile na Hr- vaškem priprave za spre- membe v visokem šolstvu znatno manjše. Toda rezulta- ti sodelovanja med združe- nim delom in medsebojni povezovalni procesi v viso- kem šolstvu so dali začetne rezultate. Posamezne smeri študija so prerasle v samo- stojne organizacije v Zagre- bu, Splitu, Osijeku in Reki. Se vedno je velik prol neskladja med potrel združenega dela in stru! študentov na visokih in jih šolah. Politika vpisov in izbora kandidatov za dij kot tudi spremembe ganizaciji samega študij privedli do zmanjšanega vila študentov. V šolskei tu 1975/76 je bilo na i škem 78.000 študentov, nulo šolsko leto pa jih je 65.000. Osnovna naloga v na njem obdobju, kot je darjeno v dokumetnih zvoju vzgoje in izobra; nja v SR Hrvaški je ob vanje sistema enot usmerjenega izobražev ki bo vseboval program sokega in višjega izobra; nja, temeljil pa bo na pn mih iz srednjih šol. Isl sno čaka pomembna na visoko in višje šolstvo v jem povezovanju z znani no raziskovalnim delom SAVAN TOMASE SR ČRNA GORA PRIMER SOLIDARNOSTI IN USODNE POVEZANOSTI Dve leti je minilo od kata- strofalnega potresa v Črni gori, ki je terjal nekaj sto živ- ljenj in v nekaj sekundah uničil velik del gospodar- skih in kulturnih pridobitev, ki so jih prebivalci ogrožene- ga področja gradili desetlet- ja, pa tudi stoletja. Naravna katastrofa je spremenila po- dobo najbolj razvitih obmo- čij Črne gore in bistveno spremenila ekonomski polo- žaj te sicer nerazvite republi- ke. Ljudje pa se niso pustili omajati. Trdno so se odločili, da na istem mestu gradijo svojo bodočnost in lepše živ- ljenje. Zahvaljujoč tej odlo- čitvi in nesebični pomoči in solidarnosti celotne jugoslo- vanske skupnosti so v rela- tivno kratkem času mnoge rane te katastrofe že zace: Ijene. Prav je če se spomnimo, da je bilo treba v nekaj mese- cih namestiti pod novo stre- ho okoli 80 tisoč prebivalcev, ki so ostali brez svojih do- mov, na novo usposobiti šo- le, bolnice, popraviti razdeja- ne vodovodne in električne mreže, ceste in železniške proge, nadaljevati s proi- zvodnjo v manj poškodova- nih objektih iz zaščiti kultur- no zgodovinske spomenike pred nadaljnim propada- njem. Po začasnem reševanju teh problemov je nastopila načrtna obnova. Prednost je dobila stanovanjska gradnja. V tem času je bilo zgrajeno in obnovljeno okoli 3000 družbenih stanovanj in 7000 zasebnih. Proti koncu gre obnova še 3500 stanovanj, ta- ko da bo ta prioritetna nalo- ga kmalu v celoti izpolnjena. V tem času je bila posebna pozornost posvečena zago- tavljanju popolne zdravstve- ne in socialne zaščite, pa tudi gradnji in obnovi izobraže- valnih institucij. Skoraj ni kraja na potresnem območ- ju, ki ni dobil nove šole, zdravstvene postaje ali doma. rdečega križa, k čemer je bi- stven delež prispevala me- dnarodna solidarnost. Obnova je uspešno pote- kala na gospodarskih objek- tih in seveda turističnih, ta- ko da je letošnjo sezono čr- nogorsko turistično gospo- darstvo ponudilo gostom preko 100 tisoč postelj, to je' toliko kot pred potresom. Uspešna sanacija je vidna tu- di na industrijskih objektih, pa v zaščiti Bokokotorskega zaliva, najobsežnejša dela pa so na vidiku v luki Bar, ki je bila pred potresom usposob- ljena za pretovarjanje okoli 5 milijonov ton raznega blaga. Najmanj je bilo doslej na- rejenega pri obnovi kulturno zgodovinskih spomenikov, kar pa ni čudno, saj gre za izredno občutljiva dela, ki terjajo skrbne priprave. Vse- kakor lahko z gotovostjo ugotovimo, da poteka proces obnove dokaj uspešno. Najbrž ni treba posebej pou- darjati, da je to tudi zasluga bratske pomoči in solidarno- sti vseh delovnih ljudi in ob- čanov Jugoslavije, ki je tudi tokrat prišla do polnega izraza. VLATKO VUJOVIČ TRIGUVA^ODVARDARJADOTRIGUVA^ODVARDARJADOTRIGLAVA SR SRBIJA ELEKTROGOSPODARSTVO IN ZGODBA O SEDMIH ŠIBAH To leto bo v SR Srbiji obe- leženo s pomembnimi pri- pravami za nadaljnji razvoj proizvodnje električne ener- gije, ki pomeni življenje. Gre za zaključek reverzibilne hi- droelektrarne Bajina Bašta, pa Djerdjap 2, pa Bloka A 1 in A 2 v termoelektrarni Ni- kola Tesla v Obrenovcu in za sporedna vlaganja v dnevne kope premogovnikov, ni pa še dogovorjeno katere nove objekte bodo začeli graditi še do leta 1985. Da bi lažje razumeli obseg naložb v elektrogospodar- stvu naj omenimo podatek, da je za zaključek že začetih objektov do leta 1985 potreb- no zagotoviti skoraj tretjino skupne mase planiranih in- vesticij v Srbiji v tem plan- skem obdobju. To dejstvo odkriva celotno protislovje posebnega naložbenega po- ložaja: vlaganja v električno energijo sodijo v vrsto nuj- nih pa tudi finančno atrak- tivnih ukrepov, saj je poraba te energije in seveda doho- dek iz tega že vnaprej zago- tovljen. Toda z druge strani - gre za velike investicijske zalo- gaje, ki lahko resno ogrozijo enakomerni razvoj gospo- darstva. Ne sme pozabiti na nujnost hitrejšega razvoja nerazvitih območij v SR Sr- biji, ki zajemajo 51 od skup- no 114 občin. Prekoračitev v gradnji elektroenergetskih objektov nastale pa so zaradi zamud v gradnji ali pomanj- kanja finančnih sredstev, so dosegle velike vsote, ki se merijo v milijardah dinarjev. Kaj torej storiti? Za elektrogospodarstvo pomeni petletno plansko ob- dobje samo eno stopnico. Elektrogospodarstvo mora svojo bodočnost načrtovati najmanj za 15 let vnaprej. Do leta 1985 je tudi treba začeti z gradnjo novih objektov za naslednja planska obdobja in prav okoli tega so zdaj v tej republiki široke in resne priprave. Končno je krenilo z mrtve točke izkoriščanje Drine v skupnosti s SR Bo- sno in Hercegovino. Nova znanstvena spoznanja pravi- jo, da je možno na Drini zgra- diti štiri hidroelektrarne s skupno močjo 718 megava- tov a na Moravi okoli 700 me- gavatov. Samo za primerja- vo: dva bloka v Obrenovcu, ki sta v gradnji, bosta imela moč preko 1200 megavatov, a ko bosta zgrajena bosta da- jala štirikrat več elektrike kot Djerdjap. Torej termoe- lektrarne ostanejo še naprej strateške točke elektrogo- spodarskega razvoja v Srbiji. Med tem pa najnovejše strokovne ocene kažejo na to, da bodo rezerve premoga za termoelektrarne na ožjem področju SR Srbije zadosto- vale samo za 20 do 25 let. Zato je v Srbiji dozorelo spoznanje, da proučijo mož- nosti večjih naložbenih po- segov za nove termoelektrar- ne na Kosovu, kjer obstajajo velike rezerve, premoga. Zagotoviti energijo pome- ni mirneje čakati jutrišnji dan. Ta prepričljivi argu- ment je bil osnovni razlog za priprave, ki so jih pričeli v Srbiji za gradnjo nuklearne elektrarne. Njena morebitna gradnja je načrtovana nekje v začetku ali sredini nasled- njega desetletja. Gre torej za podvig »na dolgo stezo«, ki bo zahteval izredne napore in zahtevne priprave. Elektrogospodarstvo Srbi- je daje danes tretjino svoje proizvodnje Hrvaški, Make- doniji in Vojvodini in s tem daje dragocen delež uravno- vešenju jugoslovanske elek- troenergetske bilance. Mno- ge izkušnje kažejo, da je bit- ko za električni tok mnogo lažje dobiti z združenimi na- pori. STEVAN TASIC R BOSNA IN HERCEGOVINA RIJE JUBILEJI SODOBNIKOV AMOUPRAVLJANJA 10, brez mnogo publicitete je v stodevetih tozdih Ener- resta po vsej naši domovini »žena 30-letnica delavskega »upravljanja, 30-letnica usta- tve in uspešnega dela Ener- resta in 20-letnice gibanja Tščenih. ije jubileji istočasno! Ne po jučju. Energoinvest je so- lik samoupravljanja in rav- D njegovi zaslugi iz leta v leto leje koraka v svetovnem go- larskem prostoru, kjer danes ovo ime mnogo pomeni. Pri- ti je na vseh svetovnih celi- posebno pa v neuvrščenih dah in v deželah v razvoju, rgoinvest je postal simbol iga jugoslovanskega poslo- la z relativno mladimi novoo- )ojenimi deželami. To mu je slo do takšne mere, da iščejo ijem sodelovanje vlade neka- terih držav s poslovnimi ponud- bami kar brez licitacije. Energoinvest je nastal pred 30. leti kot majhna projektantska or- ganizacija s posebno nalogo, da izvaja elektrifikacijo Bosne in Hercegovine. Tako je z leti postal sodobna sestavljena organizacija združenega dela za proizvodnjo opreme in projektiranje naprav za elektroindustrijo, strojegrad- njo, predelavo nafte, kemije, pa za izgradnjo in opremo in ener- getskih kompleksov, industrij- skih, rudarskih, prometnih, pre- hrambenih in metalurških objek- tov po načelu celotnega inženi- ringa. Proizvaja tudi opremo za nuklearne elektrarne, tehnolo- ške procese, komandne, regula- cijske in transportne sisteme, za predelavo nafte in njenih deriva- tov, za proizvodnjo in predelavo boksita, glinice, aluminija, svin- ca, cinka in nekaterih nekovin. Danes je zaposleno v Energoin- vestu več kot 41 tisoč delavcev v 127 tovarnah, projektantskih or- ganizacijah, znanstveno-razisko- valnih inštitutih in v rudnikih. Od zaposlenih jih ima več kot 3000 fakultetno izobrazbo, 58 je magistrov in 15 doktorjev znano- sti. Do konca letošnjega leta bo vrednost Energoinvestovega izvoza presegla 560 milijonov do- larjev, a za leto 1985 načrtujejo milijardo dolarjev izvoza. Energoinvest je vse kar danes ima dosegel s samoupravno prakso. Od leta 1973 vsi Tozdi samostojno odločajo o svojem dohodku in imajo svoje žiro ra- čune. Delo načrtujejo za deset let naprej. Trenutno se ukvarjajo s problemom robotizacije. BAHRIJA SECERKADIČ SAP VOJVODINA NACIONALIZEM TOLČI Z ENAKOPRA VNOSTJO Na večnacionalnih tleh Vojvo- dine, kjer živi nekaj več kot 2 milijona ljudi 24 narodnosti lah- ko v zadnjih letih opazimo napre- dek v mednacionalnih odnosih na vsakem koraku. Včasih te važ- ne spremembe gredo mimo pre- bivalcev kot nekaj povsem nor- malnega, pa jih zato bolj opazijo tisti, ki se po daljšem času spet vračajo v Vojvodino. Mešane zakonske zveze, uče- nje jezikov družbenega okolja, si- multano prevajanje na več jezi- kov v občinskih skupščinah in v skupščini Vojvodine ne dobivajo več toliko prostora v dnevnem tisku, celo v lokalnem ne. To se v nacionalno najbolj pisanem po- dročju Jugoslavije razume kot nekaj povsem naravnega in samo po sebi umevnega. V ustavi SAP Vojvodine in v statutih vseh 50 občin in mestne skupnosti v Novem Sadu je stro- go določena enakopravnost jezi- kov in pisave. To so srbohrvaški, madžarski, slovaški, romunski in rusinski. Toda nekatere občine so v nadaljnji razčlenitvi ustav- nega načela šle še dlje, pa je tako pančevska občina v svojem sta- tutu proglasila za enakopravni jezik tudi makedonščino, a Bela Crkva češčino. V predšolskih ustanovah, v osnovnih in sred- njih šolah poteka pouk v vseh petih jezikih in to od prvega dne osvoboditve do danes, a jezikov- na enakopravnost je v zadnjih le- tih bolj razširjena tudi na višjih in visokih šolah. Na novosadski univerzi so pred nedavnim prvi študentje prišli k predavanjem na novo osnovanih skupin za ro- munski in rusinski jezik in knji- ževnost. Takšne skupine so že prej obstojale za madžarski in slovaški jezik. V veliki družini 600 časopisov in drugih publika- cij, ki izhajajo v milijonski nakla- di, je vedno več tistih, ki so tiska- ni na več jezikov. Ob televiziji in radiu z dnevnim programom v petih jezikih danes izhajajo tudi Komunist, Misao, Javnost in De- legatski glasnik. Računajo, da se v tem času v Vojvodini uči okoli 80 tisoč mla- dih jezika svojega družbenega okolja. Ta jezik pa je lahko kate- rikoli od petih enakopravnih je- zikov narodov in narodnosti v Vojvodini. 2e dalj časa priprav- ljajo doslej največjo družbeno akcijo pod imenom učimo se je- zikov narodov in narodnosti Voj- vodine, kjer skupaj sodelujejo te- levizija, radio, časniki, ki so ti- skani v vseh petih jezikih, delav- ske univerze, pedagoški zavodi in druge. Učenje jezikov družbenega okolja, kot je potrjeno v dolgolet- ni praksi Subotice, Bačke Topo- le, Sente in drugih vojvodinskih mest, pripomore še k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju ljudi. Ta akcija je do- bila najširšo družbeno in politič- no podporo. Obstaja mišljenje, da novi fe- nomeni, ki so se pojavili v večna- cionalnih odnosih v svetu pa se- veda tudi pri nas, niso znanstve- no dovolj raziskani in so celo pre- malo upoštevani in osvetljeni v vsakdanji praksi. Zato pomenijo še veliko raziskovalno polje, če- prav obstoja v Vojvodini, kakor pravijo 23 projektov, v kateri je zajeto tudi področje mednacio- nalnih odnosov. Na znanosti je torej naloga, da odgovori na vprašanje, kot na primer, kaj po- meni pojav samoupravljanja za napredek enakopravnosti, zdru- ževanje dela in sredstev ter ra- zvoj dohodkovnih odnosov. To je seveda samo nekaj od mnogih odprtih vprašanj, ki terjajo večjo pozornost. Razumljivo je, ne glede na na- predek, ki ga v razvoju medna- cionalnih odnosov v Vojvodini nihče ne more prezreti, da sami Vojvodine! še niso zadovoljni. Dobro se namreč zavedajo, da enakopravnosti in skupnega so- žitja nikoli ni dovolj. JOVAN VAVIC SR SLOVENIJA OD DOMAČEGA PECIVA DO PREDELAVE KOVIN Janezova družina je zelo dobro materialno stimulira- na, toda njegova žena naj- večkrat v popoldnevnem ča- su sedi za šivalnim strojem in dela robove na zastavah. Ona je v prostem času koo- perant ene od ljubljanskih tovarn. Njena znanka na vasi vsako soboto pripravlja od- lično domače pecivo za goste bližnjega hotela. V teh in takšnih pobudah ležijo kore- nine razvoja slovenskega malega gospodarstva, po- dročja v katerem je ta repu- blika v primerjavi z drugimi prišla najdlje. Danes malo gospodarstvo v Sloveniji ustvarja 8 odstot- kov družbenega proizvoda republike in zaposluje več kot 70.000 delavcev. To je približno toliko kot v grad- beništvu ali ena petina v pri- merjavi s številom zaposle- nih v industriji in rudarstvu. To je več kot v katerikoli po- samezni dejavnosti znotraj industrije. V Sloveniji se ob vsem tem, z obrtništvom in popoldansko dejavnostjo ukvarja še približno 7.000 prebivalcev. To so tisti s pe- civom in zastavami... Osnovo za tako hiter ra- zvoj malega gospodarstva so zagotovili stabilni družbeni pogoji, sodobno razumeva- nje obrtništva in ukrepi zad- njih desetih let. Poznavalci teh problemov poudarjajo pomen prvega družbenega dogovora o malem gospo- darstvu v Sloveniji, a pozne- je, 1975. leta tudi zveznega dogovora - dokumenta, ki spodbuja razvoj malega go- spodarstva. To je danes po- stalo v Sloveniji del družbe- nega planiranja. Ob vseh dobrih rezultatih pa v zadnjih petih letih ven- darle ni šlo vse tako gladko. Ta pripomba se nanaša predvsem na neenak razvoj posameznih dejavnosti. Naj- bolj počasen razvoj je v lasti uslužnostnih dejavnosti, te so doslej imele tudi največji deficit. Najbolj so se razvile tiste dejavnosti, ki jim že prej ni šlo slabo - to je prede- lava kovin. Poseben pro- blem predstavlja neustrezna struktura obrtnikov v neka- terih občinah, tako da imajo nekaterih preveč, nekaterih pa premalo. V pripravi je nov družbeni dogovor o hi- trejšem razvoju malega go- spodarstva. V novem doku- mentu je več pozornosti na- menjeno analitičnemu plani- ranju razvoja malega gospo- darstva s posebnim poudar- kom prav na občinah in celo v krajevnih skupnostih. Poudarek je dan na snova- nju novih malih visokopro- duktivnih tehnološko in ekonomsko razvitih enot malega gospodarstva, na enakomernejše razporejanje v okviru celotnega gospo- darskega procesa. S tem bi reševali tudi vprašanje neza- poslenosti, posebno pa manj razvitih območij. Več pozor- nosti je posvečeno tudi davč- ni in kreditni politiki, ki naj bi spodbudneje delovala na širjenje in odpiranje novih obrtnih delavnic, predvsem tistih, ki jih danes primanj- kuje. 2ELJKA ZAGORAC 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november 198i NAČRTOVANA KONJEREJA V ŠENTJURSKI OBČINI KONJI - A NE KOT »KONJIČEK« Zaradi odlik pomembnejši za SLO - tudi kmečki turizem Iz bližnje in daljne zgodo- vine poznamo zasluge konj v različnih vojskah. Še danda- nes jih niso povsem izpodri- lina sodobna vozila in zdi se, da bo zaradi pomanjkanja nafte konj spet pridobil svo- jo nekdanjo veljavo in bo zvesto služil človeku v miru in tudi v primeru morebitne agresije ali naravne nesreče. Po zasnovi splošnega ljud- skega odpora so pred leti tu- di v šentjurski občini prišli na idejo, da bi na njihovem kozjanskem terenu razplodi- li konje posebne vrste, ki bi bili v pomoč človeku ob vsa- kem času. Pot od zamisli do uresničitve te ideje je bila dolga nekako dve leti, kon- čala pa se je pred tremi te- dni, ko so prvi lastniki prev- zeli v svoje hleve konje pa- sme haflinger. Tako so na- stali torej prvi začetki usmerjene konjereje v šent- jurski občini. To panogo kmetijstva je vzel pod okrilje izvršni svet skupščine obči- ne Šentjur, ki je ustanovil posebno komisijo za pospe- ševanje konjereje v občini. Za predsednika komisije je bil izvoljen Franc Ogrizek, sicer tudi znani ljubitelj konj. Na vprašanje, kako vi- di razvoj konjereje v občini, je dejal: »Ne samo na našem ožjem prostoru, ampak po vsej naši domovini se je inte- res rejcev konj zelo povečal. Morda prav zaradi dokaj ugodne cene in premij, ki so jih dobili kmetje za plemen- ska žrebeta, ki so jih pričeli privezovati. Svoje je dodal še poudarek na prireji konj s strani republiškega štaba za teritorialno obrambo in obo- roženih sil, ki se je v Sloveni- ji zavzel za rejo haflingerjev, ki izvirajo iz Južne Tirolske in so nadvse uspeh križanci arabskih žrebcev in malih hladnokrvnih kobil. Ti konji, ki so »nastali« nekako pred 100 leti, im.ajo namreč največ tistih odlik in lastnosti, ki so še posebej primerne v vojnih razmerah. To so vzdržljivi hribovski konji, mirni, inteli- gentni in potrpežljivi. Odli- kujejo se še po svoji skro- mnosti v prehrani in po krot- kosti, kar pomeni, da lahko z njimi opravlja domala neuki človek. Iz vseh teh pozitivnih vidi- kov v Sloveniji že pet let na- stajajo rejska središča teh konj. Največ jih je na Go- renjskem, Koroškem, No- tranjskem, kmalu pa tudi na Kozjanskem. Program za šir- jenje teh konj na območju Kozjanskega je bil narejen in odposlan na republiški štab za TO in Biotehnično fakul- teto že lani, vendar do pred nekaj dnevi konj ni bilo moč dobiti, ker jih enostavno ni bilo, saj je povpraševanje za- nje veliko iz vseh koncev sveta. Zaenkrat je pri kmetih 7 kobil in 1 žrebec, medtem ko bosta 2 kobili prispeh še v kratkem.« To sicer skromno število konj bo že čez nekaj let tvori- lo čredo, za katero namera- vajo v Šentjurju ustanoviti konjerejski center, ki naj bi bil na Kmetijskem šolskem centru v Šentjurju. Od tod bi jih odkupovali kmetje, ki bi se ljubiteljsko zanimali za- nje, višek pa bi šel v izvoz. Letošnja cena za garantirano breje plemenske kobile je bi- la 90.000 din, pri čemer je rejec prispeval samo 40.000 din, ostalo pa republiški sklad za SLO. Toda v šent- jurski občini razmišljajo še dlje. S temi lahkimi tovorni- mi konji bodo skušali pro- dreti tudi v turizem; zlasti kmečki turizem, saj so ti krotki konji kot ustvarjeni za ježo, vleko voza ali sani in če bodo prišli v roke (hlev) pra- vega kmeta, si velja od njih res veliko obetati. PRI MILI IN AROZI Med kmetovalci, ki so v svojem hlevu privezali ha- flingerje, je tudi Franc Golež iz Pletovarij 1. Čeprav je za- poslen kot strojni tehnik v Bohorju, ves svoj prosti čas namenja kmetovanju na 8 ha obdelovalne površine. Sku- paj z ženo in starši si prizade- va za napredek v kmetova- nju. Kot mlad človek se rad navdušuje za novo in nič ni pomišljal, da ne bi v svoj hlev privezal kar dve kobili. Čeprav sta v hlevu, ki jima ga je sam skrbno uredil in pripravil, šele nekaj tednov, so se vsi močno navezali na Milo in Arozo. Najmlajša na kmetiji, Francijeva hči, pa nestrpno pričakuje prira- stek. Ta bo njen, poudarja. In tako kot v tej hiši, bo šlo ljubiteljstvo konj iz roda v rod, kar je tudi namen prire- je. Franci včasih zajaše kobi- lo, ki ga potem ponese po bližnjih gričih. Marsičesa se bo še treba naučiti, pravi Franci in potoži, da je pri nas težko dobiti kakšno ustrezno strokovno literaturo o konje- reji. Najbrž se bo zato treba opreti na lastne izkušnje in jih bogatiti z novimi in novi- mi. Treba bo razmisliti, kako najbolj smotrno uporabiti konja pri delu na polju, vle- ki, vožnji in še kje in na njun račun prihraniti kar liter vse dražjega goriva za poljedel- ske stroje. MATEJA PODJED TOZD Osnovna šola »Franja Vrunča« Slivnica pri Celju razpisuje dela in naloge KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas. Delovni čas in nastop del in nalog po dogovoru Razpis velja do zasedbe. Franc Golež in Franc Ogrizek sta pred objektiv fotoaparata pripeljala Milo in Arozo, ki pa jima ni bilo dosti do poziranja. Mnogo bolj ju je mikal tek čez drn in strn. STOTO ROJSTNO LETO v torek, 3. novembra, je minilo 99 let, od kar se je v vasici Svetina rodil kmetu Klinarju 10. otrok. Deklica je bila. Krstili so jo za Barbaro. Niso je klicali za Barbiko, kar bi deklici v njenih zgodnjih otroških letih pristojalo. Preveč ljubkovalno in nežno bi zvenelo ime Barbika, za nežnost in otroško brez- skrbnost pa v hiši Klinarjevih ni bilo časa. Oče in mati sta morala skrbeti za preživljanje tolikih lačnih ust, da jima je bila to pač glavna skrb, deklica pa je bila bolj prepuščena v varstvo starejšim bratom in sestram. Starejša sestra, že godna za moži- tev, rojstva mlajše sestrice ni bila vesela. Tudi ona je ni klicala z ljubkovalnim imenom. Tako so ji že v zibelki nadeli ime Barba in Barba je še danes, v stotem letu svojega življenja. Barba je odraščala v težkih časih. Srednje velika kmetija ni prinašala tolikg, da bi zadostovalo za razkošno življenje. Barba se je že kot otrok spoprijela s trdim življenjem hribovskega kmeta. Pomagati je morala pri vseh opravilih, ki jih je zmogla njena šibka postava, ne meneč se za prostost in otroško igro. Vzporedno z njenim odraščanjem so se večale tudi njene de- lovne naloge. Že pri desetih letih si je morala oprtati na rame koš in odnašati v Celje razne kmetijske pridelke. Ti so namreč predstavljali, čeprav majhen, toda pomemben vir dohodka, prepotrebnega za nakup stvari, ki jih na kmetiji ni bilo moč pridelati. Zgodaj je bilo treba na pot, kajti peš hoja do Celja in nazaj s težko otovorjenim košem je trajala kar dobre 4 ure. Utrdilo in prekalilo jo je to trdo življenje in kot sama pravi, utrujenosti ni niti občutila. Čas pa je tekel in Barba je odra- ščala v prikupno, boječe in sramežljivo kmečko dekle. V Slivnici, kake tri ure hoda iz Svetine, je ta čas gostilničar in kmet Franc Vodeb, po domače Petelinski Franc kupil svojemu sinu Frančku Šturbijevo kmetijo. Barbina najstarejša sestra Katra, kije bila poročena v sosed- nji vasi Vezovje, je postala na to takoj pozorna. Po naravi je bila velik materialist z veliko nagnjenostjo k trgovanju. Skle- pala je, da bo morala Frančkova kmetija slej ko prej dobiti tudi gospodinjo. Svojemu možu je naročila, da mora takoj navezati znanstvo s Franckam in se mu ponuditi kot posrednik za iskanje družice - bodoče gospodinje. Dogovor je uspešno ste- kel in Katra je poslala očetu pošto, da naj bo pripravljen, ker pripeljejo nekoga v svate. Z Barbo se o tem seveda niso pogo- varjali. Katrin mož je res pripeljal Francka v »svate«. Oče jih je primemo sprejel in postregel. Barba jih je opazovala skozi ključavnico. Ko so se možje pogovorili o letini in živini, sta »svata« tudi povedala po kaj sta pravzaprav prišla. Zadržkov Stara mama Barba - v stotem letu, hčerka Tinčka -vštiriin- sedemdesetem. vnukinja Mina, Tinčkina hči v 46 letu, pra- I vnukinja Metka, Minlna hči v 23 letu in pra-pra-vnukinja \ Maja, Metkina hči, v tretjem mesecu iivljenja. kajpada ni bilo in hitro so se dogovorili, da se Barba omoži s ] Franckam. Franček ima kmetija, Barba bo imela doto, ostalo \ pa kakor bo božja volja. ] 'Ohcet' je bila čez dva meseca. Barba, stara 22 let se je ločila ] od svojih domačih in se preselila k svojemu možu, ki ga je \ komaj spoznala, na Sturbejevo kmetija. J Za Barbo se je začelo novo življenje. Z možem sta imela na \ razpolago samo polovico hiše, drugo polovico pa sije zgovaril ; bivši lastnik za prevžitek. Gospodarsko poslopje je bilo staro • in dotrajano. Njive in travniki so bili dotlej slabo gnojeni, zato \ je bil pridelek slab. Od že tako pičlega pridelka pa sta morala ■ dajati bivšemu lastniku določene količine vseh pridelkov in J pitanega prašiča za prevžitek. ; Rojevati so se začeli otroci. Trije za povrstja: Franci, Tinčka \ in Jožka. Izbruhnila je prva svetovna vojna. Mož Franček je bil vpokli- | can. Ostala je sama z majhnimi otroki, brez pomoči za delo na ' polju, brez dohodkov. Prevžitkar je dosledno zahteval svoj delež, čeprav je vedel, da zanjo in otroke ni ostala skoraj nič. : Mož se je srečno vrnil iz vojske. Kakšno leto za tem se jim je ' rodil četrti otrok, deklica Palčka. ; Začela se je druga svetovna vojna. Sin Jožko je bil vpoklican I v vojsko. Vpoklicali so tudi moža mlajše hčerke, moža starejše "j hčerke pa odgnali v taborišče. Ko je prišel sin Jožka na dopust, \ sta ga sestri skrivaj preko veze spravili v partizane. Za Šturbe- '. jeve je predstavljalo to resno nevarnost, da jih bodo Nemci j odpeljali v taborišče. Tokrat jim je bila usada naklonjena. Barba in Franček sta srečno dočakala vrnitev sina in zetov. Kmalu po osvoboditvi je Barba ovdovela. Posestva je prev- - zel sin. Zmanjšale so se ji nekatere skrbi, pri delu pa je ostala aktivna kot prej. '. Fizične moči so z leti sicer začele pešati, volja do dela pa se ni \ spremenila. Vedno je govorila, da je najbolj nesrečna, kadar ] nima nekega koristnega dela in ko so ji domači letos skriU koš, ' s katerim je hotela po drva, se je kar razburila, da ji jemljejo to, '■ kar ima najraje. Če bi pri njej iskali recept za dolgo življenje, bi se ga gotova ne hoteli oprijeti, saj je njeno življenje spremljalo vedno samo \ trdo delo, skrbi, samaadpavedovanje in potrpežljivost. i Redka je ženska in mati, ki bi v svojem življenju prestala toliko preizkušenj in težav kot ona. Se bolj redka pa je mati, ki > bi se lahko ponašala s tem, da bi ob vstopu v stoto rojstno leto pestovala svojo pra-pra-vnučka. Primer, ko lahko sede pred j fotoaparat pet generacij, kot je ta na prikazani fotografiji, je \ gotovo prava redkost. i Danes jo poznajo vsi krajani kot »Sturbejevo staro mamO". ' Tako jo tudi kličejo. Če bi sadili po tem koliko ust je sprejelo " kruh iz njenih rok, koUko je tistih, ki ji pravijo »stara mama", ■ potem bi dejali, da ima daleč najštevilnejšo družina vseh ča- sov. ■ Ko smo ji ob vstopu v stoto rojstno leta stisnih roko, smo ji zaželeh zdravja in, da bi še ostala dolgo med nami. i NJEN VNUK LOJZE \ NOVI TEDNIK - stran 19 35 let Novega tednika j^^- 26. november 1981 eiJA LEPEGA CVETJA, OKOUA fl0ta vrtnica letos ponovno v rokah Erne JurIčkI pvanajsto tekmovanje ali ^Ije rečeno ocenjevanje za ^jlepše cvetice na oknih, jllconih, vrtovih, za urejeno Icolje, ki ga vsa ta leta pri- javlja celjsko turistično jiištvo, je znova pokazalo, je na slavnosti ob podeli- ^ vrtnic poudaril tudi druž- beni predsednik Marjan jič, da gre v tem primeru za eliko gibanje, za manifesta- ijo lepega cvetja in urejenih jlenih površin, skratka za iiiožično akcijo, ki je vse- transkega družbenega po- ,ena. Tudi letošnja akcija je po- azala, da smo v občini lah- 0 zadovoljni s prizadevanji J urejevanje okolja, predv- ein pri zasebnikih, saj je bi- ) v tokratno pobudo vklju- enih kar 1458 gojiteljev vetia in blizu petdeset orga- izacij združenega dela. Komisija je tokrat zlato rtnico znova prisodila Erni urički iz Grčarjeve ulice 18, 1 je enako priznanje dobila e pred dvanajstimi leti, to- »j na prvem ocenjevanju, 'sekakor primer, ki govori o talni skrbi za urejeno oko- le, o veliki ljubezni do cvetic 1 zelenega nasada okoli aše. Sicer pa je imela težko de- ) ne samo zaradi velikega levila udeležencev v tem cenjevanju, marveč tudi fugače, ker je bilo med lepo rejenimi okolji težko izloči- i še lepše. Kot je v uvodnem govoru ejal Marjan Ašič je dober gled na tem področju poka- ala občinska skupščina, saj o bile na oknih Narodnega orna skozi vse leto lepo ne- ovane cvetice. Še vedno pa Erna Jurički z drugo zlato vrtnico v rokah: Bila sem srečna in ponosna. To je za- me veliko priznanje, eno največjih v življenju... Da, vrt urejujem z ljubeznijo. Rada imam rože. Sicer pa terja takšno delo tudi veli- ko časa... so nekatera okolja neureje- na, tako pri Avtomotorju v Kocbekovi ulici, okolje osnovne šole Prve celjske čete, Cinkarne. Železarne Store, Lanovža. Komisija za varstvo okolja pri turistič- nem društvu je letos eviden- tirala okoli 200 nepravilno- sti. Na vse je opozorila, žal pa so rezultati samo polovični. Društvo in komisija sta tudi stalno opozarjala na neureje- ne pločnike, na številne za- mazane in neurejene izložbe, prav takšna dvorišča itd. Tu- di pročelja, čeprav so bila mnoga urejena prav v zad- njem času. Priznanje! V zvezi z vzdrževanjem stanovanjskih hiš bi kazalo izpeljati širšo družbeno akci- jo, da bi zagotovili ne samo lep zunanji videz, temveč tu- di solidno vzdrževanje. Po- seben problem je prenova stanovanj v starem mestnem jedru, ki bo prinesla tudi no- vo življenje v ta del. Marjan Ašič je opozoril še na nekatere nezazidane komplekse v mestu, tako na Trgu V. kongresa, na prostor pri Turški mački, pa ob Ulici XIV. divizije itd. Sicer pa urejenih okolij v občini, lepih cvetic in nasa- dov je bilo letos več kot prejšnja leta. Posamezna na- selja so izredno lepo urejena. Tu prednjači krajevna skup- nost Lava. Poleg individualnih oce- njevanj je društvo letos izvedlo tudi ocenjevanje kra- jevnih skupnosti kot celote, seveda po hortikultumi ure- jenosti. To ocenjevanje pote- ka za prehodni pokal OK SZDL. Ker je lani KS Lava dobila prehodni pokal v traj- no last, je Socialistična zveza letos zagotovila novega, ki ^e seveda spet prehodnega zna- čaja. Lepo svečanost ob zak- ljučku ocenjevanja za zlato, srebrni in šest bronastih vrtnic, v četrtek, 19. novem- bra v dvorani Narodnega do- ma, so izpolnih Jože Vovk z besedo o gojenju cvetic na balkonih, folklorna skupina »France Prešeren« in Ko- morni moški zbor z venč- kom narodnih pesmi. M.B02IC JESEN V ROGAŠKI SLA TINI Tudi jesen, še zlasti, če je takšna kot je letošnja, je v Rogaški Slatini lepa. Sicer pa živi naše največje zdravilišče svoje življenje naprej ne glede na letni čas, na lepo in slabo vreme, četudi je res, da se gostje bolje počutijo, če tudi v tem obdobju posije toplo sonce. Devetmesečna bilanca poslovanja zdraviliškega kolektiva je pokazala, da se razkorak pri številu nočitev, ki je bil ob polletju med predvideno in uresničeno postavko večji, že krajša in da bodo ob koncu leta bržčas dosegli plan tudi na tem področju. Sicer pa so ugotovili, da so imeli po devetih mesecih kar za pet odstotkov manj nočitev tujih gostov kot leto dni prej. Izpad je zlasti pri Avstrijcih. TURISTIČNI KOLEDARČEK 1982 Celjska turistična zveza se je pohitela. Tudi letos, sicer pa že osmo leto zapovrstjo. Tudi zdaj je izdala ličen turistični koledarček in informator za 1982. leto. Žepna izdaja, toda bogatejša, debelejša in pestrejša po vsebini. Koledarski del dopolnjujejo predlogi za prijetne izlete v naravo in kuharski recepti. Zanimiva kombinacija. Sicer pa nas seznanja s prazniki pri nas in pri sosedih, z značilnostmi celjskega turističnega območja, muzeji, spomeniki NOB in sakralnimi spomeniki, tudi z zdravilišči in njihovimi indika- cijami, kopalnimi bazeni in planinskimi postojankami. V ta okvir sodijo še smučarske vlečnice in žičnice, prav tako ribolov in lov. Zanimive so turistične informacije, hvaležen pa tudi pregled nad kmetijami, ki se ukvarjajo tudi s turi- zmom. Dosti jih je, največ pa seveda v mozirski občini. Dobra tretjina tekstualnega dela, ki ima 104 strani, brez reklamnih oglasov, je namenjen turističnim krajem na na- šem območju. Tako se z besedo in sliko predstavlja kar trideset krajev. Tako je tudi ta izdaja pomemben člen v prizadevanjih za čim boljšo turistično propagando in informatiko. Je hvale- žen pripomoček vsem, ki iščejo turistične podatke našega območja, je tista publikacija, ki bi morala najti pot v sle- herno družino in kolektiv. M. BOŽIC VRTNICE 1981 Zlata: Erna Jurički, Grčarjeva 18. Srebrni: Anica Kompan, Erjavčeva 37 in Jože Jelene, Lepa pot 5. Bronaste: Milena in Franjo Meško, Trubarjeva 15; Gozdno gospodarstvo. Ljubljanska 13; Kristina Hliš, Cesta na Ostrožno; Bernard Kočnik, Ljubljanska 96; Anica Cater, Hra- šovčeva 4 in Sonja Rezar, Tmovlje 85/b. Komisija je obiskala 1458 gojiteljev cvetja, oziroma urejenih okolij 48 organizacij združenega dela. Poleg vrtnic je podelila še 375 priznanj krajanom ter 33 priznanj organizacijam združenega dela. ZA NAJLEPŠE UREJENO KRAJEVNO SKUPNOST 1. Lava 98 točk, 2. Center 96, 3. Vojnik 85, 4. Savinja 80, 5. Slavko Slander 79,5, 6. Kajuh 78,5, 7. Ostrožno 78, 8. Dečkovo naselje 77,5, 9. Medlog 77, 10. Dolgo polje 76,11. Dobrna 75, 12. Nova vas 74, 13. Hudinja 73, 14. Skofja vas 69, 15. Ljubečna 68, 16. Strmec 65, 17. Aljažev hrib 64, 18. Tmovlje 63.5, 19. Pod gradom 63, 20. Frankolovo 60, 21. Svetina 59, 22. Store, 58, 23. Gaberje 52, 24. Šmartno v Rožni dolini 51 in 25. Teharje 50 točk. MEDULIN 12.12.1981 Z ZELENIM VLAKOM NA MODRO MORJE TRADICIONALNI IZLET S UO IN NT-RC Vabimo vas, da se nam pridružite na prijetnem dvodnevnem izletu z zelenim vlakom. Obiskali bomo MEDULIN, idilično ribiško vasico, ki je postala prijetno obmorsko letovišče. Iz Celja se bomo odpeljali ob 6.50 uri in vožnja do Puie nam bo minila ob prijetni glasbi. V Puli nas bodo čakali avtobusi in vas odpeljali do hotela Beiveder v Medulinu. Po kosilu bo prosto za kopanje v zimskem bazenu hotela in individualni ogled. Večer bomo preživeli skupaj s člani kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj, ki bodo z zabavnim programom poskrbeli za veselo razpoloženje. Po programu se bomo zavrteli ob zvokih glasbe. Naslednji dan, v nedeljo, bo po zajtrku prosto do kosila. Z avtobusi se bomo odpeljali do Pule, kjer bo krožni ogled mestnih znamenitosti z ARENO. Proti domu se bomo vračali ob 14. uri in prispeli v Celje ob cca 19. uri. Cena Izleta: 1.480 dinarjev S KUPONOM NT SAMO 1.280 dinarjev. Torej ugodnost, ki je ne kaže zamuditi! Prijave sprejema TTG Celje, Titov trg 1, tel. 23-448 KUPON ZA IZLET TTG In NT-RC Prijavljam se za izlet v MEDULIN 12. 12. 1981 IME IN PRIIMEK....................................................................................... NASLOV .......................... Kupon je vreden 200 din ljubljanska banka Splošna banka Celje 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november MLADI PIŠEJO 29. NOVEMBER 29. november je rojstni dan naše domovine. Nova Jugo- slavija je nastala 29. novem- bra leta 1943 - pred 38 leti. Delegati so peš prihajali do mesteca Jajca, kjer se je tudi odvijalo 2. zasedanje AVNOJ. Med drugim so sklenili, da kralj Aleksander nima več vstopa v našo državo in da bo vodstvo nove socialistične Ju- goslavije prevzel Josip Broz - Tito. Kralj Aleksander je na- mreč pobegnil v London. Ta- krat, leta 1943 je tovariš Tito dobil naziv maršala. Zato ve- dno praznujemo rojstni dan naše domovine. Prirejamo proslave, na katerih pojemo in prebiramo spise, ki govore o naši domovini. 29. novem- bra so cicibani sprejeti med pionirje. Dobijo rdeče rute in modre kapice, izkaznice in značke. Naša domovina je svobo- dna in lepa. Tudi mi otroci smo jo pripravljeni braniti, kot so jo nekoč morali naši predniki. LAH GORDANA, Pr\'a osnovna šola, Celje DED Ml JE PRIPOVEDOVAL Dedek večkrat pripoveduje zgodbe o partizanih. Med voj- no je bil partizan, zato se teh časov živo spominja in rad obuja spomine. Nekoč mi je pripovedoval: »Bilo je lepega poletnega dne, ko sem šel iz kurirske veze v Lipo, kjer se je zadrževal naš štab. Moja pot je vodila samo po gozdu, ker sem bil tam naj- bolj varen. Bil sem že skoraj na cilju, ko sem se ozrl v doli- no in zagledal kakšnih sto nemških vojakov, ki so se po- mikali v smeri proti Lipi in Lindeku. Hitro sem obvestil svoje soborce o sovražniku. Takoj smo ukrepali in se po- maknili proti Lindeku. Vse- skozi so nas od vseh strani napadali in zasledovali Nem- ci. V Lindeku nam je koman- dant ukazal zavzeti položaje. Zaradi velike sovražnikove premoči smo zapustili položa- je in se umaknili v še bolj hri- bovite kraje. Med streljanjem je sovražnik zažgal gospodar- sko poslopje in ujel našega stražarja. Se tisti dan so ga obsodili na smrt in ustrelili pri Sodinu na Stranicah. Požar se je razširil na bližnji gozd, ki je gorel še več dni.« Z veseljem poslušam dedo- va pripovedovanja, seveda to- liko bolj, če se zgodba konča brez človeških žrtev. MARKO SPEGLlC, 7. r. OS Frankolovo KLIČEMO KRVNO SKUPINO AB Bila je mrzla novembrska noč, ko sem se odpeljala iz oddaljene vasi, kjer sem bila pri bolniku, proti ambulanti v mesto. Snežilo je, zato sem morala po neosvetljeni cesti voziti skrajno previdno. Na srečo ni bilo veliko prometa in tako je bila možnost nesre- če zmanjšana. Ko sem se ustavila na ben- cinski črpalki, me je presentil hud snežni metež. Počakala sem, da so se snežinke malo razredčile in silno počasi na- daljevala vožnjo. Vozila sem približno pol ure, ko sem skozi zaveso sne- žink uzrla pred seboj žarome- te avtomobila, kateremu so utripali tudi žmigavci, znak, da vozilo stoji. Ustavila sem, misleč, da voznik potrebuje pomoč zaradi okvare na vozi- lu. Ko sem izstopila, mi je na- proti prihitel mladi mož, ki je olajšano zavzdihnil: »Rešilni avto! Vi ste gotovo zdravnica. Pohitite, prosim!" Razburje- na sem mu sledila, ko je z na- glimi koraki stopal proti vozi- lu. Obšla me je groza; na zad- njem sedežu avtomobila je vsa v krvi ležala mladenka. Bila je v nezavesti. Obraz je imela opraskan, razmesarjena rana pa je zevala na njeni de- sni roki. Voznik je že posku- šal ustaviti krvavitev, a kri je še vedno tekla in delala groz- ljive rnadeže po avtomobilu. Voznik mi je na hitro pove- dal, kako je bilo. Našel jo je za ovinkom, pri razbitini njene- ga avtomobila. Ustavil je in ji nudil prvo pomoč, a dekle je izgubilo že preveč krvi. Srčni utrip ji je vse bolj slabel. Pre- nesel jo je v svoj avto. Cez približno petnajst minut pa sem prišla jaz... Mikalo me je, da bi si ogle- dala razbiti avtomobil, hotela sem tudi pokarati moža, da ni ravnal pametno, ko je pone- srečenko prenesel, saj je lah- ko imela kaj zlomljenega, a ukrenila sem le najnujnejše: poslala sem ga k razbitini, da jo preišče z baterijo, saj sem nujno potrebovala znak njene krvne skupine, ki je zapisana v zdravstveni izkaznici. Sama sem dekletu izmerila srčni utrip. Bila je res v kritičnem stanju. Srce ji je bilo komaj zaznavno v neenakomernih presledkih. Potem sem ji pra- vilno ustavila krvavitev in razkužila rano. Medtem je voznik našel potrebni doku- ment. Na nesrečo pa je žrtev prometne nesreče imela zelo redko krvno skupino AB. Te nisva imela ne jaz ne voznik, zato ji nisva mogla nuditi prve pomoči. Tedaj sem se spo- mnila: predlagala sem, naj se pelje do bencinske črpalke, od tam telefonira v bolnišnico in na policijo, ter vpraša uslužbenca, katero krvno skupino ima. Takoj se je odpravil, jaz pa sem ostala na kraju nesreče. Ponesrečenki se je medtem srčni utrip znižal na kritično točko. Dala sem ji injekcijo, da bi se ji srce ne ustavilo, in umetno dihanje. 2al mu je bi- lo mladega dekleta in trdno sem sklenila, da se bom za njeno življenje vztrajno borila do konca. Čakala sem skoraj uro, da se je voznik vrnil. Isto- časno sta prišla še velik rešil- ni avto in milica. A tedaj je srce prenehalo biti. V eni minuti smo pripravil vse za transfuzijo. Lahko sem še upala... Rešilni avto jo je odpeljal. Odpeljala sem se za njim, po- tem pa odšla domov. Dolgo- nisem zatisnila oči, misli so mi venomer uhajale k de- kletu ... Zjutraj sem takoj, ko sem prišla v službo, pohitela na ki- rurgijo. Polna upanja sem vprašala primarija za ponesre- čenko. »Živa je!« mi je dejal in sti- snil roko. VESNA KOLKA, 7. b. OS I. Celjske čete NAŠA KNJIŽNICA Na naši šoli imamo knjižni- co, kjer si lahko izposojamo knjige. Vodi jo tovarišica Jo- žica Janežič. Letos, ko se je začelo novo šolsko leto, knjiž- nica še ni poslovala, ker so jo morali najprej urediti. Po ure- ditvi knjižnice si jo je ogledal vsak razred posebej. Tovariši- ca Janežičeva nam je vse ra- zložila. Povedala nam je, da ima vsaka omarica številke, kjer piše, za kateri razred so tam zložene knjige. Razlagala je dalje. Potem je odprla oma- rico v kateri so bile knjige za šesti razred. Zložene so po abecednem vrstnem redu pi- sateljev. Začetne črke priim-; kov so napisane na posebnih deščicah, ki jih je napravil to-' variš hišnik. Ko smo si vse to ogledali, so si lahko tisti, ki so imeli knjižice in en dinar, že izposodili knjige. Nato pa smo lahko odšli v razred. Na- ša knjižnica je letos moderno opremljena in želim, da bi do- bili še veliko novih knjig. SIMON ARNSEK, 6. b. COS Fran Roš, Celje OBISKALI SMO BEOGRAJSKE PIONIRJE 2e dolgo sem skrivala v se- .bi željo, da bi obiskala glavno mesto domovine. Ta želja se mi je uresničila. Na šoli sem bila izbrana, da še z nekateri- mi drugimi mojimi vrstniki z letalom odpotujem v Beo- grad. To je bilo zame posebno doživetje. Zgodaj zjutraj smo poleteli z mariborskega letališča. Vož- nja z letalom se mi je zdela enkratna, saj smo nekaj časa imeli lep razgled nad pokraji- no, kjer smo se peljali. Na le- tališču v Beogradu smo doži- veli lep sprejem. Tu sta nas čakala dva prijazna učitelja s pobratene šole. S tramvajem smo se odpe- ljali v stari del mesta, kjer sto- ji naša pobratena šola. Najprej smo dobili natan- čen razpored, iz katerega smo razbrali, kaj vse bomo počeli te tri dni. Vsebina je bila zelo pestra in zanimiva. Prvi dan smo imeli nekakšno general- ko za zbor pionirjev, ki je bil drugi dan in se je odvijal v domu pionirjev. Naslednjega dne smo se zvečer zbrali v tem lepo ureje- nem domu, kjer smo imeli pionirji in mladinci svečan zbor. Lepo je bilo pogledati v polno dvorano mladine in sta- rejših ljudi. Tu smo bili zbrani iz raznih predelov Jugosla- vije. Pričel se je svečan zbor, ki ga je vodila načelnica Zveze pionirjev Beograda. Bila je odločna, kot mora biti odlo- čen vsak pionir v Titovi Jugo- slaviji. V ozadju dvorane so bili razvrščeni prapori posa- meznih pionirskih odredov iz Beograda. Med praporščaki je stal tudi naš sošolec Marjan, ki je nosil pionirski prapor braslovške šole. Nas, ki smo prišli iz Slovenije, so beograj- ski pionirji še posebno prisrč- no pozdravili. Na tem veli- častnem zboru pionirjev smo drug drugemu obljubili, da bomo tudi v bodoče sodelova- ti ter razvijali bratstvo in enot- nost. Morali bi slišati, kako enotno in odločno smo svojo obljubo ponavljali za načel- nico. Ob koncu pa je iz vseh grl prikipela pesem Jugoslavija. Zdi se mi, da je še nikdar prej nisem pela stakšnim pono- som. MATEJA LENOSEK, 8. a OS Vlado Bagat, Braslovče ANGLEŠKI KROŽEK Dobili smo novo tovarišico za angleški jezik. Zbirala je prijavnice za angleški krožek. Ker mi je ta jezik zelo všeč, sem se tudi jaz prijavila. Pri krožu najprej malo poklepeta- mo, potem pa se dobre volje lotimo dela. Tovarišica nam prinese zanimive angleške re- vije. Lahko jih vzamemo tudi domov. Dobimo tudi slovarje in prevajamo tekst. Lotili smo se tudi že pripovedovanja in pisanja obnov v agnleškem je- ziku. Naši skupini so se pri- družili tudi mlajši učenci. Vsi radi obiskujemo ta krožek. Zato urice, ki jih preživimo skupaj, minejo, kot bi mignil. Poleg tega pa se še izpopol- njujemo v angleškem jeziku. KARMEN BREGAR, 8. c OS Primož Trubar, Laško V GOZDU POD SMREKO v gozdu pod smreko, pod listi pokrit leži hraber partizan. Pionirji nismo pozabili nanj. Smo svečko prižgali in z njim pokramljali. RENATA KONEC, 3. r. OS Stranice PRVI NASTOP OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Na šoli imamo tri šolske pevske zbore. Otroški pevski zbor, ki ga vodi tovarišica Ja- nežičeva in mladinski pevski zbor, ki ga prav tako vodi to- varišica Janežičeva. Imamo še en zbor, ki pa ga ne tvorijo najboljši pevci in nastopa sa- mo na šolskih proslavah. Vo- di pa ga tovarišica Barbara Zeleznik. Otroški pevski zbor je imel v petek prvi nastop. Imeli smo ga v Pionirskem domu. Vodila ga je tovarišica Janežičeva. Proslava je bila posvečena 10-letnici pionir- skega doma. V Pionirskem domu smo se zbrali ob štirih. Pričetek pa je bil ob petih. Na proslavi so se zbrali rav- natelji in ravnateljice celjskih osnovnih šol. Povabljeni pa so bili tudi drugi gostje. Po- vabljeni so bili predstavniki pionirske organizacije Anice Černejeve in predstavniki pionirske organizacije Toneta Tomšiča. Proslavo so pozdra- vili učenci Pionirskega odre- da Anice Cernejeve, za njimi pa predstavniki pionirske or- ganizacije Toneta Tomšiča iz Prve osnovne šole. Nadaljeva- li so s folkloro. Ko so odplesa- li, je govorila tovarišica A. Kornhauserjeva. Pripove- dovala je o vojnah, lakoti in bolezni. Po njenem govoru smo bili na vrsti mi s svojimi I pesmicami. Najprej smozape- | li Anka gre v šolo. Spremljal j nas je tovariš s harmoniko. Druga je bila na vrsti pesem Mrak, tretja Mlad kovač konja kuje in četrta V dolinci prijet- ni je ljubi moj dom in Čuku- krak. Odpeli smo jih. Kamen se nam je odvalil s srca. Aplavz nam je naznanil uspeh. Odšli smo z odra. Bili smo veseli, da smo lepo zape- j li, obenem pa smo bili pono- sni, da so ravno nas povabili na proslavo 10-letnice Pionir- skega doma. KSENIJA ULAGA, 6. b. COS Fran Roš, Celje NAŠE DELO NA ŠOLI Na naši šoli že vrsto let de- lujejo razni krožki in organi- zacije. Najpomembnejša or- ganizacija na šoli je mladin- ska organizacija, v katero smo vključeni učenci osmih razre- dov. V pionirsko organizacijo pa so vključeni vsi učenci od prvega do sedmega razreda. Zato je tudi ta organizacija ve- liko številčnejša. Pri nas delu- je tudi krožek OZN. Ta kro- žek je čutiti povsod na šoli. Vedno pripravlja panoje, ob vseh pomembnih praznikih pa pripravi tudi proslave po zvočniku, da seznani vse učence o delu in nalogah te organizacije. Vsakih štirinajst dni pripravimo tudi šolski ra- dio, s katerim obveščamo učence o aktualnih dogodkih po svetu in domovini. Vmes imamo tudi kotiček za ugan- ke in glasbo, ki je nepogreš- ljiv del radia. To leto smo ime- li šolski radio že dvakrat, in organizacija ni bila preveč do- bra, zato smo se odločili, da bomo radijske oddaje posneli na kasete in jih potem samo predvajali. »Na napakah se učimo«, pravi pregovor in ta pregovor velja še danes. No- ben človek ni brez napak in tudi ni organizacije, ki ne bi delala napak. Zato iz dneva v dan pridobivamo na izkuš- njah in mislim, da bomo po- stali dobri organizatorji in da bomo tudi napake, ki smo jih delali do sedaj, odpravili. MELITA SENDLINGER, 8. c. „ Prva osnovna šola, Celje ČUVAJMO SE POŽAROV Požari so danes pogost po- jav. Veliko požarov povzroči človek s svojim neodgovor- nim ravnanjem. Velikokrat zažiga odpadke v bližini goz- da in če piha veter, se marsi- kdaj zgodi, da veter odnese iskre v gozd. Tako lahko na- stane velik požar, ki ga je zelo težko pogasiti. Nastane pa tu- di velika škoda, saj traja mno- go let, da zrastejo nova dreve- sa. Požare povzročajo tudi otroci s svojo igro. Igrajo se z vžigalicami in tako je zgorel že marsikateri hlev ali hiša. Zelo veliko požarov je v času, ko dolgo ni dežja. Trava je ze- lo suha in že odvržen cigaret- ni ogorek lahko povzroči po- žar. Naloga vseh nas je, da ču- vamo naravo in vse stavbe pred požari! NATALIJA SMEH, 3. r. OS Pristava KDOR PRIDNO VARČUJE, SI SREČO KUJE 31. oktober je svetovni dan vračevanja. Ljudje varčujejo kamorkoli prideš. Tudi otroci varčujejo. Vsi varčujemo z vo- do, elektriko, papirjem in celo s hrano. Na naši šoli tudi var- čujemo. Naša hranilnica je majhna, a vendar ima veliko dela; V hranilnici dela šest učencev in ena tovarišica. Naša hranil- nica ima vsak torek in četrtek velik kupček denarja. Ko smo praznovali dan varčevanja, so nas pohvalili uslužbenci hra- nilnice. Posebej je bil pohva- ljen 3. razred. Vsak je dobil majhno darilce. 3. razred je dobil celo pikapolonico. Bili smo je zelo veseli. Kadar je hranilnica odprta, zmeraj vložim denar. Tudi do- ma varčujem. Moja mamica dela na banki v Šmarju. Ko se v hranilniku nabere veliko de- narja, ga odnese na banko. Ko pride zima, si kupim s privar- čevanim denarjem smučar- sko opremo. 02BEJ SOTOSEK, 3. r. OS Pristava ŽALNA SVEČANOST NA STRANICAH Pri vratih Fijavževe hiše je stala gospodinja Veronika in si brisala solze. Na drugi stra- ni hiše pa je tekla žalna sveča- > nost na grobih talcev. , Pred očmi so ji tekli dogod- ki tistega mrzlega zimskega ^ februarskega jutra, ko so > nemške zveri obešale nedolž- ; ne ljudi, zaradi ubitega enega ' nemškega človeka. Gotovo se j je spominjala strahu, ko so v I njeno hišo trdo vstopili nem- \ ški vojaki in si sposodili stol, j da so lahko vzeli življenje sto- tim ljudem. Morda je videla pred seboj stol, ki je obležal v jarku po končanem zločinu, morda pa se je spomnila goz- darja Melivo iz Slov. Konjic, bežečega očeta in še drugih grozot. Iz opazovanja me je prekinila godba na pihala, ki je zaigrala žalostinko. Nato so pionirji deklamirali, pevci pa peli. 2ari sta goreli in naznaja- li, da se še vedno spominjamo žrtev za svobodo. METKA FIJAV2, 4. r. OS Stranice MOJA MAMICA PIONIRKA Takrat, ko je bila moja ma- mica pionirka, je hodila nekaj časa na osnovno šolo, kjer je sedaj Pedagoška gimnazija. Ko je bila zgrajena nova šo- la na Hudinji, je hodila tja. Na novi šoli so pionirji mnogo pripomogli in pomagali pri ureditvi šolskega parka. Pio- nirji so med sabo tekmovali, kdo bo imel več prostovoljnih ur. Pionirji so bili tako kot da- nes, včasih pridni, včasih na- gajivi. Mamica mi je poveda- la, da je najlepše takrat, ko si še pionir. NATALIJA JOST, 3. b OS Ivan Kovačič Efenka, Celje IZLET NA KUM v soboto zjutraj smo odšli na Kum pri Trbovljah, ki je visok 1219 m. Vlak je odpeljal ob 6. uri in 28 minut. Takoj, ko smo v Trbovljah odšli čez reko Savo, smo se že začeli strmo vzpenjati. Tako smo hodili štiri ure. Velikokrat smo počivali. Na vrhu je bila megla. Tudi deževati je zače- lo. V koči je bilo toplo. Tam smo bili eno uro. Ko smo od- šli v dolino, je bila pot veliko lažja. Hodili smo približno 2 uri in 30 minut. V Trbovljah smo ujeli vlak ob 15. uri. Bili smo zelo utrujeni in mokri, hkrati pa smo bili veseli, ker je za nami tako težka pot. SPELA SAJKO, 4. a OS Frana Krajnca, Polule Otroci svobodne domovine - Klavdija Podpečan, 3. r., OŠ Stranice JOSIP JURČIČ DOKTOR ZOBER 10 Sedaj je treba, da vi dobilo drug livartir. In sicer pojdete v Srad stanovat.<- I "Tja ne." seže Lisec v besedo. "Znam. da se vam je že enkrat odbilo, ali baš zaradi tega pojdete. Kar namreč vidva z županom nista dosegla, to dosežem jaz nekoliko laže, če niso še moje besede pozabili, ^ar menda ni. kakor čujem, da so še živi. Počakajte tukaj pak v mojo hišo nazaj idite tačas: kakor vam je ljubše: eno uro dobite povabilo. Jaz grem. da vam posteljem.« "Ne trudite se gospod." ugovarja Lisec. •'Nič ugovora:" jaz nečem, da bi vi zaradi mene kmete s Polovičnim delom pustili." To reče takozapovedovalno. da 1^ Lisec hotel odločno ugovarjati. Vendar prvič mu je stari '^udni doktor Zober imponiral. drugič za ugovor zopet časa ^' bilo. ker starec je bil že zunaj. "Na vsak način odidem takoj danes, bogve koliko s/neš- ^'h prizorov bi še imel." misli Lisec. Poslan je bil deček voznika iskat. Natihoma mu je pak ^^pan zunaj na uho pošepnil. naj leže za mejo na trebuh, "Ce \- dlani podpre in dolgo leži: kadar pa nazaj pride, naj ''^če. da voznika ni najti. Tačas pak posestniki po Volčjaku zvedo, da je prišel bobrov gospod, njih inženirja na polje dejal, da inženir °djde in iz vsega dela ne bode nič. V veliki brigi se zbero P^ed krčmo in se živo posvetujejo. Narede se dve stranki, ^^a s krčmarjem na čelu je trdila: -Pustite. Zobrov doktor bode že zopet vse prav naredil." druga je pa klela vse Preklete škrice. ki so tako natančni, kajti »vrag vedi. zakaj ^' ne mogla oba v Zohrovi kajži spati, če inženir že drugje 'Ječe. eden bi bil na postelji, drugemu bi se pa na tleh postlalo. par rjuh in kaj za pod zglavje se že še dobi na Volčjaku. ni hudiča.'*, DEVETO POGLAVJE Nekaj pred poldnem pridrdra voziček. Lisec, kije bil na vrtu, meni, da je njegov voznik, in hiti skozi zadnja vrata v županovo hišo. Tam mu gospodinja županja naproti pride in pravi: »Jezes, grajske gospe so prišle!« »Vse tri? Pri vas? Kaj hočejo?« vpraša Lisec, čudeč se in vendar spoininjajoč se besedi starega doktorja Zobra, da mu gre v grad po .stanovanje; sluti, da bi bile prišle iz tega vzroka. "Ali, zaboga, kako je vendar to mogoče?« Stopi iz veže ven. Res je stal grajski mali voziček pred krčmo, na vo- zičku ljubki, sedaj sicer zelo zardeli obrazek plavolase go- spice Line, kateri je bila videti velika zadrega, in z vozička je bila stopila stara teta. »Vidite, tako je prišlo, iskati vas moramo in prositi,« pravi starka v tonu, o katerem je bilo težko reči, ali je šaljiv ali resen. »Zakaj?« pravi Lisec, ki je hotel imeti razjasnila, in obe- nem sname klobuk pozdravljajoč na vozu sedečo gospico. Nikdar je tu v vasi še videl ni. »Vi morate z nami v grad. Gospa je zvedela, da ste brez stanovanja, in ponuja vam ga sedaj. Obedve sva morali iti to vabilo izročat, jaz in Lina. Ni bilo drugače. Saj veste, kako je pri nas, nagla odločitev in potem ni noben ugovor mogoč. Nanagloma in obedve me, mislite si! A povejte vendar, je h res, da nimate več stanovanja, in zakaj ne, za boga svetega? Saj pogoreli niste, hišica še stoji, videli sva jo: a ko sva tam ustavili, kazali so nama, da ste tu pri županu, zakaj vendar?« Tako golči gospodična Senčarica in iz vsega tega je Lisec mogel vedeti, da ne ve ničesar o Zobrovem dohodu. Ni li v gradu bil? Od kod torej že prej po njem napovedano va- bilo? Je li naposled res čarovnik, kakor neumni Volčjanje govore? Take misli so v hipec udarile Liscu v glavo, a ni jih izrekel, hotel je čakati in podučiti se. »Mislil sem. da, ker me vabite na stan, znate, da je prišel stari doktor Zober, v čigar domu sem nastanjen bil, domov in me prav fino na polje vrgel, kakor se govori.« »Dr. Zober tu! Ah!« Začudi se kakor prestrašena teta. a Lisec, bolj obrnjen k mladi Lini, govori dalje: »Sicer pak se srčno zahvaljujem gospicama za njun pri- jazni trud in odlikovanje moje osebe, kakor tudi prosim milostivi gospe izročiti mojo najtoplejšo zahvalo za vljudno vabilo, a obžalujem, da ga ne bodem mogel porabljati, ker od danes v tem kraju nobenega stanovanja večne potrebu- jem, odhajam namreč proč.« »To pač ni lahko verjetno, gospod Lisec. Teta mi je pripovedovala, da se mudite tukaj še kake tedne, da imate še toliko dela. Tako ste ji sami rekli pred tremi dnevi,« govori gospica Lina, ki strahu svoje psevdotete pred ime- nom dr. Zobra niti ni bila opazila. Simpatični glas njen, katerega je Ivan prvič tako od blizu čul, in morda še drug čut spravil je tudi njega v nekako zadrego, posebno ker mu je resnico očitala. »Razmere so se spremenile, gospica.« »To vemo: ali le toliko so se spremenile, da stanovanja nimate: zato hočete oditi. Pri nas pak ga zato nečete, ker so vas mama tačas razžalili. Ali teta vam je že povedala, da so bili bolni. Ne mislite, da so zmerom taki«. Poslednje besede so bile z nekako žalostno nevoljo re- čene in Lisec je videl, kako je bilo dekličina tem, popraviti slabi vtis, ki ga je bila njena mati naredila mu, ko je prvič pri njih gostoljubja zahteval. Proti temu se je bilo težko ustavljati, posebno tako meh- kemu in dobremu človeki, kakor je bil Lisec, dasi je imel trden sklep. Torej de: »Da me ne boste krivo sodili, pridem gotovo k vam v grad in se bodem milostivi gospe sam zahvalil ter ji razložil, da bi gotovo njeno prijazno vabilo sprejel, ki bi ne bil v meni še sklep storjen, preden sem ta častiti poziv dobil.« »Tedaj morate precej prisesti,« hiti dekletce, »glejte, jaz sedem tu in vi imate s teto prostora dosti, doma se že še dalje zmenite, naša mama...« "Nu, dobro, dobro!« pravi teta. »Gospod Lisec, pojdite, stopite brž, da naročiva očetu županu... vi morate iti z menoj... Potrpi. Lina, majhno...« S temi slovi vleče stara gospodična Lisca v vežo. Tu, kamor se od voza ni videlo, prime ga za komolec in skriv- nostno pravi: "To je naredil ta Zober, ta strašni, da vas naša vabi! Nič- Lini ne govorite! Ali zdaj morate iti. morate nekaj časa pri nas stanovati, lepo vas prosim, ni drugače, zavoljo nas vseh! Tiho, več vam povem, kadar bova sama: ne ustav- ljajte se nič, mora biti, če je prav mala sitnost za vas.« Krčmarica pride iz kuhinje. V hitrosti, kakršne je zmožna le ženska, kadar je treba zatajiti mish, vzhičnost, veselje ali žalost ali kakršen koli izredni položaj duševnega počutja, obrne se tudi Senčarica h krčmarici in ji v isti sapi in v istem skrivnostnem tonu, ki se je pa tudi v novi rabi dobro podajal, govori: i »Kajne, mati županja? Vi tudi tako mislite. Ker imamo mi na vozu premalo prostora in se tudi ne spodobi, da bi nadeli kakor svetojurski selniki, pride popoldne naš hlapec k vam in mu boste naložili, kar ima gospod Lisec, ki bo od danes naprej pri nas v gradu stanoval in kosil in vse.« .] Zakaj je tako... ZAKAJ SE LASTOVKE ZBEREJO NA ŽICAH? Ko pride jesen, se lastovke pripravijo na selitev v toplej- še kraje. Takrat se zberejo v jate in cvrkutajo - pogovar- jajo se, kdaj in kako na pot. Žice, razpete med drogove, so kaj primeren kraj za takš- ne lastovičje »shode in kon- ference«. Vse ptice selivke odlete na svojo dolgo pot v manjših ah večjih jatah. Tako tudi la- stovke, čeprav žive takrat, ko imajo mlade in čez vse poletje v parih. Naporno po- potovanje med selitvijo bi se ne posrečilo, če bi šle živalce posamezno na pot. Tedaj je tudi nujno, da se mlade pti- ce, ki so se izlegle zadnje po- letje, nauče vsega tistega, kar mora lastovka vedeti in znati. Sestanki lastovk na ži- cah pomenijo torej zbiranje v jate pred selitvijo. To je tu- di znamenje, da se bliža je- sen. ZAKAJ ELEKTRIKA NE UBIJE PTIC NA ŽICI? Ptica sedi ali čepi z obema nogama na eni žici. Električ- ni tok teče sicer skozi to žico, toda ptici se nič ne zgodi, ker sta za polno delovanje toka potrebni dve žici. Ce pa bi se morala ptica dotakniti obeh žic, bi jo tok ubil. Za polno delovanje elek- tričnega toka mora obstajati tako imenovani sklenjeni električni krog. Pri nava- dnem (enofaznem) električ- nem vodu, ki je razpet med lesene drogove, sta potrebni dve žici (faza in ničla). Da zagori žarnica, se morata fa- za in ničla sprožiti: to dose- žemo s stikalom v sobi. Elek- trični krog pa lahko sklene- mo tudi, če se z roko dota- knemo ene žice z drugo pa zemlje: v tem hipu bi nas tok ubil. Zato se potrganim elek- tričnim žicam ne smemo pri- bližati, dotikati pa se jih sploh ne smemo. ZAKAJ PRAVIMO, DA JE GROZDJE BELO, KO JE ZELENO? Grozdje, ki mu pravimo belo, v resnici ni belo. mar- več zeleno. Toda če bi rekli, da je grozdje »zeleno«, bi vsi mishli, da grozdje še ni zrelo. Zato razločujemo belo in črno grozdje. Toda niti_ črno grozdje ni črno, temveč te- mno modro. Ce neko stvar imenujemo po barvi, večkrat uporabimo izraz, ki ne ustreza resnične- mu videzu stvari. Tako pra- vimo lasem, ki so v resnici rumeni, da so plavi. Dekleta s takšnimi lasmi, ne kličemo z rumenolasko, pač pa ji pra- vimo, »plavolaska«, čeprav nima nobene zveze z modro bar\'o. Tako je tudi z groz- djem. Da bi lahko razločevali dve poglavitni vrsti grozdja, pravimo, da je grozdje »be- lo« in »črno«. Razen tega ob- stojita še drugi dve glavni vrsti: namizno grozdje (za jed) in vinsko grozdje (za predelavo v vino). Seveda poznamo veliko vrst grozdja. KAJ JE MEGLA? Megla je oblak, ki se je spustil čisto nizko in je za- plul po sami zemlji. Cesmo v planinah, ko je oblačno, bo- mo venomer v megli, v obla- ku. Megla nastane tudi zara- di izparevanja vode iz tal - zlasti v jutranjih in večernih urah, ko je izparevanje naj- večje. Ko poslušamo meteorolo- ška poročila po radiu, pogo- sto slišimo frazo »jutranje megle po kotlinah-. Te me- gle se narede v zgodnjih ju- tranjih urah. ko sonce še ni dovolj ogrelo zraka. Najbolj pogosto je to spomladi in je- seni. Površinska voda izpa- reva in ta vodna para se ne more vzdigniti visoko in spremeniti v navaden oblak, kot se to zgodi poleti, temveč se zadržuje pri tleh, na zem- lji. Sele ko sonce dobro greje in se temperatura vzdigne, se megla razblini. ZAKAJ NE VIDIMO LUNE VSAKO NOČ? Luna je ponoči zmeraj na nebu in se giblje po svoji krožnici. Lune pa ne more- mo videti, ko je obrnjena proti zemlji s svojo temno, neosvetljeno stranjo. Luna je kajpak prav tako na nebu, toda mi je ne moremo videti. Lune ne vidimo tudi takrat, ko jo zakrivajo oblaki. Luna je nebesno telo. ki ni- ma svoje svetlobe, kot jo ima sonce. Luna sveti samo. ko je osvetljena, tj. ko prejema svetlobo od sonca. Ker se lu- na v svojem gibanju znajde med zemljo in soncem, ne moremo videti tistega dela - ker ni osvetljen - ki je obr- njen proti zemlji. Razen tega se v mesecu dni luna giblje tako okoli zemlje, da posto- poma vzhaja vse pozneje in. se pokaže na nebu šele na koncu noči. In nasprotno: lu- na se prikaže v samem začet- ku noči. pa hitro zaide, da je spet m mogoče videti na nebu. i7 - 26. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 HOKOMET »PRVOLIGAŠKI DERBI« j0lenjčanke prve brez poraza! pokometno prvenstvo se Miičujc. Rokometaši Aera v predzadnjem kolu I. B. igrali doma proti Parti- ^j^u iz Bjelovarja neodloče- no 22:22 (10:12). Srečanje si : ogledalo 2000 gledalcev. '^Sobotna tekma je nekoliko prizadela celjski rokomet, i^eljani so namreč izpustili l^očko v srečanju proti Parti- Ignu iz Bjelovarja. Izpustili ■o točko v 51. minuti pri re- jyltatu 20:18, ko v napadu gožič ni dosegel s svojimi joigralci zadetek in minuto pozneje v enakem prodoru. 2ato nas ne čudi izjava zna- nega trenerja 2eljka Seleša, |[i nam je po srečanju pove- jal: »Presrečen sem, kajti nismo pričakovali točko. Celo več, bali smo se viso- kega poraza, kajti ekipa Ae- ra je odlična ekipa. Toda se- jaj imamo prednost mi, kajti pomladi se nam v eki- po vrača Jurina in tudi bolj- ši razpored imamo kot Ce- ljani.« Samo srečanje je bilo izvTstno. Pokvarila sta ga le neodločna in slaba, toda ne pristranska sodnika Agoč iz Novega Sada in Lavrovič iz Sombora. Njihovo sojenje pa so dobro izkoristili gostje, ki so začetno premoč Celjanov izenačili in v 33. minuti vodi- li celo 14:10. Pri tem je Vlado Bojovič prevzel na skrb naj- boljšega strelca gostov Obra- na in celjska igra je pfišla bolj do izraza. Vrhunec pa je dosegla v 51. minuti, ko je Medved dosegel dva zadet- ka. Božič povedel in pozneje bil tudi zraven pri neuspe- lem protinapadu, ki naj bi prinesel Aeru prednost treh zadetkov, kar bi verjetno za- dostovalo za zmago, kajti do konca srečanja je bilo le de- vet minut. Kljub neodločenemu re- zultatu so Celjani ostali na vrhu lestvice. Toda med kan- didati za prvo mesto, to je Aerom, Potisjem, Partiza- nom in Dervento sedaj ni no- bene bistvene razlike. Vse štiri ekipe bodo štartale v spomladanskem prvenstvu z enakimi možnostmi, toda s tem, da Aero gre v goste v Bjelovar in Ado. Strelci za Aero so bili: An- derluh 8, Božič 6, Ivezič 3, Medved in Praznik 2 in Bojo- vič 1. V soboto bi morali igrati Celjani v Zagrebu pro- ti Borcu. Toda srečanje je preloženo na 11. december, ker so številni celjski roko- metaši v raznih državnih re- prezentancah. Bojovič bo nastopil v A reprezentanci v Budimpešti, Anderluh, Praz- nik, Pušnik in Kalin v mla- dinski reprezentanci na sve- tovnem prvenstvu ter trener Miškovič in Tomič z B repre- zentanco v Tbilisiju na tur- nirju Zarja Vastoka. Jesensko prvenstvo so končali v II. zvezni rokomet- ni ligi, kjer je največji uspeh dosegla ženska ekipa Vele- nja in Titovega Velenja, ki je tudi v zadnjem jesenskem kolu premagala Lokomotivo iz Vinkovcev 25:20, (13:9) in ostala neporažena s premoč- no prednostjo na prvem me- stu. Manj uspeha so imeli igral- ci Šoštanja, ki so doma izgu- bili prot Jadranu iz Kozine z rezultatom 26:27 (14:15). Kljub porazu pa so ostali na petem mestu z desetimi toč- kami. J. KUZMA Vlado Bojevič, odlični celjski rokometaš, sicer pa po po- \ klicu pravnik, v njemu znanem skoku na vrata gostov, bo \ v naslednjih dneh znova nastopil v naši državni A repre-\ zentanci. Foto: TONE TAVČAR] TRIM TEAM NAJBOLJŠI v Celju je bil V. turnir vetera- nov Slovenije, kjer je sodelovalo 15 ekip, zmagala pa je ekipa celj- skega Trim Teama, ki je v finalu premagala Inles 16:14 (7:7). Tako je osvojila prvo mesto in pokal Stanka ToSa, letos umrlega čast- nega člana in prejSnjega predse- dnika RZS. Celjani so v polf inalu premaga- li Novo Gorico 11:10 ter v četrtfi- nalu Slovenj Gradec 11:9. Uspe.š- na je bila tudi Minerva, ki je bila izločena šele v četrtfinalu od Slo- vana 11:13. Ob koncu so Grižani osvojili peto mesto, medtem ko je bil Šoštanj sedmi in ekipa Ce- lja štirinajsta. Uspeh celjskega Trim teama so zagotovili naslednji igralci: Pre- singer, ki je bil najboljši vratar turnirja in je prejel tudi spomin- sko majoliko Ignaca Arliča, Boja- djijevski, Peunik, Mesarec, Pe- čovnik, Jezemik, Metličar, T.Goršič, Povalej, Antolič, Mež- nar, Dolžan, Koren in Krelj. Najboljši strelec in igralec tur- nirja je bil igralec Inlesa Radič, ki je prejel spominski pokal Ce- ljana Marjana Lubeja-Bakca. V najboljšo sedmerko turnirja pa so bili izbrcini: Presinger, Povalej in Peunik iz ekipe Trim teama Celje, Radič in Jančar (Inles), Sa- farič (Slovan) in Bogdanovič iz Nove Gorice Organizacija turnirja je bila od- lična. J. K. V SOBOTO OLIMPU A V CELJU v 12. kolu državnega prvenstva v hokeju na ledu so bili doseženi pričakovani rezultati. Vodeča trojka je premagala svoje nasprotnike in le na Jesenicah je prišlo do delitve točk: Kranjska gora - Crvena zvezda 6:6. Tako je ostalo na lestvici stanje nespremenjeno. Vodijo Jeseničani 23 pred Olimpijo 21, Cinkarno iz Celja 17, Crveno zvezdo 12, Partizanom 9 točk itd. Celjani so igrali doma proti Medveščaku. V ne najboljši igri so zmagali 9:3 (2:1, 3:2, 4:0). Šele v zadnji tretjini so igralci Cinkarne pokazali svojo pravo vrednost. Stalno so oblegali vrata Medveščaka in dosegli iz številnih priložnosti štiri zadetke. Strelci za celjsko moštvo so bili Poljanšek 3, Zbontar 2, Fihpovič, Bratec, Burnik in Vrtovšek pa po enega. k J. KUZMA ALI TUDI LETOS SAMO DRUGI? Le nekaj ur nas loči od letošnjega moštvenega republi- škega šahovskega prvenstva Slovenije, ki se prične popol- dne na Dobrnjih, na katerem bosta sodelovali tudi moštvi Žalca in Celja. Celjski šahisti, ki so že dolga leta stalni člani prve republiške lige, so na zadnjih treh prvenstvih vedno osvajali samo drugo mesto. Ce smo bili prvo leto s tem uspehom zadovoljni, nikakor ne moremo biti zadovoljni z drugim mestom lani in predlani, ko so Celjani izgubili proti mnogo slabšim moštvom, kajti celo ekipa Ptuja je bila boljša od Celja za bore pol točke in je tako prišla med drugoligaše. In kaj lahko pričakujemo letos? Verjetno ponovno boj za prvo mesto s tem, da lahko celjsko ekipo preseneti kakšna fnanj znana in »na papirju« pred prvenstvom nepomembna ekipa. V letošnji ligi bo namreč nastopilo od 26. novembra do 1. decembra deset ekip, in to: Celje, Žalec, Jesenice, Kovinar, Fram, Slivnica, Radenska, Kranj, Rudar iz Trbo- velj ter Slovan iz Ljubljane. Ker pa imamo v celjski ekipi kar šest mojstrskih kandida- tov med člani, dva mojstrska kandidata na mladinskih plo- ščah in če bodo imeli Celjani okrepljeni plošči na ženskih fnestih, potem bi si morali v četrtem poizkusu priboriti drugoligaški status. Ekipa Žalca pa bo dosegla uspeh, če se bo uvrstila med najboljšo peterico. J. K. KOŠARKARSKE VESTI v 7. kolu II. zvezne moške košarkarske lige so Celjani (Libela) doma komaj po dveh podaljških premagali ekipo Novega Zagreba 103:102. Največ košev je dal Tovornik -36! Po 7. kolu (Celjani imajo tekmo manj!) vodijo Celjani z 10 točkami pred Borovom in Dalvinom, ki tudi imata po deset točk. Prednost pa je kljub neodigrani tekmi na strani Celja- nov. Republiška moška liga: odigrah so 3. kolo! Comet iz Slovenskih Konjic je zmagal v Kočevju, Elektra iz Šoštanja I? izgubila v Kranju, Kovinar iz Štora v Mariboru proti °raniku. Na lestvici so ekipe S celjskega območja v drugem ^^lu: Comet je šesti. Kovinar sedmi in Elektra osma. Republiška ženska liga: v derbiju 3. kola republiške žen- hge so igralke Libele v gosteh izgubile z Rogaško 84:62. f;ibela Celje: Koželj 22, Bozovičar 6, Božil 1, Jošt, Cerjak 10, ■-entrih 2, Aleksič 12, Franko, Knez 2, Cencelj 7, Pibernik. Rogaška: Pešič 6, Virant 19. Mladenovič, Goričan 8, Cepel- ^'k 12, Pirš, Mlakar, Kamenšek 4, Zupan, Dangubič 10, ^olak 5, Cujež 20. j^Zenska ekipa Cometa pa je doma premagala Litijo 64:36. /'.ajboljši strelki pri Cometu sta bili V. Pajenk in Jevšenak, sta dali po šestnajst košev. Na lestvici je Rogaška druga, ^omet sedmi in Libela zadnja, dvanajsta. TV - JANA B02IC ŽOGA JE OKROGLA ŠMARTNO ZA MARIBOROM Končan je jesenski del tekmovanja v republiški ligi. Zadnje tekme so imele tudi svoj derbi, saj sta se v Mariboru srečali vodeči ekipi - bivši član II. zvezne lige Maribor in lanski republiški privak Šmartno pri Velenju. Derbi so po sorazmerno enakovredni pa tudi na določene momente nepotrebno prostri igri obeh moštev dobili domačini, torej Mariborčani z 2:1. Stre- lec za Šmartno je bil Prašnikar (11 m.)! Tako so jesen- ski prvaki postali igralci Maribora, ki vodijo s tremi točkami prednosti pred Šmartnim, ki je na drugem mestu. Šmartno je v 13. tekmah zmagalo devetkrat, enkrat igralo neodločeno in trikrat izgubilo - gol ra- zliko pa ima 39:13. V prvem spomladanskem kolu bodo igralci Šmartna nastopili v Kopru, ki je po jesen- skem delu na zadnjem mestu. Po sedanjih tekmah sodeč sta za prvo mesto samo dva kandidata: Šmartno in Maribor. Vsak bo čakal na svoje in druge spodrs- ljaje. Če teh ne bo preveč, pa bo o novem republiškem prvaku odločala zadnja spomladanska tekma v Šmart- nem med Šmartnim in Mariborom. NA KRATKO PRVA ČREPAN IN GERIČOVA V Žalcu se je končal klubski šahovski turnir za moške in žen- ske. Med moškimi je zmagal Cre- pan, pri ženskah pa Geričova. J02E GROBELNIK SINDIKALNI STRELCI V LAŠKEM Strelska družina »Dušan Pože- nel« v Rečici pri Laškem je pri- pravilo občinsko sindikalno pr- venstvo v streljanju z zračno pu- ško, kjer je nastopilo 18 ekip ozi- roma v njih 75 strelcev. Rezulta- ti: ženske ekipno - 1. PIVOVAR- NA LASKO 446 krogov, 2. PA- PIRNICA RADEČE 408, 3. BOR LASKO 396, 4. SIS LASKO 368, 5. TIM LASKO 333 krogov itd. Posameznice: 1. ZORA LA- VRINC (Bor Laško) 161 krogov, 2. MARINKA KRAFOGEL (Pa- pirnica Radeče) 160, 3. MARINA POKLEKA (Pivovarna Laško) 159, 4. HELENA VIDEČ (SIS La- ško) 154, 5. VILI STARC (Pivo- varna Laško) 146 krogov itd. Moški ekipno - 1. PROMET- NA SEKCIJA Zidani most 824 krogov, 2. PIVOVARNA LASKO 816, 3. PAPIRNICA RADEČE 770, 4. BOR LASKO 715, 5. TIM LASKO 633 krogov itd. Po.sa- mezniki: 1. ROMAN MATEK (Pi- vovarna Laško) 180, 2. STANE MIRTELJ (Prometna sekcija Zi- dani most) 175, 3. VINKO LA- VRINC (Bor Laško) 173, 4. LU- DVIK LAVRINC (Pivovarna La- ško) 168, 5. BOJAN GRICAR (Prometna sekcija Zidani most) 166 krogov itd. VINKO LAVRINC KEGLJAVKE IZENAČENE Na 3. turnirju slovenskih ženskih kegljaških ekip v počastitev Dneva republike v Trbovljah so zmagale celjske kegljavke, ki so porušile 2478 kegljev. Ljubljana je bila druga 2438 in Konstruktor tretji 2387 kegljev. S tem uspehom so se celjske kegljavke izenačile po točkah z Ljubljano, ki je bila najboljša na turnirju v Mariboru, medtem ko so Celjanke zmagale doma. Trenutno je vrstni red pred zadnjim nasto- pom v Ljubljani naslednji; Celje in Ljubljana 5, Konstruktor 8 in Rudar 12 kazenskih točk. V Trbovljah so kegljale za Celje: Seško 415, Gobec 412, Pečovnik 442, Ludvik 391, Lesjak 403, Bajde 415. J. KUZMA MREŽA IN ODBOJKA v II. zvezni ženski ligi je Ljubno nastopilo doma in izgubilo z vodečim Koprom 1:3. Po 6 kolih so Ljubenčanke na 6. mestu med 8 ekipami - imajo dve zmagi in tri poraze ter neodigrano srečanje z Merkurjem. V republiški moški ligi je Topolšica doma premagala ekipo F. Malgaja 3:0, Braslovče so izgubile v Mariboru proti mladi ekipi Stavbarja 3:0, medtem ko je edino zmago zabeležil Šempeter doma nad Mislinjo 3:1. Po 6 kolih vodi brez poraza Šempeter, Topolšica je četrta in Braslovče zadnje, osmo. TV DUŠAN KONDA NAJHITREJŠI Tradicionalni spust na Savi za Dan republike, katerega je priredil Kajak - kanu klub »Slavija« iz Zagreba, je prinesel kajakašem »NI- VOJA« iz Celja še eno pomembno zmago. Ti marljivi fantje kljub mrazu in nizkemu vodostaju vztrajno trenirajo. Temu pimerni so tudi njihovi rezultati. Tako so v nedeljo na Savi med 60 udeleženci iz 6 klubov, predvsem Hrvatske in Slovenije, Celjani pri mladincih osvojili prvenstvo in sicer v kajaku enosedu K-1 prvi Dušanu KONDA, drugi je bil Matjaž MURGELJ in tretji Sandi JELENC. Poudariti velja, da je Celjan Dušan KONDA - sicer mladinec - dosegel najboljši čas dneva ter kar za dobre pol minute prehitel šampiona VARGO iz Murske Sobote ter TUMARO iz Zagreba. 47 - 26. november 1981 35 let Novega tednika NOVI PROSTORI Celjska poslovalnica Kompas Hertz Rent-a- Car se je preselila na Titov trg 2, posluje pa vsak dan od 7.-20. ure in ob sobotah od 7.-12. ure. Poslovalnica v Titovem Velenju pa bo na Celj- ski cesti odprta vsak dan od 7.-14.30 ure in od 17.-19. ure ter ob sobotah od 7.-14. ure. Lepo urejeni novi prostori celjske poslovalnice Kom- pas Hertz Rent-a-Car na Titovem trgu. Tukaj vam izročijo vozilo, kakršno si izberete. CELJE IN TITOVO VELENJE NOVI PROSTORI - CELOVITE USLUGE Služba izposojanja vozil pod ge- slom »vzemi tu - pusti tam« se je priljubila že številnim uporabni- kom, saj se ponaša predvsem z udobnostjo in ekonomičnostjo. To so spoznale že tudi številne delovne organizacije, ki uporabljajo usluge Kompasove temeljne organizacije Hertz Rent-a-Car. Ker je vsak prihra- nek vreden vse več, poglejmo naj- prej te; delovnim organizacijam, ki uporabljajo rent-a-car službo, ni po- trebno imeti lastne vzdrževalne služ- be. Da so vozila, ki jih najamejo od Kompas Hertz Rent-a-Car vedno v odličnem stanju, skrbe njihovi de- lavci. Sicer pa je tudi popust, kadar najamejo vozilo za dalj časa, obču- Velenju nudita za enkraten ali dol- goročen najem široko izbiro avto- mobilov. Stranke lahko vsa vozila najamejo s šoferjem ali brez. V tem primeru jim pripeljejo vozilo tako rekoč do vrat. Za prevoz potnikov na letališča, po naročilu pa tudi z letališč na Brni- ku, v Mariboru in Zagfebu so se v Celju odločili zaradi sicer neurejene- ga dostopa do teh letališč. S temi pa so tudi zaokrožili svojo ponudbo. To uslugo je mogoče naročiti istočasno z nakupom letalske vozovnice v turi- stični poslovalnici Kompasa v Celju, odhod pa je izpred železniške posta- je oziroma Kompas Hartz Rent-a- Car za letališče Zagreb tri ure pred poletom letala (cena za eno smer 900^ din), za letališče Brnik dve uri pred poletom letala (cena 450 din) in za letališče Maribor uro in pol pred od-' hodom letala (cena 450 din). Za pre- voz v obe smeri je cena podvojena. Kot plačilno sredstvo sprejemajo vse kreditne kartice, ki so v upora- bi, posredujejo pa tudi izdajo Her- tzovih kreditnih kartic, s katerimi naročnik oziroma imetnik po vsej Jugoslaviji in v svetu lahko najame vozilo in to brez garancije oziroma deviznega depozita. Posebno ugodna, zlasti za delovne organizacije, je tudi služba »od vrat do vrat.« V sodelovanju z JAT v najkrajšem času dostavijo nujne po- šiljke v Jugoslaviji, kar je izredno dragoceno zaradi hitrosti dostave. . CELOVITA PONUDBA Celjska in poslovalnica Kompas Hertz Rent-a-Car \' Titovem Velenju nudita usluge: - izposojanje vozil brez voznika - izposojanje vozil z voznikom - izposojanje počitniških prikolic - izposojanje manjših tovornih vozil in kombijev z voznikom ali brez - dostavo letalskih pošiljk od vrat do vrat - kot novost pa so s prvim okto- brom uvedli še prevoze potnikov na letališča na Brniku, v Mariboru in Zagrebu iz Celja Tako med delovnim časom kot izven njega delavci Kompas Hertz Rent-a-Car dostavijo vozilo kamor- koli - doplačilo je skromno. Kakrš- no koli vozilo vedno brezplačno re- zervirajo kjerkoli v Jugoslaviji ali v 3500 mestih sveta. Celjska in poslovalnica v Titovem Zora Koren, vodja poslovalnice v Celju in Erika Zalezina, referentka. Poleg njiju dela v Celju še referent Andrej Poprijan, skupno torej trije, tako kot v Titovem Velenju. 26. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november GRADIŠ - TOZD GRADBENA ENOTA CELJE IZ CEUSKEGA ŠE NA TUJE Gradisov TOZD Gradbena enota Celje se bo poslej preko matične organizacije vključeval v dela na tujih tržiščih Gospodarske razmere, ki so spri- čo želje po hitrem ekonomskem ra- zvoju ter razvoju družbenega in osebnega standarda v preteklih le- tih spodbujale rast in obseg dela mnogih gradbenih organizacij, so se v zadnjem času spremenile. Po- raba je omejena, sleherna naložba nič kolikokrat pretehtana. Zato je razumljivo, da so nove razmere našle svoj odsev tudi pri gradbenih podjetjih, ki nimajo več na pretek ponudb za gradnje novih objektov. Tudi Gradisova temeljna organiza- cija Gradbena enota Celje išče ob tem nove poti, ki bi zagotavljale dovolj dela njenim delavcem. Celj- sko območje je premajhno, da bi ob znani omejitvi naložb dajalo dovolj dela vsem izvajalskim gradbenim organizacijam, zato se Gradisova temeljna organizacija odpira s po- nudbami v sosednje prostore, pre- ko služb matične organizacije pa tudi v tujino. Kljub temu pa bodo delavci Gra- disove temeljne organizacije v Ce- lju tudi prihodnje leto gradili po- membne objekte v občinah celjske- ga območja. V Celju bodo skupaj z Ingradom nadaljevali izgradnjo osrednjega bolnišničnega objekta v sklopu celotne modernizacije celj- ske bolnišnice. To je objekt, na ka- terem bodo delali številni delavci in ki bo zasedal velik delež gradbe- ne mehanizacije. V Celju bo Gradiš v prihodnjem letu nadaljeval še z izgradnjo obrata Zveplene kisline v Cinkarni, pomembno delo pa bo opravil tudi pri izgradnji nove sta- novanjske soseske na Spodnji Hu- dinji. V sklopu te novo nastajajoče soseske Gradiš gradi tako imeno- vani objekt D, obenem pa - ko že govorimo o stanovanjski izgradnji - končuje z izgradnjo stanovanj v bloku Piano in v stolpnici ST 9 v Novi vasi. V občini Titovo Velenje bo Gra- disova temeljna organizacija, oziro- ma njeni delavci, nadaljevala pri- hodnje leto z izgradnjo objekta za Rudnik lignita, v katerem bodo ko- palnice in garderobe za rudarje in druge delavce te organizacije. Obe- nem pa bo Gradiš v Titovem Vele- nju prihodnje leto gradil tudi PTT center, v katerega bo prenesel iz- kušnje, ki si jih je pridobil z izgrad- njo takšnega objekta na celjskem Golovcu. Naj omenimo še nekaj manjših objektov, ki jih bo Gradiš gradil v občini Titovo Velenje. Na- daljeval bo z izgradnjo centra za SLO ter po vsej verjetnosti pričel z izgradnjo 85 stanovanj v Saleku H (objekta E, in Ej) ter 40 stanovanj v stanovanjskem objektu A v Šošta- nju. Kot je bilo rečeno že v uvodu, bo Gradisova temeljna organizacija Gradbena enota Celje tudi letos kot izvajalec posegla v širši slovenski, pa tudi jugoslovanski prostor. Iz- kušnje iz letošnjega leta so dobre in pričajo, da se da z dobro organizira- nostjo in jasnim ciljem marsikaj doseči. Celjska Gradisova enota je Tiamreč letos gradila stanovanja stanovanjski soseski Nove Jarše v Ljubljani, pomagala pri izgradnji nove tovarne v Industriji motornih vozil v Novem mestu ter sodelovala tudi pri izgradnji industrijskega objekta za firmo Ricomak v Ribnici na Dolenjskem. Seveda pa je nujnost, s katero računajo delavci celjskega Gradisa tudi ta, da se bodo z vsem svojim znanjem in izkušnjami preko ma- tične organizacije vključili v grad- bena dela v tujini. Zaenkrat bodo v okviru Gradisove družine gradili v Zvezni republiki Nemčiji in v Ira- ku, računajo pa tudi na delo v dru- gih državah. Pri teh delih računajo predvsem na izkušnje, ki so si jih pridobili v več kot 35 letih obstoja. Posebej tiste, ki so povezane z iz- gradnjo industrijskih objektov do- ma in na tujem in ki so Gradisu omogočile, da je razvil vrsto tipov montažnih dvoranskih zgradb. Ta- ko montažno dvoransko zgradbo GH 1, GH 2, GH 3, GH 4 in GH 5. Po tipu GH 3 je Gradisova temeljna organizacija Gradbena enota Celje pred leti že zgradila Aerovo skladi- šče gotovih izdelkov v Celju. Gradisovi delavci so se kot izvajalci vključili v iz- gradnjo nove soseske na Spodnji Hudinji v Celju. Sedaj gradijo objekt D. Tudi prihodnje leto bo Gradisova temeljna organiza- cija Gradbena enota Celje skupaj z Ingradom nada- ljevala z izgradnjo osrednjega objekta pri moderni- zaciji celjske bolnišnice. Med večjimi objekti, kijih gradijo Gradisovi delavci v Celju, je tudi nova tovarna zveplene kisline v celjski Cinkarni. Gradiš je kot izvajalec znan tudi pri gradnji montažnih zelezobetonskih hal. Eno tako je postavil tudi v Celju. To je Aerovo skladišče gotovih izdelkov. 47 ' 26. november 1981 35 M Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 27 SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE KOT PAJKOV A MREŽA SKRBNO STKANE POTI Kolektiv Skladiščno tran- sportnega centra Celje je v zad- njih letih doživel velik razvojni skok, na katerega je lahko upravičeno ponosen. Lani so pri Skladiščno transportnemu centru zaključili nekatere po- membne investicije. Iskanje vedno novih poti. ne samo nav- zven, tudi znotraj kolektiva, vo- dijo predvsem k boljšemu go- spodarskemu obnašanju, var- čevanju s stroški in predvsem k boljšemu delu, pa tudi k izbolj- šavam. Vsaka, še tako drobna nova zamisel veliko pomeni, saj prinese izredno velike pri- hranke in večji dohodek Skladiščenje blaga je ena izmed dejavnosti v stalnem procesu pretoka blaga od oskr- bovalcev z materiali, do njiho- vih predelovalcev in potrošni- kov dobrin. Pri Skladiščno transportnem centru Celju zbi- rajo vse vrste blaga zato, da bi ga razpečevali in ne več shra- njevali. Svojim porabnikom nudijo kompletne storitve od tranzitnega prometa, do cari- narjenja, pregleda blaga, emba- liranja in paletiziranja ter do- stave. Ob skrbno načrtovanem delu in razvojnih možnostih pa v tej delovni organizaciji ne pozab- ljajo na izobraževanje, oziroma vlaganje v ustrezen kader in kljub gigantskemu delu in raz- predeni mreži na vse konce, ne pozabljajo na prijetno lastno delovno okolje. KOLEKTIV SKLADIŠČNO TRANSPORTNEGA CENTRA CELJE ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER PORABNIKOM NJIHOVIH STORITEV OB 29. NOVEMBRU, DNEVU REPUBLIKE SLOVENIJALES CELJE SPREHOD V PRODAJALNI V ZIDANŠKOVI ULICI Kdor gradi ali opremlja sta- novanje, ta ve, da se je obisk v Slovenijalesu še vedno izpla- čal. Tokrat smo napravili kra- tek sprehod v prodajalni pohiš- tva v Zidanškovi ulici v Celju. Znova smo se lahko prepričali, da je prodajalna bogato založe- na in da lahko tu zadovoljijo okus slehernega kupca. Prodaj- ni program je izredno pester in če k temu dodamo še možnost nakupa pohištva na kredit, pre- voz pohištva na dom, razna zni- žanja nekaterih izdelkov, pri- jaznost prodajalcev, ki so vam pripravljeni tudi strokovno svetovati ter njihova prizadeva- nja za to, da bi pohištvo kar najhitreje dobavili, potem ni nobenega dvoma več, da se v Zidanškovi ulici v Celju zares izplača kupovati. Dobro so za- loženi z dnevnimi sobami, spal- nicami, otroškimi sobami, ku- hinjami in jedilnicami, pa še bi lahko naštevali. Pa ne le to: tu lahko dobite tudi ostalo opre- mo, ki je za opremljanje stano- vanj prav tako potrebna. SLOVENIJALES ČESTITA BRALCEM ZA DAN REPUBLIKE! Ta spalnica je zanimiva zaradi svojega modernega videza, praktične uporabnosti in kakovostL Pri- merna pa je še zlasti za tiste, ki so mladi po srcu. Pester je tudi izbor tapisomov in drugih talnih oblog, ki vam jih režejo tudi po meri. V Zidanškovi ulici lahko kupite tudi posteljice za vaše najmlajše. Sodobna in topla dnevna soba? Tudi to je mogoče dobiti: Med množico kuhinj, ki so vam na voljo, bo odločitev prav gotovo težka. 28. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 47 - 26. november KONFEKCIJA KORA RADEČE VSE ZA NAŠEGA MALČKA, CICIBANA, ŠOLARJA »Proizvajati in prodaja- ti to, kar želi potrošnik« je vodilo delovne organiza- cije »Kora« iz Radeč. Stotriinsedemdeset- članski kolektiv Konfek- cije Kora beleži letos šest- najsto leto obstoja. Od raznovrstnih konfekcij- skih izdelkov na začetku se je do danes izoblikoval proizvodni program iz- ključno samo otroške konfekcije. Korina otroška oblačila so sezonsko blago, ki je vezano na dve sezoni: po- mlad-poletje in jesen-zi- ma. Dvakrat na leto izde- lujejo obširno kolekcijo, v kateri so novosti in spremembe prirejene za- htevam tržišča. Poleg teh kolekcij pa v Kori dopol- njujejo svoj program še z dodatnimi izdelki, ki so v danem trenutku iskani. Ni treba posebej poudari- ti, da je za to nujna večja elastičnost in nenehna budnost na področju kreacije, priprave, naba- ve, proizvodnje in pro- daje. Pri pripravi izdelkov za prodajo se Korini delavci trudijo, da bi potrošniku ponudili izdelek po kar najbolj dostopnih cenah. Posebno skrb posvečajo izboru primerne tkanine, ki po izgledu, uporabno- sti in po ceni kar najbolj odgovarja oblačilom za doraščajoči mladi svet. Vse do danes so se v Kori pri nabavi metrske- ga blaga oskrbovali le pri domačih dobaviteljih. Ta- ko nameravajo tudi v bo- doče, saj gre naša tekstil- na industrija v korak z modo in kakovostjo. Iz- delki Konfekcije Kora so našli pot do kupcev v ve- likem delu Jugoslavije. Ob sicer skromnem števi- lu Korinih trgovskih predstavnikov so zasto- pani skoraj v vseh večjih trgovskih hišah, dostikrat pa prisluhnejo tudi drob- nim potrebam šol, ko želi- jo enotno obleči svoje pevske zbore oziroma skupine. V prehojenem obdobju od leta 1965 se je kolektiv zavedal, da bo uspešen le, če bo imel potrebne stro- kovnjake. In tako danes zaposluje delavce z viso- ko in višjo strokovno izo- brazbo, devet s srednjo, vsi ostali delavci pa imajo kvalifikacijo, od teh kar 13. visoko,. _ .._____________________. KONFEKCIJA KORA RADEČE ČESTITA VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM TER VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE! PREVOZNIŠTVO CELJE VOZNI PARK DOLG 1250 METROV Delovna organizacija PREVOZNIŠ- TVO CELJE ima svoje prostore v Trnov- ljah pri Celju. Je enovita delovna organi- zacija, ki trenutno zaposluje 238 delav- cev, od tega je velika večina voznikov - 143! Gre za sorazmerno mlad kolektiv, saj je poprečna starost 33 let! V PRE- VOZNIŠTVU imajo 125 kamionov in 42 prikolic! Ce bi vse to postavil v vrsto, bi bila le-ta dolga 1250 metrov! V letošnjem letu predvidevajo prevoz na razdalji preko deset milijonov kilo- metrov! Pri tem bodo opravili preko 63 milijonov tonskih kilometrov in prepe- ljali okoli 450 tisoč ton blaga! Poprečna pot blaga se glede na spre- menjeno politiko v prometu suče na raz- dalji okoli 200 kilometrov. Ta se torej zmanjšuje. Vozni park imajo tako prila- gojen, da lahko vozijo vse vrste tovorov: od kosovnih delov do takoi menovanih razsutih tovorov (npr. pšenica, ječmen itd.)! Usposobljeni so tudi za prevoz naj- težjih gradbenih elementov ter se zaradi tega v zadnjem času vse bolj vključujejo v sodelovanje z gradbenima podjetjema Ingrad in Vegrad. PREVOZNIŠTVO Celje ni cenjeno sa- mo zaradi dobrega voznega parka, tem- več tudi zaradi dobrih šoferjev, ki svoje delo opravljajo z visoko kvaliteto. Prevoze opravljajo izključno doma, to- rej na različnih relacijah po Jugoslaviji. Prisotni so v vseh republikah in pokraji- nah. Za hitrejše opravljanje zahtevnega dela imajo svoja predstavništva tudi v Zagrebu, Osijeku in Beogradu. Tako skr- bijo za večjo izkoriščenost vozil! V ostalih krajih, kjer nimajo svojih predstavništev, pa se zaradi boljšega de- la in vzdrževanja povezujejo s tamkajš- njimi podobnimi delovnimi organizaci- jami, kot je PREVOZNIŠTVO. To sode- lovanje so poglobili tudi na tehnično po- dročje: tako popravljajo avtomobile v delavnicah podjetij, kjer se ustavijo, dru- gi pa to opravljajo v Celju, če pride do okvare. So ena redkih tovrstnih delovnih orga- nizacij, ki imajo v svojih vrstah tudi dve poklicni voznici! Prihodnje leto? Ko so snovali srednje- ročni program 1981-85, so že v njem pre- dvideli gospodarske težave, katerim se je treba na realnih temeljih prilagajati! Predvideli so počasnejšo rast njihovega delovanja. Dokaz, da je to pravilna orien- tacija, so pokazali že letošnji rezultati, ki so ugodni. Vse bolj želijo v svojem avtoparku imeti samo domača vozila od TAMA do FAPA. To bi olajšalo delo v tehnični de- lavnici in pri zagotavljanju rezervnih de- lov. Stremijo torej za tipizacijo voznega parka, kar bi vse skupaj pocenilo. Zal pa so problemi z nabavo težkih avtomobi- lov domače proizvodnje. V PREVOZNIŠTVU se zaradi speci- fičnosti njihovega dela izredno trudijo, da bi čimbolje izboljšali delovne pogoje svojih šoferjev, jih bolje informirali o de- lu in poslovanju, skratka poskrbeli za resnično ugodnost v danih pogojih in možnostih! MED 143. VOZNIKI V PREVOZNIŠTVU SO TUDI: Ignac Dolar, rojen 5. avgusta 1921 v Šoštanju, stanuje v Celju, Tkal- ska 5, udeleženec NOB od 1944. Za- poslen kot voznik od leta 1942, po osvoboditvi pri »Potrošniški zadru- gi« Celje, »Gozdno gospodarstvo« Celje in od leta 1957 pri DO »Pre- vozništvo-Celje« Celje. Do sedaj ni imel kararnbola, v času svojega vozniškega staža je prevozil okoli 2 milijona km. V NOB je bil odliko- van z redom za narodne zasluge. V letu 1982 pa mu poteče delovna do- ba in se bo upokojil. Ljubo Kencijan, rojen 29. maja 1922 v Prevaljah, stanuje Na zeleni- ci 10 v Celju, zaposlen kot voznik motornih vozil od leta 1948 pri OZZ Celje, »Viator« Slovenj Gradec, od leta 1964 pa pri DO »Prevozništvo- Celje« Celje. Do sedaj ni imel ka- rarnbola, za svoje vestno delo pa je prejel priznanje »vzorni voznik«. V svojem vozniškem stažu je prevozil okoli 2 milijona km. Omenjena voznika opravljata z voziloma Mercedes 1213 in sta med svojimi stanovskimi tovariši znana kot dobra in vzorna voznika. Ivan Krobat, rojen 17. avgusta 1930, na Vranskem, stanuje Babno 35, zaposlen kot voznik motornih vozil od leta 1953 pri OZZ Celje, »Avtousluge« Celje in od leta 1962 v DO »Prevozništvo-Celje« Celje. Upravlja s težjim tovornim motor- nim vozilom vlačilcem znamke RABA 853. Do sedaj brez karambo- la, za svoje vestno delo je prejel plaketo »vzorni voznik«. V času svojega vozniškega staža pa je pre- vozil okoli 2,5 milijona km. i7 - 26. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 29 TEMEUf^O SODIŠČE V CELJU IZREKLI POGOJNO KAZEN Ha ponovni razpravi so obtoženca spoznali za kriva I Prejšnji teden so na celjskem Te- meljnem sodišču obsodili udele- žence takoimenovane »stanovanj- ske afere«, 40-letnega Antona Sto- parja in 45-letnega Dimitrija Pipa- na. Tričlanski senat je Stoparju do- sodil leto in šest mesecev zapora, pogojno za dve leti, Pipanu pa osem mesecev zapora, pogojno za dve leti. Obrožnica je Stoparja bremenila, da je kot sekretar in kasneje kot v.d. direktorja Samoupravne stano- vanjske skupnosti zlorabil položaj in odobril več kot 180.000 dinarjev za obnovo Pipanovega stanovanja v Cankarjevi ulici v Celju, enosob- no stanovanje Pipanovi materi, Idi Pipan in odobril nekaj neupraviče- nih zamenjav štirisobnih stanovanj iz solidarnostnega sklada' Pipan je bil obtožen, da je Stoparja napeljal k prvim dvem kaznivim dejanjem. Lani decembra je celjsko sodišče izreklo obema oprostilno sodbo, po pritožbi tožilca in nekaterih novih dokaznih predlogih pa je Višje so- dišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno razsojanje prvostopenj- skemu sodišču. Na zadnji obravnavi, ki je bila prejšnjo sredo v Celju, je tožilec v sklepni besedi menil, da je dejanje obema obtožencema dokazano. Stopar po tožilčevem mnenju ni imel nobenega pooblastila, da bi samovoljno odločal, komu in v kakšni višini se bo opravila revitali- zacija. Ce sredstva za revitalizacijo niso bila porabljena, bi jih lahko prenesli v naslednjo leto, saj je - kot je povedal tajnik krajevne skupnosti Center - še precej stano- vanj v središču mesta potrebnih obnove. Stoparjev zagovornik je vztrajal pri zagovoru s prejšnjih obravnav. Pri tem je ponovno opozoril, da je po kazanskem zakoniku mogoče očitana kazniva dejanja storiti le z naklepom. Glede neupravičene dodelitve štirisobnih solidarnostnih stano- vanj je menil, da Stopar pri tem ni kriv. Vsi (tisti, ki so se v štirisobna stanovanja vselili) so pravočasno poslali vloge, ki jih je Stopar potem podpisal, vendar šele po prejšnjem zagotovilu takratnega referenta za delitev solidarnostnih stanovanj Draga Bračuna, da za omenjena' stanovanja ni drugih upravičencev oziroma kandidatov. Pipanov zagovornik je menil, da je obtožnica pomanjkljiva in v ne- katerih točkah protislovna, trdil pa je tudi, da tako Pipan kot Stopar nista kriva. Sodišče je oba obtoženca spozna- lo za kriva in obsodilo Stoparja na leto in šest mesecev zapora, pogoj- no na dve leti. V obrazložitvi sodbe so sodniki menili, da je Stopar pre- stopil meje svojih pravic, ko je sam odobril sredstva za revitalizacijio Pipanovega stanovanja, zakaj take odobritve so bile v pristojnosti zbo- ra delavcev. Prav tako je neupravi- čeno in sam izdal odločbo o dodeli- tvi stanovanja Idi Pipan v Vojniku. Za take odločbe je bila pristojna posebna komisija, prav tako pa Pi- panova ni bila na prednostni listi in je stanovanje dobila neobičajno hi- tro (v štirinajstih dneh). Pravice drugih je kršil že s tem, ko je pre- stopil meje svojih pravic, je sodbo utemeljilo sodišče. Prav tako je tri štirisobna solidar- nostna stanovanja dodelil neupra- vičenim osebam, čeprav ta stano- vanja niso bila prej ponujena upra- vičencem s prednostne liste. S sredstvi, porabljenimi za nakup teh stanovanj bi lahko rešili več stano- vanjskih težav solidarnostnih upra- vičencev, kot pa so dejansko. V kazenskem zakoniku SRS je za taka dejanja predpisana zaporna kazen, vendar pa so sodniki menili, da bo tudi pogojna kazen dosegla svoj namen. Stoparju tudi niso izre- kli varstvenega ukrepa prepovedi razpolaganja z družbenim premo- ženjem, ki ga je predlagal tožilec. Pri izreku kazni je sodišče upo- števalo tudi nekatere olajševalne okoliščine, predvsem to, da si je sicer Stopar pri svojem delu precej prizadeval in je zaradi kadrovskih težav na Samoupravni stanovanj- ski skupnosti opravljal tudi dela, ki niso sodila v njegov delokrog. Dimitrij Pipan je bil obsojen na ^ osem mesecev zapora, pogojno na i dve leti zaradi napeljevanja Stopar- > ja, da je dodelil stanovanje njegovi materi Idi Pipan. Da je Pipanova tako hitro dobila stanovanje v Voj- niku, je nedvomno pripomogel raz- govor med obema obtožencema (ki ga oba priznavata), je menilo sodi- šče v obrazložitvi sodbe. Pipan je namreč prosil Stoparja, da razreši materin stanovanjski problem. Glede napeljevanja, da naj bi mu Stopar odobril sredstva za revitali- zacijo stanovanja v Cankarjevi uli- ci, je sodišče menilo, da ni dovolj dokazov. SREČKO ŠROT PRILOŽNOST DELA TATU USPAVANA SAMOZAŠČITA Pomanjkljiv sistem kontrole Preiskava proti 26-letnemu žerja- vovodji v štorski Tovarni traktor- jev Božu Panteliču je še v teku. Preiskovalci v ovadbi sicer navaja- jo, da je s tatvinami oškodoval svo- jo delovno organizacijo za 19.200 dinarjev, med dosedanjim tokom preiskave pa se je izkazalo, da je Pantelič nakradel za več kot 250.000 dinarjev, predvsem delov za traktorje. Pri tatinskih podvigih je imel nekaj pomočnikov (kar je sprva preiskovalcem celjske Upra- ve za notranje zadeve zanikal), kradli pa so še nekateri drugi de- lavci v štorski Tovarni traktorjev. Čeprav ne gre zmanjševati teže dejanj osumljencev, pa ima pri tem precej »zaslug« tudi družbena sa- mozaščita v Tovarni traktorjev. Kot se je izkazalo, čuvajsko-vratarska služba ni delala tako kot bi morala, samoupravna delavska kontrola ni bila dovolj prisotna, odpovedali pa so tudi drugi sestavni deli družbe- ne samozaščite. Osumljenci so nosili iz tovarne tudi velike traktorske gume in ver- jetno so si morali takrat varnostni- ki pa tudi drugi delavci krepko za- tisniti eno oko, če že ne kar oba. Pomanjkljiv je bil tudi sistem kon- trole, ki bi lahko omogočil, da bi tatove pravočasno odkrili in jim stopili na prste. Tako so imeli v tovarni slabo evidenco in tudi no- tranji nadzor in ni bilo mogoče ugo- toviti kdaj in kje so med delovnim procesom izginili določeni deli za traktorje. Sistem nadzora ]e pravza- prav kar vabil k tatvinam. Preiskovalci s celjske Uprave za notranje zadeve menijo, da gre do- bršen del izgub v Tovarni traktor- jev (s katerimi se tu že nekaj časa otepajo) tudi na rovaš tatvin. Ome- niti je potrebno, da so v štorski že- lezarni že prej odkrili nekaj tatvin in da je verjetno nekaj ostalo še neodkritih. Sicer pa učinkovitost nadzora v Tovarni traktorjev najbolje ilustri- ra podatek: ko so miličniki pred časom ponoči obiskali nekaj delov- nih organizacij in preizkusili čuvaj- sko službo, so med drugim našli v Storah nočnega čuvaja, ki si je med delovnim časom privoščil sladko spanje. S. SROT PROMETNE NESREČE PREHITEVANJE OB POLNI ČRTI Na »Straniškem klan- cu« je na delu cestišča, ki je označen z neprekinje- no črto, prehiteval voznik osebnega avtomobila ZDENKO KOS, 22, iz Stenice pri Vitanju. Na- sproti je pripeljal z oseb- nim avtomobilom PE- TER P02AR, 36, IZ Mari- bora, ki trčenje ni uspel preprečiti in tako sta vo- zili čelno trčili. Voznik Kos in njegova sopotnica sta se težje poškodovala in so ju prepeljali v Celj- sko bolnišnico, škode na vozilih je za 80.000 dinar- jev. NEIZKUŠENA VOZNICA Iz Titovega Velenja proti Arji vasi je vozila z osebnim avtomobilom TANJA PLAHUTA, 21, iz Celja. Ko je pripeljala v Pirešico, je najverjetneje zaradi neizkušenosti za- peljala z desnimi kolesi na desno bankino, od tam v levo in je trčila v beton- ski propust. Voznica se je težje poškodovala, škode pa je za 20.000 dinarjev. PEŠAKINJA NA SREDINI CESTIŠČA Iz smeri Celja je pripe- ljal na Lopato voznik osebnega avtomobila MARJAN 2QLNIR. 36. iz Celja in približno 15 m pred viaduktom opazil na sredi cestišča pešakinjo AMALIJO PINTER, 72, iz Lopate. Da bi preprečil nesrečo, je Zolnir zapeljal v levo, vendar pešakinjo kljub temu zadel in zbil, pri čemer se je le-ta težje poškodovala. ZAVIJANJE NA ČRPALKO Proti bencinski črpalki v Ljubiji je zavijal v levo voznik osebnega svtomo- bila VLADIMIR PO- LJANSEK, 27, iz Podve- ze v trenutku, ko se je na- sproti pripeljal z motor- jem PETER VODOV- NIK, 38, iz Lepe Njive. Prišlo je do trčenja, pri katerem je Vodovnik pa- del in se težje poškodo- val. NEZNANI VOZNIK Na ravnem delu cesti- šča v Hotemežu pri Rade- čah je voznik osebnega avtomobila JOZE KRAJNC, 26, iz Radeč iz neznanega vzroka nena- doma zapeljal v desno v obcestni jarek in s spred- njim delom vozila trčil v rob betonskega obcestne- ga kanala. Voznik Krajnc se je pri tem težje poško- doval. STEZE PODALJŠALI VELJAVNOST PROMETNEGA DOVOLJENJA NOVA POTA MEDICINSKIH RAZISKAV Piše: Doc. dr. mgr. Janez Kraševec Ena od znanstvenoraziskoval- nih poti je proučevanje levkemi- je. Kot smo že pisali, je perspek- tiva za življenje pri tej obliki bo- lezni skokovito naraščala. Oglej- mo si to problematiko iz današ- njega zornega kota in pot, ki jo morajo raziskovalci prehoditi še v bodočnosti. Pri pojmu levke- mije ločimo štiri glavne oblike; akutno in kronično mieloično ter akutno in kronično limfatično levkemijo. Seveda, je mnogo pre- hodnih in mešanih oblik, kar nam omogoča ločevati ravno no- va medicinska tehnologija, s po- močjo različnih protiteles, anti- genov na celični površini levke- mičnih celic in celic kostne sre- dice. Gre za moderne imunolo- ške metode. Za tovrstna določe- vanja in diferenciacijo rabimo poskusne laboratorijske živali. Injiciramo raziskovane levke- mične celice in živali stvorijo maksimalno množino protiteles, takrat pa odvzamemo vranico. Celice te pomešamo z že določe- no obliko mielomskih, bolanih celic ter s pomočjo tvorbe imu- nospecifičnih protiteles določa- mo obliko obolenja. To na krat- ko. Poleg imunoloških pa obsto- je še mnoge druge metode razli- kovanja bolanih levkemičnih ce- lic. Sem spadajo npr. citokemič- ne preiskave enzimov, razne me- tode barvanja tkiv in celic, pa ce- lo hromosomske in genske prei- skave. Slednje so pri specifičnih anomalijah kar pomembne. Vse te metode, katerih nekatere so še v fazi razvoja niso samo za to, da bi precizirale levkemične celice, temveč tudi zaradi medsebojne odvisnosti kliničnih opažanj, ocenjevanja prognoze bolezni, načrtovanja zdravljenja in seve- da uspešnosti le-tega. Ena od re- snic je tudi, da ravno pri levke- miji igrajo veliko vlogo virusi. To so dokazali na živalskih, posku- sih, tja do opičjih. Ti tako imeno- vani retrovirusi pripravijo prisot- no ribonukleinsko kislino. Ta je namreč vgrajena v celične hro- mosome, omogoča genetska pre- našanja in ob določenih vzrokih maligno preoblikovanje virulen- ce. Tako je raziskovalec A. Kar- pas v svojih laboratorijih v Cam- bridgeu v zadnjem desetletju vzgojil cele vrste celic, ki izhajajo iz krvi in kostnega mozga levke- mikov. V levkemičnih celicah so našli tudi virusne delce. Raziska- ve gredo v smeri, da bi našli bio- loške, kemične in fizikalne last- nosti novih virusov, protitelesa nasproti strukturnim antigenom le-teh in izdelati dovalj velike množine protivirusnega antigena za klinično imunološke in tera- pevtske poskuse. Naslednji pričakovani korak napredka je v citotoksični terapi- ji. Opisal sem, da se je število preživelih otrok z akutno levke- mijo v zadnjem desetletju povz- pelo iz 20 na 50 odstotkov. Ta učinek je zasluga odkritja uspeš- nih preparatov in kombinacij zdravljenja. Skratka, tudi odkrit- je strategije obsevalne tehnike in pa Methotrexata in sistematske- ga dajanja ima svoje uspehe. Ta odkritja bodo zagotovo tudi v na- daljnje imela svojo razvojno pot. Terapevtski programi pa uporab- ljajo še druge preparate kot Dau- norubicin, Cytosinarabinosid, 6- Thioguanin itd. v intervalnih te- rapevtskih seansah. Zato tudi uspešnost remisij v 60, v določe- nih specializiranih centrih celo v 80 odstotkih. Računamo lahko s iS do 20 odstotki trajno uspešno zdravljenih. Strokovnjaki trde, da je danes položaj akutne mie- loične levkemije pri odraslih so- roden stanju pri otrocih z akutno limfoblastično levkemijo pred desetimi leti. Ni nerealno, da bo z nadaljnjimi koraki v bodočnosti kemoterapije možno v prihajajo- čem desetletju doseči uspešnost preživetja v 50 odstotkih obolenj. Nekaj o transplantacijah kostne- ga mozga (sredice) pri levkemiji. Pred dvajsetimi leti je bila akut- na levkemija skoro brezuspešno zdravljena. Začeli pa so z obseva- nji celega telesa in s transplanta- cijami kostnega mozga. Seveda, da so te posege morali podpreti z dajanjem celic, ki omogočajo pravilno strjevanje krvi (trombo- citi), nadalje zdravil v obliki anti- biotikov in seveda zdrave bele krvničke. Vendar vsled neznanih dejavnikov med dajalcem in sprejemnikom so bili uspehi le * omejeni. Tudi sedaj se uporablja tovrstna transplantacija v neka- terih centrih pri bolnikih pod 40 let starosti z akutno mieloično levkemijo. Pomagajo pa si tudi s citotoksično terapijo, ki dovede do remisije oz. izboljšanja. Uspešnost transplantacije celic je idealna glede na uspešnost pri najožjih sorodnikih: brata, sestri, in sicer, če sta istega spola. Trdi- jo, da je uspešnost kar v 50 od- stotkih še po dveletni dobi. Zah- valjujoč novim odkritjem pa bo uspešnost v bodočnosti zagotovo še večja, kar govorijo tudi izkuš- nje z novoodkritim zdravilom Cyclosporin A, ki zavira aktiv- nost T celic in imunsko reakcijo implantiranih (danih drugi ose- bi) limfocitov na minimum. Poz- namo takozvano avtotransplan- tacijo s kostno sredico, ki jo v fazi dobrega zdravstvenega sta- nja (remisije) odvzamemo bolni- ku, očistimo prisotnih levkocit- nih celic levkemičnega značaja s pomočjo določenih protiteles. Dajemo pa ga nazaj bolniku v času poslabšanja klinične slike. So pa to tudi težavni biokemični posegi skupno s tehničnimi teža- vami. Zagotovo tudi te metode čakajo bodoči razvoj medicin- skih ved skupno s pripravo viru- sne vakcine in protivirusnih pro- titeles. Drug način je alotrans- plantacija s kostno sredico od ka- teregakoli darovalca, ki niti ni v sorodstveni zvezi. Najprvo so ta- ke celice preparirane z odgovar- jajočimi protitelesi. Računamo pač na to, da nove vcepljene za- rodne celice kostne sredice, ki smo jih transplantirali, ustvarijo nove limfocitne celične kolonije, seveda zdravega razvoja. Posku- si v tej smeri se tudi še nadaljuje- ' jo. Ena od smeri tovrstnih razi- skav je tudi človeški levkemični virus. Praktične raziskave na ši- roki zasnovi pa imajo tudi svoj pomen takrat, ko lahko izkoristi- mo predhodno ugotovljene uspe- he in znanja o vzrokih in jih upo- rabimo tudi klinično. V zadnjih desetletjih smo si mnogo poma- gali z imunsko terapijo z nespeci- fičnimi stimulacijskimi snovmi, kot npr. BCG cepivo. Prav tako tudi s snovmi, ki so nosilci levke- mičnih snovi, pa obdelani po go- tovih metodah delujejo drugače, npr. obsevane levkemične cehce. Vsak levkemični disociirani antigen na površini te celice pa je lahko vsaj kot je v živalskem po- skusu potrjeno, tudi delujoč slič- no virusom. Zaradi tega je lahko ponovna inokulacija levkemič- nega bolnika po polni klinični in krvni remisiji z virusnimi delci iz levkemičnih celic sprožila imun- sko reakcijo. Ta pa je bolj speci- fična od predhodne reakcije. Ravno v zadnjem času tečejo to- vrstne raziskave z enim od takih cepiv, pripravljenih po posebnih postopkih. Take raziskave pa tra- jajo določen čas, nato sledijo po- ' skusi, nadalje je potrebno najti najboljšo metodo izdelovanja ce- piva itd. Sledijo opazovanja učin- kov in vivo, v praksi v smislu iskanja prisotnosti tega krožeče- ga protitelesa ter možnost cito- toksičnosti limfocitom itd. Vse- kakor se je tudi na tem polju me- dicinskih raziskav odprla široka paleta možnosti iskanja in kori- ščenja pozitivnih rezultatov v prenosu na pogoje humane rrie- dicine. Imunoterapija levkemije je le eno od vprašanj, ki so bi- stvenega pomena, tako za zdrav- nika, kot bolnika. Idealno bi bilo doseči v neki fazi zboljšanje zdravstvenega stanja s tako imunsko reakcijo, ki bi levke- mične celice uničila in elimini- rala. FOTOKRONIKA LIBOJSKE REVIJE z letošnje libojske revije bi lahko napravili vrsto izredno zanimivih posnetkov, ki bi jasno ilustrirali, kaj revija po- meni glasbenikom in tudi glasbenim ljubiteljem. Izbrali smo tri primerke, za kaj drugega pa bo čas za objavo še kdaj kasneje Vse fotografije so delo Toneta Tavčarja, tekst pa Toneta Vrabla. Tokrat ni bilo na reviji ansambla DOBRI PRIJATELJI ix Brežic, ker so prav v tem času na veliki turneji po Ameriki in Kanadi. Prišel pa je RUDI ZAGODE in navdušil z igra- njem na citre, ki imajo svojo posebno vrednost: na njih je namreč Rudi igral že leta 1939 in to kar 82 metrov globoko pod morjem v podmornici. Prestale so vse (pa tudi Rudi) in tako priromale celo do Liboj. Prijetna osvežitev in zanimivost na letošnji libojski reviji! SREČANJE GASILSKIH VETERANOV v Žalcu je bilo v soboto popoldne srečanje gasilskih veteranov. Zbralo se jih je nekaj več kot sto, zbranim paj^ spregovoril predsednik komisije za veterane pri OGZ Žalec, Karel Strahovnik. Petim gasilcem, veteranom pa so podelili plakete. Prejeli so jih: Jože Lepšina iz Petrovč, Franc Krk iz Zabukovice, Franc Jezernik iz Ponikve, Franc Smerkoljij Prekope in Jernej Franc iz Grajske vasi. Udeleženci srečanja so si z zanimanjem ogledali tudi nov gasilski dom in gasilsltj muzej. Za spomin pa je nastal tudi tale posnetek: t.tavcab Iz Socke je prišel Leopold Tratnik, ki je navdušil z igranjem na harmoniko, ki ga spremlja že več kot pol stoletja (z njim je bila tudi v partizanih.'), prijetnim do- mačim humorjem in igra- njem na »palico«. Tudi on je predstavljal prijetno osve- žitev sredi množice nasto- pajočih ansamblov iz doma- la vseh krajev Slovenije! Prvič se je na reviji predstavil zanimiv, lahko bi rekli družinski trio iz Ljubečne pri Celju. To je trio Alojza Šabca, ob katerem sta zaigrala osemletni sin Janez in hčerka Vera. Ta trio je nastopil že v Vojniku in v Dobju, kjer je osvojil prvo mesto. Svojevrstna svežina pa čeprav bo potrebno še veliko dela. Ljubiteljstvo do glasbe pa je tudi mnogo vredno! \ Gradovi in graščine na ceijsl(em območju 42 Piše: dr. IVAN STOPAR SLIVNICA (SchleinitE)f dvor, stolp ali grad Tum, Turniče Vrh manjšega položnega hriba tik zaselka Turno pri Slivnici. Občina Šentjur. 1362 se je Oesel von Turren (s Tur- na pri Šoštanju) odpovedal svojim pravicam do stolpa v Sappelsach (Zapuže ?) v gospoščini Planina - terren ze Sappelsach gelegen in der herschaft ze Mentpreis v korist He- nrika s Planine. Kraj se večkrat omenja tudi še v 15. stoletju, vendar nikoli več v zvezi z utrdbo. Krajevni leksikon tega kraja na območju Pla- nine ne pozna, zato pa omenja Schmutz neko imenje Slivnica pri Celju. V bližini Slivnice nad zasel- kom Turno je staro gradišče, na nek- danjo fevdalno postojanko pa spo- minja hišno ime Turner ali Turnšek v bližini. Pirchegger omenja v tej zvezi ledino »Turniče« v naselju »Sapusche«, ki je na njegovem zem- ljevidu označena pri Slivnici. 1414 je grof Herman Celjski podaril Slivni- co svojemu vidmu, samostanu Ple- terje na Dolenjskem. Ustanova je obsegala 78 1/2 kmetij in je imela svoje pomirje. K imenju je sodil tudi stolp. Od nekdanje utrdbe so ohranjeni sledovi obodnega zidovja in stolpa- ste stavbe v jugozahodnem vogalu obzidanega areala, pa tudi ostanki globokega krožnega obrambnega jarka. Kolikor je tu prvotno res ob- stajal samo stolp, se je ta pozneje razrasel v pravi grad. Ostanke zidov še vedno odvažajo za nasipanje cest. SLOVENSKE KONJICE (GonobitM), grad Obsežne razvaline vrh dominant- nega hriba na pobočju Konjiške go- re v naselju Zgornja pristava nad naseljem Slovenske Konjice. Rod mogočnih konjiških vitezov nastopi sredi 12. stoletja, po nekih virih 1148, po drugih 1164. Bili so sprva podložniki Traungauskih, pozneje pa so postali svobodni go- spodarji svojih posesti. Te so si zlasti pomnožili ob koncu 12. stol, po smrti poslednjega Traungaua, tako da so se povzpeli med najvplivnejše plemiške rodovine na slovenskem Štajerskem. Bržčas so že sredi 12. stol. pozidali tudi svoj grad, ki pa se v virih izrecno omenja šele 1237 kot častnim Gonuvviz, 1312 havs Go- newitz in 1362 vest ze Gonwiz. Toda medtem je bil grad že prešel v posest' viltuških gospodov, ki so ga posedo- vali od 1329-1385. Nekdaj velika po- sest, ki se je že prej pričela drobiti, si tudi pod gospostvom Vilturških ni mogla opomoči. Tako je konjiški grad zaradi dolga že 1365 začasno prešel v roke Celjanov, 1385 pa po dedni pogodbi s Hugonom VI. De- vinskim, soprogom Ane Viltuške, v posest Devinskih gospodov. Devin- skim so kot dediči že 1406 sledili Walseeji, ki so tako postali ena naj- mogočnejših plemiških rodovin v Avstriji, saj so se drznili upreti celo štajerskemu vojvodi Ernestu Želez- nemu, ko je prišlo do spora med njim in avstrijskim vladarjem Leo- poldom IV. Spor se je sprevrgel v hude boje, krvave obračune in zna- šanje nad nedolžnimi podložniki. Pri teh spopadih se je z ropanjem, požigi in pustošenjem odlikoval tudi oskrbnik, ki je v imenu Reinprechta II. Walseeja upravljal konjiški grad. Vendar pa tudi Ernest ni držal kri- žem rok. Do 13. januarja 1413 je bil zavzel že sedem Walseejevih gradov, zdaj pa se je polotil tudi konjiškega in ga premagal. Sele 1417, ko se je prepir poravnal in so sklenili mir, ga je spet vrnil Walseejem. Toda tudi rod Walseejev je polagoma usihal in tako je konjiški grad po smrti po- slednjega Walseeja Wolfganga 1466 prišel v cesarske roke. Nekateri viri poročajo, da je bil grad v Baumkirc- herjevem uporu zoper cesarja Fride- rika IV. zavzet, ni pa poročil, da bi ga bili zavzeli tudi Turki, ki so 1473 opustošili trg in odvlekli mnogo lju- di v suženjstvo. Na konjiškem gradu so tedaj, kot tudi že prej, gospodarili oskrbniki. Iz 1487, ko je bil oskrbnik Friderik Hollenegger, imamo zani- miv Santoninov opis gradu: Imenit- ni, nezavzetni grad Konjice je zava- rovan s trojnimi, v enakih razma- kih postavljenimi obzidji. Grad s svojo lepoto zlahka presega vse druge gradove v Savinjski provin- ci... Po opisu raznih doživetij se Santonino še enkrat povrne h gradu: Na južino... nas je povabil pleme- niti gospod Friderik Hollenegger, cesarski gradnik. Kot smo že drug- je poročali, je grad lepo pozidan in postavljen na zelo zavarovanem in nezavzetnem mestu. Neki avstrij- ski vojvoda ga je nekoč z močno vojsko ob njegovem vznočju dve le- ti oblegal, a ga, kakor je slišati, nikakor ni mogel premagati ali drugače zavzeti. V njegovi notra- njosti so zelo udobni prostori, ve- dno žuboreč studenec ter lepo okra- šena in urejena kapela. Sele pri tretjih vratih - zakaj dvoje drugih, z železjem okovanih duri brani sumljivim do njih dostop, nam je prišla naproti plemenita gospa Re- gina... Kot je videti iz zapisa, je Santonino z oblego mislil najbrž na vojvodo Ernesta Železnega, vendar so bili dogodki takrat že hudo od- maknjeni in zato temu delu poročila ne kaže natanko verjeti. Oskrbniki in zastavniki deželnega kneza so na konjiškem gradu gospodarili do 1576. Stegenšek jih v svoji razpravi po vrsti našteva. Med njimi je bil tudi Adam Svetkovič, hrvaški ple- mič in poveljnik češkega kralja Vla- dislava, ki mu je cesar Maksimilijan 30. decembra 1511 podelil grad proti posojilu 6000 fl. in obveznosti, da iz svojega potroši še 1000 fl. za njegovo popravilo. Svetkovič je dal tedaj najbrž pozidati mogočno polkrožno renesančno rondelo na vzhodnem delu grajske zasnove. 1572 je kupil grad od cesarske komore Ivan Khiessl iz Fužin na Kranjskem za 13.107 fl. proti svobodnemu odkupu s strani cesarja, štiti leta pozneje pa ga je prejel v popolno in dedno last za ceno 20.000 fl. Po 1592 je kupil grad Žiga Tattenbach, nato je bil njegov lastnik spet nadvojvoda Fer- dinand, ki ga je najprej oddal v za- stavo Krištofu Prunnerju, 1597 pa prodal Zigovim dedičem. Poslej so Konjice ostale v posesti rodovine Tattenbach vse do 1671, ko so v gra- ški mestni hiši zaradi zarote obglavi- li zadnjega lastnika iz tega rodu, Iva- na Erazma. Josip Jurčič je tem do- godkom posvetil kar dve svoji pove- sti, »Erazem Tattenbach« in »Bojim se te«. OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CELJE NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198-CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.