Po pošti projMaa: ta trlo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , i« trt , , 6 , 60 , mesec , ž, 20, V npravaiitvu* prejemu: u celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , uetrt , , 6 , — , mesec , 1 ,70. Za potiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. NarofiaiM in 'iMeraU •prejema upravaMtvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne TraCajo, nefrankovana pisma na vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2, L, 17. Izhaja vsak da«, itvzemU nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 132. V Ljubljani, v sredo 12. junija 1901. Letnik XXIX. Socialne razmere v Italiji V Italiji se je zadnje desetletje začelo socialno gibanje živahno razvijati. Vlada seveda stoji ljudstvu nasproti kot zastopnica liberalnega kapitalizma, finance so v neredu in blagajne prazne. A v ljudstvu se živahno giblje in velike ideje novega veka — dobre in slabe — prodirajo vedno globlje v mase. Socialna demokracija je zvabila mnogo delavcev in delavk v svoj tabor. Temu se ni čuditi. V družbi je gospodaril toliko let mrzli in brezsrčni liberalizem, verski čut se je gojil le privatno, med tem ko je frama-6onstvo vzelo celo javnost zase. Duhovščina je izpolnjevala svojo ožjo nalogo v cerkvi, a ven med ljudstvo ni šla, prepuščajoč javnost popolnoma ljudem, ki so goreli za »enotno Italijo«, svobodomiselnost in za boj proti klerikalizmu. Na deželi se je začelo brezversko gibanje tudi že širiti. Učitelji, zdravniki in možje, ki so se od vojaščine vrnili na deželo, so razširjali liberalni nauk vedno bolj, in tako se je pokazal pogubni vpliv liberalne javnosti na privatno življenje. Liberalizem je prevzel višje kroge, ki so se udali framasonstvu, a nižji so se udajali socialni demokraciji. To je vzbudilo katoličane k vstrajnemu delu. Posebno v severnem delu Italije je katoliško gibanje že v lepem cvetu in je doseglo že lepe vspehe. Slabše je v južnih krajih, kjer se katoličani še niso dvignili do organizatoričnega socialnega dela. V Emilji in Romanji napreduje socializem s hitrimi koraki. Vlada je z najostrejšimi sredstvi nastopila proti katoličanom, zlasti proti samostanom. Škoda je bila prvi hip velika, a sedaj se kaže, da tudi v Italiji vsak krivičen pritisk rodi hud odpor. Sedaj po zakonih, ki so jih hoteli uničiti, delujejo samostani živahneje in intenzivneje nego prej. Katoliške šole napredujejo, Iz višjih in srednjih stanov stariši v velikem številu pošiljajo svoje sinove in hčere v samostanske šole, tako, da imajo državne interkoniesijonelne šole često malo učencev. Med delavci je bilo pred kratkim še tako slabo, da se duhovnik ni smel prikazati mednje, da ga ne bi inzultirali. Sedaj pa je v mnogih krajih že duhovnik edini prijatelj delavcev. Delavci to vedo, in kršč. soc. stranke krepko rasejo. Res je med de- lavci sedaj še večina nasprotna, a kmalu bo katoliška misel tudi med njimi dobila večino, ako tako brzo napreduje. Med italijanskimi katoličani sta sedaj dve struji, ki si nista sovražni, a Bi stojita vendar nasproti kakor dvoje naziranj. Ena je stara konservativna stranka, ki še ni vsprejela v se novih socialnih idej. Ta nima na ljudstvo mnogo upliva. V južni Italiji duhovščina živi še v starih nazorih. Tam so duhovniki sveti, pošteni, prijazni, delujejo v cerkvi izvrstno, a bojevitosti, katera se pridobi samo s sociologično izobrazbo, jim manjka. Semenišča še niso preustrojena v modernem smislu, in se ne ozirajo še na nove socialne potrebe. V srednji Italiji, »nell' alta Italia« je pa mlajši naraščaj že mnogo agilnejši. Interesi kmetov in delavcev so jim znani, in v mnogih krajih se že organizuje kmet proti kapitalistični konkurenci. Veselo in krepko gibanje pa vlada v severni Italiji. Od Milana do Benetk je dežela že prepre-žena s krepkimi kršč.-soc. organizmi. Med kmeti je že nebroj rajlazenovk in v vsakem mestu se organizujejo kršč.-soc. delavci proti soc.-dem. Katoliški shodi so se začeli v Italiji 1. 1875. Od začetka so se pečali edino le z verskimi vprašanji v najožjem smislu. Od leta 1891. dalje so se pod vplivom enciklik Leona XIII. začeli pečati tudi s socialnimi vprašanji, in od tega časa jim je zrasel ugled in vpliv. Zdaj se Se čuti nekoliko razloček med starimi konservativci in med mlajšimi »kršč.-dem.«, a gotovo je, da bo zlasti papežev vzgled potegnil vse katoličano v novi mladi, zmagujoči tok kršč. dem. S starim liberalizmom katoličani ne računajo več. S.cer sedaj še gospodari v državi in ima v zbornici večino, in vladarska hiša mu je naklonjena. A njegovo gospodarstvo je tako slabo, da je najbolje, ako po papeževem navodilu puste katoličani, da se sam uje in propade. Potem pride do odločilnega boja med katolicizmom in atei-stiškim socializmom. Državni zbor. Dunaj, 11. junija. Parlamentarna tovarna. Kar obstoji avstrijski državni zbor, menda še ni dovršil v tako kratkem času toliko in tako važnih zakonov. Pred veliko nočjo ni bilo še pravega ognja, stranke so bile še nezaupljive na parlamentarnih tleh, vedno je pretila še nevarnost, da se ali tla udro ali streha sesede. Po veliki noči pa je šlo delo izpod rok kakor v tovarni, ki mora do gotovega časa izvršiti nujna naročila. Zakoni so kar frčali iz poslanske v gosposko zbornico in odtod v državno tiskarno. Mej temi zakoni pa so nekateri, ki ostanejo kot trajen spomenik na obstrukcijsko povodenj ter mejnik za novo setev in žetev. Pristoj-binska novela, državna žganjarina, deveturni delavnik za premogarje, vinska klavzula, zakon proti ponarejanju masla, železnica čez Ture in Karavanke do Trsta, vodne stavbe, prememba obrtnega reda in 18 železnic nižje vrste — to bo plodovi resnega parlamentar nega dela. Poleg tega je zbornica dovolila začasni proračun in vsaj za letos vpokojila § 14. ter dovršila prvo branje kvotnega zakona. Razni odseki so pripravili mnogo gra diva za bodoče zasedanje, omenim naj le zakon o kmečkih zadrugah, ki že deset let straši po parlamentu neprijatelje kmečke organizacije. Premirje. Odkrito pa moramo priznati, da je to delo v prvi vrsti zasluga ministerskega predsednika dr. pl. Korberja. Zapustil je višave hepristopnih ministrov ter stopil v sredo mej narod, mej ljudske zastopnike ter jim pri.-jazno stiskal roke. Ko je videl, da so politična in narodna vprašanja nevarne čeri v valovju strastnih prepirov, zabrni I je državno ladijo v mirne vode gospodarskih vprašanj. S previdno taktiko je preračunil vsak korak, da ne zagazi ali zadene ob nepremagljive ovire na levi in desni. Z birokraško natančnostjo in potrpežljivo dobrohotnostjo je delal gaz v neprodirni goščavi političnih nasprotij. Na levo in desno je delil male koncesije, ki ohlajajo sangvinike in navdušujejo melanholike. V prvi vrsti seveda je dr. pl. Korber krotil češkega leva ter omamljal vsa-nemškega zmaja. Metal je v brlog oslajeno pičo na račun boljšega prepričanja in tudi na škodo javne morale. Z biseri je plačal pritajeno prijaznost lernejske kače, ki siče strup in žveplo po širni okolici. Mnogi tega niso razumeli, drugi so to diplomatiško zvijačo javno grajali. A dr. pl. Korber je do- segel, kar je želel in hotel, začasno premirje v parlamentu. S tem je tudi omogočil, da vladar te dni na češki zemlji v največjem sijaju izrazi češkemu in nemškemu narodu svojo naklonjenost in radodamoct. To je venec in plačilo za premirje. In bodočnost? Državnik mora vedno obračati poglede v daljno bodočnoBt, da o pravem času zapazi oblačice na političnem obzorju in ima pripravljeno podstrešje za mogoče nevihte. Dr. pl. Korber more biti vesel, ako pogleJa na cvetočo Bvojo setev, a mora biti previden in skrben, da spravi pod streho tudi bogato žetev. Marljivo je oral in sejal, ali pa bode tudi žel, to je odvisno od mnogih nepreračunljivih faktorjev in ttidi slučajev. To negotovost je mini-aterski predsednik sam včeraj izražal v gosposki zbornici, rekoč: »Vlada se je v prvi vrsti potrudila, da doseže premirje, ki pospešuje radovoljno delo za splošni blagor. Ta prevrat smatra vlada kot znamenje, da bode počasi in korakoma vendar le mogoče reševati v parlamentu tudi druga vprašanja z ono mirnostjo in treznostjo, ki se strinjata z ugledom in blagrom države, oeveda je država zamotan mehanizem, ki ga more voditi in rabiti le največja previdnost. Najvažnejšo vprašanje pa je pri nae n a-rodno. In glede na to vprašanje hoče vlada vse opustiti, kar bi moglo kaliti mir.« Tu je torej zagata, iz katere si ne vé pomagati nobena vlada. »Quieta non movere«, to je staro mazilo za krvavečo rano. Ali pa je ekscelenca dr. pl. Korber tudi spreten kirurg, ki more izrezati stari prisad, o tem ms pouči bodočnost. V tem oziru se Jugoslovani pač ne moremo zibati v sladkih sa-,njah, pač pa nas more črne slutnje, da bo-demo ravno Slovenci plačali račun za premirje. Zadnja aeja. ^Sinoči je poslanska zbornica kar zdivjala. V petih urah je sklenila nad 20 zakonov. Mnogi poslanci gotovo niso vedeli, o čem se glasuje. Res so bile na dnevnem redu mnoge manj važne stvari, kakor prodaje raznih državnih zemljišč in stavb, toda taka vihra ni dostojna za parlament. Na dnevnem redu so bile tudi važne predloge, toda poslanci LISTEK. Med romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) Stolnica „la Seo" je stara gotska stavba s petimi ladijami in venčana z osmero voglato kupolo; sredi glavne ladije je vzidan kor za kanonike in pevce. Med dolžino in širjavo cerkve ni opaziti mnogo razlike, da je videti skoro kvadratična. Notranjščina je preobložena z raznimi okraski; sploh prekaša ornamentika španskih cerkva vse, kar se je storilo v tem oziru po drugih deželah. Bogato vnanjost povzdiguje tudi bujni ma-vriški slog, ki se nahaja čestokrat namešan gotskemu ali renesanškemu. Med velikim oltarjem in korom vgledam sredi tlaka ploščo z latinskim napisom. Mrtvi kamen govori o dogodku, ki so ga že bogve kolikokrat ocenjevali zgodovinarji. Na tem mestu sta namreč najeta morilca Ivan La^adia in Ivan Sperandeo zabodla / glavnega inkvizitorja kanonika Petra A r b u e s dne 17. septembra 1485. Ob bližnji steni visi dvoje bodal, prav tisti dve, s katerima je bil Arbues umorjen. Kralj Ferdinand Katoliški in kraljica Izabela sta mu oskrbela veličasten pogreb, ker sta mu poprej tudi ona dva poverila inkvizitorsko službo, in sicer zato, „cum vellent e suis finibus judaicam exterminare perfidiam" (ker sta hotela potrebiti iz svojih dežela judovsko hudobijo.) Cerkveni nasprotniki opisujejo Arbuesa kot neznosnega fanatika, ki je brezštevilno krivovercev obsodil k smrti na gromadi ali jih dal uničiti na drug način. Posebno hud vrišč je nastal 1. 1867, ko je papež Pij IX. Arbuesa prištel svetnikom. Brezverni zgodovinarji so hudo napadali cerkev in slikar Kaulbach je s svojim čopičem vpodobil kar celo rodovino, katero je dal Arbues sežgati. Ljudstvo, ki čita ta obrekovanja ter vidi grozovitost plastično pred seboj, seveda veruje, toda kaj je resničnega na vsej stvari? Arbues je bil inkvizitor samo eno leto, tedaj v tako kratkem delovanju sploh ni mogel ugonobiti na tisoče in tisoče krivovercev, kakor se mu očita. Poleg tega vprašamo: Kako bi mogla cerkev sprejeti med svetnike takega trinoga? In kaj pravijo k temu sumničenju domači aragonski zgodovinarji, ki so preiskali dotične dogodke ondi, kjer so se vršili t. j. v Zaragozi? Blankos in Paramo, popisujoča zgodovino inkvizicije, pravita, da je bil kanonik Arbues pravičen in dober mož, ki niti enega heretika ni obsodil k smrti. Ker je zasledil goljufije judov, ki so se dali le na videz krstiti (muranos), so se le ti po pravici bali, da bi jim inkvizitor ne koniiskoval njihovega imetja. Zato najamejo dva morilca, ki napadeta Arbuesa v cerkvi, kjer je ravno opravljal svoje molitve. Prijatelji so ga o pravem času opozorili nevarnosti, katera ga čaka vsled zarote, ter mu svetovali, da naj opusti službo preiskovalnega sodnika (inkvizitorja), ako mu je življenje drago, toda odgovori jim, da zaradi tega rad umrje. Ako je bil tako prepričan o svoji pravici, kako se more trditi, da bi bil delal napačno? Postal je torej mučenec vsled grozovite smrti in je mučenec tudi po smrti, ker mu jemljejo sovražni pisatelji dobro ime, kazoči ga nerazsodni množici kot najhujšega brezsrčnega človeka. Popoldne se podam iz mesta na sprehod. V široki ulici „Calle de la Independencia" kar mrgoli mladega ljudstva, ki ima danes prost dan, da brezskrbno šeta gori in doli. Akoprav večinoma delavskega stanu, se vede mladina tako samozavestno, kakor bi ne poznala nobenega razločka med imenitno gospodo in med seboj, pa tudi tako dostojno, da jo je veselje gledati. Mladenči po trije ali štirje skupaj vsak s kapico na glavi, kakršne nosijo pri nas kolesarji, imajo toliko pripovedovati eden drugemu; še živahnejši pogovori se plcto med dekleti, ki hodijo v posebnih malih gručah semintje. Seveda je bilo ves teden dela dovolj, zato se prilega zabava. Pot me pripelje skozi senčnati drevored (alameda) do vojašnice, pred katero je polno vojakov, ki si po svoje preganjajo dolgčas. Vsi imajo sivkasto platneno obleko, katera jim služi le za bivanje v vojašnici, / o pospravljali po miznicah ali pa doma basali kovčege. Brez debate je zbornica dovolila olajšave raznih pristojbin. Mej temi je tudi posojilo mestne občine ljubljanske v znesku 900.000 gld. za električno razsvetljavo in vojašnico, posojilo celovškega mesta v znesku 4 milij. kron, posojilo kranjske dežele v znesku 4 milijonov kron za javna dela in deželno kulturo (poroč. P o v š e) itd. Zbornica je dovolila, da sme vlada prodati stari kraljevski grad »Wa\vel» v Kra-kovu gališki deželi za 3,300 000 kron. Ta zgodovinski grad bode gališka dežela prenovila ter ga cesarju poklonila povodom vladarske petdesetletnice. Delavska statistika. V trgovinskem ministerstvu je poseben urad za delavsko statistiko. Ta urad ima nalog, da zbira podatke o delavskih raznre-rah pri industriji, trgovini, obrtu, poljedelstvu rudarstvu in prometu. Ta delavska statistika je jako potrebna za upravo in socialno zakonodajstvo. -Urad pa je bil ustanovljen le potom naredbe, a sedaj je zagotovljen s posebnim zakonom. Istotako je zbornica po kratki debati vsprejela zakone o štetju obrtniških in poljedelskih podjetij, o zboljšanju plač ž i v i-noz d ravnikov in o opustu kirurgiških gremijev. O polnoči je predsednik želel vsem poslancem vesele in prijetne počitnice. Kateri imajo čas in denar, si morejo privoščiti mir in veselje v tihem gorskem zakotju ali v razkošnih kopališčih : drugi pa bodo zadovoljni s senco pod domačo lipo ali tepko. Nagodbeni odsek. Včeraj je zbornica izvolila nov nagodbeni odsek 48 članov, ki bode v bodočem zasedanju obravnaval o kvoti in nagodbi z Ogersko. Predsednikom je bil izvoljen vitez J a w o r s k i, namestnikom dr. M e n g e r in P o v s e. na Politični pregled. V Ljubljani, 12. junija Delegacijsko zasedanje je bilo z včerajšnjim dnem zaključeno celi črti. Mej sklepi obeh delegacij vlada, kakor je bilo pričakovati, popolno soglasje in skupna vlada je dobila vse, karkoli je zahtevala. Meritorno delo je bilo zaključeno že v ponedeljkovi seji, včeraj sta bili obe delegaciji le obveščeni o dovršenem delu v obeh zastopih. Gališki deželni zbor se snide jednako drugim, izvzemši češkega in istrskega, v ponedeljek, dne 17. t. m. Zborovanje tega zastopa bo trajalo do 7. julija, torej tri tedne. Iz tega se sme sklepati, da bo tudi ostalim deželnim zborom določena jednaka doba. Nove volitve za ta dež. zbor se vrše že sredi meseca septembra. Mogoče je torej, da se izvrše volitve tudi v drugih kronovinah pred sestankom zbora v mesecu oktobru. drž. Zavarovanje zasebnih uradnikov. Odsek, kateremu je poslanska zbornica poverila vladno predlogo glede zavarovanja zasebnih uradnikov za slučaj starosti in onemoglosti, je, kakor znano, sklenil, da se razprava o tem načrtu odloži do prihodnje jeseni. Utemeljil je odsek ta svoj korak s tem, da je za razpravo o tej važni predlogi premalo časa. O tem sklepu se je posvetoval predvčeranjim izvršilni odbor soc.-politiškega odseka mladočeškega kluba pod predsedstvom posl. Fofta ter sklenil soglasno, da se treba o tem načrtu posvetovati že tekom parlamentarnih počitnic, da se pričetkom jesenskega zasedanja takoj prične z meritorno razpravo. Sklenilo ee je v to svrho, da se pododsek večkrat sestane na Dunaju in prouči poročila posl Karbusa o zavarovanju za slučaj onemoglosti, posl. Ileichstadterja o starostntm zavarovanju ter konečnc» poročilo posl. dr. Pantučeka o procesualno-pravnib zadevah. — Po tem vzgledu bodo bržkone tudi druge stranke proučevale to vprašanje. lievizija Ledocliowskega afere. V zadnji meritorni seji ogerske delegacije Be je po zaslugi op "■zicijonelnega delegata Rakovskega in tovarišev sprožila afera zaradi odklonjenega dvoboja degradiranega grola Ledocho\vskega. Ti delegati so v daljših govorih pojašnjevali krivico, ki se godi temu grofu, ter odločno zahtevali revizije njegove afere. Pripomniti treba, da je za prostaka degradirani dosedaj moško prenašal usodo in ni storil sam v izvedbo revizije prav nobenega koraka. Zastopnik vojne uprave pa je nato izjavil, da vojna uprava sedaj nima prav nobenega povoda vmešavati se v to zadevo, pripravljena pa je stvar preiskavati, ako prizadeti prosi, da se uvede revizija. Ker je pričakovati, da se v tem oziru takoj prične s potrebnimi koraki, je upanje, da dobi grof Ledocho\vski potrebno zadoščenje. Bolgarski ministri na zatožni klopi. Bolgarsko sobranje je te dni s 66 od 69 oddanih glasov, torej skoro soglasno, pritrdilo predlogu, da se pozovejo člani bivšega ministerstva Ivančeva na zatožno klop. Obtožba se glasi na kršenje ustave z nakupom starih železniških vozov brez nabavnega razpisa ter s prekoračenjem dovoljenega kredita. Posebe so še obtoženi bivši ministri Ivančev, Tončev in Radoslavov, ker so v svojo lastno korist oškodovali državne interese pri omenjenem nakupu vozov, gradnji skladišča in imenovanju uradnikov za pobiranje desetine. S tem sicer še ni rečeno, da pridejo bivši ministri res na zatožno klop, ker bo o tem vršila še preiskave posebna komisija. Po končanem sklepu sobranja se sostavi v zbornici državno sodišče in izvoli državnega tožitelja. Proti sklepom tega sodišča ni priziva. Obtoženim preti zapor od 1—10 let. Splošno se pa sodi, da ne pride do konečne obsodbe. Vsekako je Bolgarija unicum v tej zadevi, še bolj pa nje bivši kabinet. sicer so opravljeni v drugi uniformi. Basi finančno stanje Španije ni najvgodneje, privošči vendar država vojakom dvojno obleko: bolj praktično za dom in drugo za službo. Griček na zapadni strani mesta se imenuje T o r e r o s, toda svet je vzvišen le toliko, da se komaj pozna. Tu imajo meščani majheno jezero, ki je na umeten način narejeno iz napeljane vode. Več čolnov je privezanih ob bregu, da se ž njimi vozijo po tej mlaki, kadar nimajo drugega početi. Ne vem, koliko je bila že ura — prav zgodaj že ne — ko poiščem v „Gran Hotel de Europa" najeti kvartir štev. 43. Skušal sem kolikor moč tiho položiti trudne ude k počitku, da ne zbudim z nerodnim ropo-tanjem sosedi, ki sta se nastanili v bližnji sobi. In kakošni sosedi? Dve mladi redovnici v belih habitih in črnih plaščih. Kaj takega videti v hotelu, je po naših nazorih nekaj izvanrednega, v Zaragozi se pa morebiti nihče ne spodtika zaradi tega, akoravno se nahaja v mestu menda dvanajst ženskih samostanov. A pustimo to stvar za sedaj v miru. Ker bom imel priliko, še pozneje govoriti o naših dveh znankah, naj zadostuje, da sem ju tukaj le mimogrede seznanil s čitateljem. (Dalje prih.) gem spominu! Toplo zahvalo izreka č. go spodu domačemu župniku Mih. Zupanu za darovanih 70 K, oziroma nakup krasnega zastavinega traka. Dalje se zahvaljuje č. gosp. domačemu kapelanu Henriku Bukowitzu, blag. g. Ant. Bezgu, učitelju v pokoju in gospej soprogi, blag. gg-: Fr. Lipahu, predstojniku krajnega šolskega sveta, Jos. Lozarju in soprogi, Fr. Jagru št. 12, Jan. Svetku, vsem posestnikom izDobrunj, ter Lovr. Pavčiču iz Zavoglja, ki so darovali večje zneske. Ivan Cerar, šolski voditelj. Iz Podčetrtka. Kakor znano, sta bila v „Domovini« št. 36 in pozneje v „Slovenskem Narodu" št. 118 priobčena članka, koja sta hotela s pikrimi besedami žaliti našega obče priljubljenega g. župnika, članka iz „Domovine" nismo smatrali vrednega, da bi odgovorili nanj. zakaj pisalcu omenjenega dopisa so morale biti tukajšnje razmere kaj malo znane, sicer bi moral vedeti, da naš, še le malo časa tukaj bivajoči župnik nima osebne volivne pravice. Ker pa se je zaradi tukajšnjih volitev še oglasil „Slov. Narod", ne moremo molčati zato ker si štejemo v dolžnost, se potegniti za našega g. župnika kakor zasluži. Laži „Narodove" pa tukaj javno razjasnimo kakor sledi: Podli pisalec „Narodov" piše, da je g. župnik »ves plav od jeze" in da se mu sline cede, da ni varno blizu njega stati. — Nato odgovorimo, naj bi omenjeni »Narodov« prijatelj vender sebe pogledal, kako izvrstno ta popis njemu samemu pristaja — ker ta v obrazu plavi in peneči se ptiček nam je tako dobro znan. Glede narodnosti se pač ne moremo v nobenem obziru pritožiti, ker se je g. župnik še vedno pokazal vseskozi kot vrli Slovenec. — Nadalje se g. župniku predbaciva, da se tukajšnjim nem-čurjem od daleč priklanja in odkriva, ter z nekako ..farizejsko potezo" na „pikastem" obrazu kliče: „Hab' die Ehre!" Najprej rečemo, da je to impertinentna laž. Kar zadeva „pikasti obraz" rečemo, da se kaže s tem izrazom pisalec vseskozi surovega, podlega, ničvrednega in malo olikanega značaja, ker govori tako zaničljivo o sledovih, katere je zapustila težka, nevarna bolezen. Res lepo se kaže ta sloveča „liberalna inteligenca !" Pa saj Bog je pravičen, glej da sam ne ostaneš na cedilu po pre-govoru: „Danes meni, jutri tebi!« Da bi naš g. župnik na prižnici stokal in stokal, kakor se je „inteligentni" liberalec izrazil, je kakor vse drugo gola laž. Ta izraz nas le prisili vsem naznaniti, da smo s pridigovanjem tako zadovoljni, kakor še nikoli, da bi le vsi poslušali krepke in jedrnate njegove govore. Velika večina žup ljanov mu je hvaležna in udana. Dopisi. Iz Sostrega (Št. Lenart) pri Ljubljani. V praznik sv. Trojice dne 2. t. mes. blago slovljena je bila tu nova šolska zastava, krasno delo tvrdke Fellinger in Hassinger, c. kr. dvornih založnikov na Dunaju. Zastava stane z vsemi pritiklinami vred 340 K, Napominanega dne popoludne pomikali so se šolarji — nad 300 — z venci na glavah in s šopki na prsih mej pokanjem topičev in krasnim našim zvonenjem v veličastno župno cerkev, č. g. župnik Mihael Zupan je izvršil sveti blagoslov ter govoril na to slavnostni govor, na kar so bile pete lita-nije. Potem se je vršila procesija za sveto leto, katere smo se o tej priliki s šolarji udeležili z razvito novo zastavo. Korakali smo na hrib k sv. Urhu v Dobrunje (do-brunjski Rožnik) in od tod pa v Zavoglje. Vse se jo blagoslovljenja nove šolsko za stave radovalo. Šolski voditelj izreka tem potom cenjenim laranom sostrškim, ker so na njegovo prošnjo tako drage volje in izdatno prispevali k šolski zastavi, svojo iskreno zahvalo. Zahvaljuje se za doposlani dar mil. gospodu prelatu dr. J. Kulavicu ter č. gospodu župniku Ant. Ko r biču, ki sta s tem po-svedočila, da jima je »ostro, kot bivšima tukajšnjima duhovnikoma, še vedno v bla- Sprejem v ljubljansko občinsko * zvezo. V včerajšnji seji obč. sveta je bil na vrsti sprejem v ljubljansko občinsko zvezo. Poročevalec je bil županov namestnik mag. svetnik g. Vončina. Dočim ima stari domovinski zakon točko, po kateri je občini na prosto voljo dano sprejeti v občinsko zvezo, kogar ona hoče, in tirjati od njega pristojbino, določa novi domovinski zakon, da občina ne sme odreči domovinske pravice tistemu, ki je kot polnoletni državljan najmanj 10 let prosto vol) no brez pre-Stanka bival v občini in ni užival preskrbe ubogih ter je bil pošten. Mestnemu magistratu je bilo izročenih 576 tozadevnih prošenj, od katerih jih je bilo ugodno rešenih 556. V ljubljansko občinsko zvezo so sprejeti naslednji ljubljanski prebivalci: Aleš Ivan, čevlj. mojBt.; Aleš Matej, tov. del.; Altman Jos., glav. odgonski sprev.; Ambrož Marjana, dekla; Andlovic Mat., žel. del.; Antosiewicz Fran, utnir. brz. sluga; Antosiewicz Julij Albin., brz. inst. in urar; Antosiewicz Otilija Ter., izpr. učiteljica ; An-žič Fran, dninar ; Anžič Ivana, dninarica; Anžič Matež, krojač; Avbelj Jos.. tov. del.; Avbelj Jos, žel. nadspr.; Bajez Roz, del. v pred.; Baris Fran, bivši mizar; Banovec Mihael, peč. pom.; Baraga Fran, sob. slikar; Baraga Jern., miz. pom.; Barbič Iv., hišni posest.; Bastole Franja, žel. č. vdova; Bav lofsky Marg., okr. zdr. vdova; Berga nt Mih., del. v pred.; Berčič Jur., odv. solicit.; Ber-dajs Ign., dnin.; Bergant Jos., izvošček ; Ber-lan Ivan, kočijaž; Bevc Mar., del. vdova; Bezlaj Mihael, tes. pom. in branjev.; Bitenc Ana roj. Jenko, bran. in prod. zelenja; Bi tenc Andrej, mes. pom.; Bizjak Fran., gostiln. ; Bizovičar Ivan, hiš. posest, polj.; Bončar Fran, plesk.; Božič Marj., hranod.; Bo- žič Tomaž, branj.; Božnar And., trg. poslov.; Bolha Brigita, žel. del. vdova; Brajer Anton, čevljarski mojster; Bravha Simon, kupče-valeč železnine; Breoelnik Lovrenc, mizar; Bregar Uršula, dninarioa; Breskvar Anton, ključavničarski mojster; Briifach Ivan, pomožni uradnik ; Centa Ana, dninarica; Capuder Alojzij, postrešček; Cerar Marija rojena Kavčič, poštarjeva vdova; Cesar Josip, delavec; Ciber Ivan, tiskarski strojevodja; Cigale Elizabeta, hišna oskrbnica; Cizerle Josip, kramar; Colarič Marija, gostija; Cun-der Uršula, bran;evka; Carman Ivan, tisk. strojevodja; Carman Josip, železniški sprevodnik; Carman Simon, hišni posestnik in vrtnar ; Čebul Josip, delavec v klavnici; Čer-melj Jernej, prodajalec sočivja; Cerne Mar. rojena Dermaša, pek. pomočnika vdova; Češark Fran, kustos in trafikant; Čižek (Czi-zek) Elizab. nadsprev. vdova; Čuk Helena, strežnica; Debelak Marija, branjevka; Dela-korda Fran, tovarniški paznik; Demšar M., kuharica; Dešnak Anton, kroj. pomočnik ; Dimnik Neža, strežnica; Dolar Gašp., branjevec ; DollencFran, čevlj. mojster; Doljčič Marija, dninarica; Dolinar Uršula, šivilja; Dovč Anton, tovarniški delavec; Dušak M., delavčeva vdova; Eiesini Ana, dninarica; Erjavec Alojzij, čevljarski mojster; Erjavec Ivan, trgovski hlapec; Eržen Uršula, dninarica ; Fabijančič Fran, čevljarski mojster; Flere Marija rojena Vidmar, vdova paznika pris, delavnice; Flore Marija rojena Trilier, mitničarjeva vdova; Florjančič Ana Marija, hišina; Florjančič Mar. Jož. Terezija, bivša kuharica ; Florjančič Matilda Jožefa, hišina; Forlan Ivan, mizarski pomočnik; Fortuna Josip. dninar; Frolich Helena, kramarica; Ga-beršek Ivan, delavec v tobačni tovarni; Gale Ivan, železniški nadpaznik; Galin Simon, čevljarski mojster; Gantar Ivan, plesk m.; Gašperlin Marija, strežnica; Gerčar Marija, delavčeva vdova; Glavič Anton, zasebnik; Gogola Ana, kramarica ; Golob Ana, služkinja ; Gorjanc Ivan, tovarniški del.; Goštič Marija, dninarjeva vdova; Grablovic Fran. tovarniški delavec; Grabnar Mat., prodajalec usnja; Grainer (Krainer) Ivan, bivši železn. ključar. (Konec prih.) Dnevne novice. V Ljubljani, 12. junija. Deželni predsednik baron H e i n se je včeraj zvečer vrnil v Ljubljano. Šolske vesti. Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval ravnatelja tukajšnjega učiteljišča g. Frančiška H ubada dež. šolskim nadzornikom za Kranjsko. Ravnateljem tukajšnjega moškega in ženskega učiteljišča je imenovan profesor na tukajšnji višji realki g. Frančišek Leveč. »Gospodarska Zveza« in »Slov. Narod«. »Slov. Narod« je zopet pokazal, kako resen in upoštevanja vreden list da je. Prejšnji teden je pisal najprej v dolgem članku, da dela »Gosp. Zveza« velikanske dobičke. Izguba je po mnenju tega članka izkazana v bilanci le zato, da se dobi Dodpora od vlade. Nekaj dni zatem je pa irinesel zopet dolg uvodni članek, v katerem dokazuje, da ima »Gosp. Zveza« v elita nske izgube, da je falitna in da bo vse propadlo. — Vsak pameten čitatelj, katerega razum je vsaj za pol stopinje boljši nego razum navadnih liberalcev, je moral pač že iz tega spoznati, da oboje ne more biti res, in da se je »Narod« vsaj enkrat zlagal. Po naših mislih se je zlagal obakrat. »Gosp. Zveza« nima ne velikanskih izgub ne velikanskih dobičkov, ampak počasi napreduje, kolikor se da v sedanjih razmerah. Ker pa imamo mi že dalj časa dvomljivo čast, da poznamo liberalno »inteligenco«, smo prepričani, da so »Narodovci« svojemu glasilu verjeli — obe laži! Ljubljanski občinski svet. Včeraj je imel občinski svet ljubljanski izredno sejo. Župan je naznanil, da je darovala rodbina Luckman ob smrti g. Marije Palavičeve mestne reveže 1000 kron. Obč. za svet se je na daru zahvalil in v znak so-žalja ob smrti g. M. Palavičeve vstal s sedežev. Pri novem poslopju mestne dekliške šole so se oddala instalacijska dela tvrdki Nolli in Ecker. Ob novem Franc Jožefovem mostu so zopet narastli stroški. Ni je skoro seje obč. sveta, da bi se stroški za ta most ne pomnožili za par sto kron. Včeraj se je sklenilo, da se ob Levčevi hiši ne nasuje zemljo, kakor se je prvotno sklenilo, ampak da se ob Levčevi hiši napravijo oporni zidovi za 1000 K ! Ob mostu bode torej res vse v opornih zidovih, številnih stopnicah in novih klancih — prava razstava nove mestno »regulacije«. Tako bode iz tega se zapet iz- cimil nov dobiček za — banke, ker si bodo ljudje rajši zavarovali zdrave svoje noge. Mestne zmaje ob mostu se je sklenilo uliti iz bakra in ne, kakor seje prvotno sklenilo, iz brona. Zato bode treba zopet 600 K več eamo za modele. Novo tlakovanje u li c za 73.68 7 K si je izmislil župan Hribar. Predlagal je, naj bi se tlakovale Špitalske ulice, Mestni trg, pod trančo, Stari trg, pred škofijo. Stavbinski odsek je sklenil, naj se s tem še malo „počaka", kar se je odobrilo. Kopališče v Koleziji se bode pričelo popravljati. Za letošnje poprave se je določil znesek 488 K 32 h. O sprejemih v občinsko zvezo poročamo na drugem mestu. Došlo je 576 prošenj. V obč. zvezo je bilo sprejetih skupno 556 oseb. O trotoarju pred hišo g. Ludviga je določil dež. odbor na pritožbo g. Ludviga, da mora mesto k tlaku pred njegovo hišo prispevati dve tretjini, on pa z eno tretjino. Občinski svet je sklenil uložiti priziv na upravno sodišče. Stavbnemu podjetniku Jakobu Ac-cetu se je sklenilo prodati svet za Wet-tachovo vilo kvadratni seženj po 24 kron in s pogojem, da mora pričeli zidanje prihodnjo spomlad. Za cesar Franc Jožefov a s i 1 v Aleksandri j i se je sklenilo darovati 100 K jedenkrat za vselej. Staro skladišče še bode prestavilo s prostora bivše dež. bolnice v mestno gramozno jamo ob Poljanski cesti. V ta namen je obč. svet določil 3000 K. Kolavdacija in končni obračun poslopja grolovske Stubenbergičine ustanove se odobri. Sklene se naprava nekaterih n o -vih klopi v drevoredih in sicer dobe lesene klopi drevoredi: na Zojzovi cesti, na Bregu, Franč. nabrežju, Karlovski cesti, pred Prulami, na muzejskem trgu se napravijo železne klopi, istotako se naroči še deset železnih klopi iz kovanega železa za »Zvezdo« in glavni drevored pod Tivoli. Ljubljanski »Prater« bode preložen. Včeraj se je sklenilo v obč. svetu, da se to igrišče premesti na oni trikot, na katerem je imel svoje predstave cirkus Barnum in Bailey. Dotični trikot so primerno nasuje, pa tudi nekaj nasadov se ondi napravi. Reorganizacija mestne registrature se je odobrila. Odbila so je podpora avstrijski vrtnarski raz s ta v i na Dunaju. V mestni u bo ž nie i se bode naredil xylolith tlak v obsegu 400 kvadratnih metrov po 8 K kvadratni meter. Sklep obč. sveta o stranišču v Rohrmanovi hiši se je spremenil in se bo zadeva uravnala po § 16 mestnega stav-binskega reda. Sledila je tajna seja. Celjski Nemci posnemajo Slovence. Jutri priredi celjska nemška obrtna zveza javni shod, da se posvetujejo, kako posnemati sov. delavsko stavbeno društvo »Lastni dom«. Gibanje tržaških Slovencev. Društvo »Narodni doin v Trstu« bo imelo ustanovni občni zbor dne 30. junija t. 1. ob 10. uri predpoludne v prostorih »Slovanske čitalnice«, ulica S. Francesco št v. 2. Društvi »Narodni Dom« v Trstu in polit, društvo »Edinost« ste ustanovili stalni urad s sedežem v prostorih »Delavskega podp. društva«, ulica Molino piccolo štv. 1. Uradne ure so ob delavnikih od 5. do 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. ure predpoludne. Nočno češčenje. Pred praznikom pre-svetega Srca Jezusovega, t. j. jutri zvečer, bodo možje in mladeniči molili celo noč presveto Rešnje Telo v cerkvi sv. Srca Jezusovega v Ljubljani. Molila se bo 3. ura: Češčenje Srca Jezusovega. Želeti je cbilne udeležbe. Umrl je danes zjutraj bogoslovec Fr. Dobnikar po dolgotrajnem bolehanju v Leoninumu. Pogreb bo jutri, 13. junija, ob 6. uri popoludne. Bil je rajni jako spreten risar, pa rahlega zdravja že pri vstopu v semenišče. N. v m. p.! Imenovan jo g. M. U. dr. Iv. Zajec volonterjcm v dež. bolnici. Novi predsednik pomorske oblasti v Trstu »Wiener Ztg." objavlja, da je Nj. Veličanstvo cesar imenoval sekcijskega načelnika v ministerstvu za trgovino, Natalija E b n e r j a pl. Ebenthall, predsednikom pomorske oblasti in je tem povodom dovolil, da se isti uvrsti ad personam v IV. razred državnih uradnikov. Poštnim vežbenikom je imenovan g. Aleke. N a c h t i g a 1 iz Gorice. Nova maša. V Mokronogu je imel v nedeijo 9. t m. novo mašo č. g. Frančišek Po v še iz redovniške družbe Sale-zijancev, katera se, kakor znano, peča z vzgojo zapuščene in zanemarjene mladine. Novomašnik je zadnji čas deloval v Salezi-janskem zavodu Moncalno v severni Italiji, ter bil posvečen od Turinskega nadškofa. Kot sinu premožnih starišev mu je bil svet odprt, izbral bi si bil lahko kak stan, v katerem bi imel prijetno in zložno življenje, toda zvest svojemu poklicu je zapustil v^e, ter si izbral rodovniško družbo Salezijancev, katera, še vsa prešinjena duha pred nekaj leti umrlega ustanovnika Janeza Bosco -1«, tako neumorno deluje v prospeh človeštva, da jej niti framasonska italijanska vlada ne more odreči priznanja. Pri cerkveni slav-nosti je govoril sorodnik novomašnikov veleč, g. Franc Povše, kanonik v Novem mestu, pri slavnostnem cbedu pa je predhodnik Salezijanskih sotrudnikov na Slovenskem č. g. katehet Janez Smrekar razložil ustanovitev in pomen Salezijanske družbe, izrazil veselje, da vidi častno zastopano pl. t. c. kr. uradništvo, in izrazil nado, da bo isto kakor drugod tudi na Slovenskem v slučaju potrebe podpiralo človekoljubno delovanje Salezijancev. Da ob taki priliki pridejo bližnji in dalnji sorodniki skupaj, je naravno, a da pride kdo k tej slavnosti iz daljne Amerike, kot je to storil brat novomašnika g. Janez Povše, to je nekaj izvanrednega. č. g. novo-mašniku želimo: Na mnogo let v vinogradu Gospodovem! Ormoški občinski zastop je sklenil vložiti na namestništvo rekurz proti odloku okrajnega glavarstva, ki je sistiralo njegov sklep proti dr. Preskerju. Pomožni zaklad proti nezgodam snuje na Štajarskem ces. namestnik Clary. Bohinjska železnica. V kratkem pride v Gorico okolu 70 inženirjev, ki bodo pregledali črto iz Podbrda do Gorice ter bodo razdelili delo. Župnikom v Roču v Istri je izbran g. Rihard R u ž i č k a , dosedaj kaplan v Žminju. Socijalno-demokraška zmaga. V Sp. Šiški so včeraj pri obč. volitvah v 111. razredu zmagali soc.-dem. Danes voli II. razred. Boj je hud. Doslej je v Sp. Šiški odločevala narodno-napredna misel. Sklep šolskega leta v Gorici. Na goriški c. kr. višji realki in pa na ženskem učiteljišču bode sklep šolskega leta dne 28. junija. Ustmena matura na teh dveh zavodih pa prične 1. julija t. 1. »Zora«. Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva ima v ravnokar izišli IV. številki naslednji obseg: J. S : Odkritim besedam — odkrit odgovor. —ov: V spomin -j- učitelju, prof. dr. Viljemu Neurathu. P. P.: Britvar Andrejec. F. T.: Značaj. Glasnik: Katoliško vseučilišče in njega nasprotniki. — Križ na vseučilišču. — Zora izhaja 5-krat na leto in stane 2 K, za dijake 1 20 K. — Upravnik: Bogomil Remec, stud. phil., Dunaj, XVIII. Theresiengasae 38. — »Zoro« toplo priporočamo! Za pogorelce v Kropi je nabral g. Brus veliko razne obleke, katero je včeraj delavsko tajništvo poslalo na določeno mesto v Kropo. Vsem darovateljem, kakor tudi g. Brusu, prisrčni Bog plačaj. Kdor ima še kaj obleke odveč, je vljudno prošen. da jo pošlje v Brusovo trafiko, Pred Škofijo št. 13. Kršč. soc. zveza. Strela je predvčerajšnjim popoludne udarila v hlev posestnika Janeza Ifčiča iz Pristave pri Leskovcu. Zgorela mu je hiša in vsa gospodarska poslopja, tudi en vol. Sosedi vdovi Mariji Cizerle so pogorela vsa poslopja. Na pomoč so prihiteli ognjegasci iz sv. Križa in Leskovca. Z združenim naporom so omejili ogenj na zgorela poslopja. Znani so Leskovčani kot dobro izvežbani ognjegasci pod spretnim svojim vodstvom. Križevci so bili prvikrat v boju proti ognjenemu elementu. Pred kratkim so vstanovili ognjegasno društvo. Praznik sv. Trojice je bila blagoslovljena nova brizgalna, predvče-ranjim je prestala prvo poskušnjo in se vrlo obnesla. Utopila se je v Vrtojbi v nedeljo zjutraj 31etna deklica hčerka Ant. Žižmunda. Igrala se je s svojo „punčiko" blizu neke luže. Ker jej je pa punčika padla v vodo in jo je hotela izvleči, pa pri tej priliki pade sama v lužo. Ko so prišli čez nekaj časa ljudje k luži in jo izvlekli, bila je že mrtva. Ogenj v Robatišču. V Robatisču v prodajalnici urarja Bandela začelo je goreti. Vrgel je nekdo v pljuvalnik kos goreče smodke. Vsled tega se je unel pljuvalnik, zgorela je lesena stena, pult in več malih škrinjic, poškodovanih je bilo več ur, ki so bile urar]u izročeno v popravo. Nesreča bi bila še veliko večja, da niso prišli pravočasno ognjegasci in pogasili ogenj. Škode ima urar nad 200 K. Požari v ljubljanski okolici. Iz Rudnika se poroča, da se je včeraj požigalec ondi pojavil, a da so ga ljudje prepodili. Neznanec je na ljudi baje iz gozda streljal. O govoricah, da je bil v Djbrunji prijet g. Toplikar se sedaj poroča, da je bil prijet samo g. Kubelk». Ljubljanske novice. Nevarnega tatu je aretovala včeraj ljubljanska policija. Tat je postopač Jažef Blagovič. Priplazil se je skozi okno v stanovanje c. kr. nadporoč-nika Fr. Pa v lička in je vzel posteljnega perila v vrednosti C0 K. Ko se je tat plazil skozi okno, prišel je mimo policaj, ki je BlagoviČa povabil na rotovž. Blagovičev tovariš, ki je pod oknom čakal, je zbežal. Oba lata sta iz Trsta. — Morilci Ljubljančana na Dunaju aretovani. Morilce 40!etnega Ljubljančana Podborška, ki jo bil na Dunaju v Meidlingu umorjen na ulici, so aretovali. Umoril ga je nek Oger Karol Siinrad s tovariši. — Nagloma umrla je v Ljubljani Marija Kalič iz Ilraš. Brzojavna služba v Ljubljani. Trgovinsko ministerstvo je dovolilo, da se uvede na ljubljanskih poštnih lilijalkah 3. in 4. brzojavna služba. Samomor. Dne 7. t. m. se je za pokopališčem v Srednjem ustrelil finančni stražnik M>ks Vidmar. Bil je takoj mrtev. Uzrok samomoru ni znan. Javna pritožba Iz Krope so nam piše : Kaj je z zavarovalnim društvom »A d r i -atica«? Vsa druga zastopstva so bila takoj na mestu in reelno postopajo z zavarovanci »Adriatica« se pa nič no zmeni. Ljudstvo je ogorčeno in plašno čaka rešitve iz bede. Smrt v žagi. V Studenicali je prišel pod kolesa samostanske žage fant Franc Kolar ter je bil takoj mrtev. * * « Dvajset let načelnik generalnega štaba. Včeraj je slavil fzm, baron B e c k 20letnico, odkar je šef generalnega štaba. Kaj pa »inteligenca». »Inteligenca« je dobila v včerajšnjem »Narodu« članek, v katerem se pogreva »cerkveno premoženje« na način, kakoršen se najde v najbolj bu-dalastih zakotnih listih. Kar z zraka »inteligenca« pograbi trditev: »V zadnjih šestih letih je katoliška cerkev snedla okrog 7000 kmetskih premoženj « Ta računar je gotovo tisti neslanec, kateri kmeta »dobro pozna«, kmet pa njega še bolj. Naposled bodo »klerikalci« krivi celo vseh eksekucij, katere iz-vrše liberalni advokatje. In res pravi »inteligenca« : »Klerikalizem je kriv, da je na tisoče kmetskih posestev prišlo na boben.« »Inteligenca« ima cerkveni denar že od tedaj v čislih, ko je nek liberalni žurnalist ga kradel iz cerkvenih pušic. Pri ričetu so se mu potem dva meseca slino cedile po tem denarju in se mu cede še sedaj, ko hodi okoli v čevljih, katerih ni ukral v Zagrebu. Umevno je, da bi »inteligenca« najraje pograbila za se vso cerkveno premoženje, da bi se potem cerkve razrušilo samo ob sebi. Kaj cerkev dobrodelnega stori, tega -inteli genca« ne vidi, ona hoče imeti za se ves denar. Ona zvesto posnema svojega »vzornika«, kateri ni mogel pri miru pustiti niti farovških žlic! — »Vse, kar se je v deželnem zboru storilo,« pravi »inteligenca«, »jo zasluga liberalcev!« ... Da ao je v deželnem zboru preprečilo deželno zavarovalnico in druge za kmete koristne predloge, je res zasluga liberalcev. »Inteligenca« naj bo prepričana, da kmetje to njene »zasluge« prav dobro poznajo in da jih ji bodo primerno poplačali. Prav nič ji ne pomaga, da tuli: »Klerikalci delajo na to, da bi kmete spravili na nič,« — »Inteligenca«, ki se zbira okoli znane banke, za vija oči: »Klerikalci hočejo krnela molzti v nesreči, kadar pogori.« Do danes ni »Narod« priobčil nobenega daru ni za pogorelce v Gorcnjivasi, ni za pogorelce v Kropi, »Slo venec« pa je že odposlal lepe svote. »Inteligenca« dola z raznimi lažmi, psovkami in obrekovanjem. Morala in nravnost zahteva, da se tako »inteligenco« vržo skozi vrata! Prodajalka čevljev Marija Ker-nova pred ljubljanskimi porotniki Včeraj je stala pred ljubljanskimi porotniki S9!etna Marija K e'r n iz Ljubljane, obtožena poneverjenja in goljufije. Zadeva, radi katere je Marija Kernova prišla pred porotnike. je naslednja: Ivana Nosan iz Gotenic na Kočevskem je 21. marca 1896 naložila v kranjski hranilnici 200 kron na ime Marije Čadež ter to knjižico izročila obdolženki Mariji Kern, da bi jo hranila. Meseca oktobra 1897 izročila jej je še drugo hranilno knjižico kranjske hranilnice, katero jej je Kari Nosan daroval in na katero je bilo naloženih glavnice 2000 kron. Kakor je iz izpisa kranjske hranilnice razvidno, ie bilo iz kniižice, glaseče so na ime Marijo Čadež, od dne 21. marca 1896 vloženih 200 kron že 27. aprila 1896 dvignjenih 190 kron. Dalje je bilo iz knjižice, glaseče so na Karla No-sana, dvignjenih na glavnici dne 3 ma|a 1900 1400 kron, dne 28. maja 1900 200 K, dno 26. septembra 1900 200 kron, na obrestih pa od leta 1897 dalje od časa, odkar je imela Marija Kern to knjižico v svoji shrambi, dne 7. januvarija 1898 165 kron 86 h, dne 28. septembra 1899 118 K JŽ6 h. Ivana Nosan izpove, da od časa. odkar je izročila omenjeni knjižici Mariji Kern, ni niti vinarja sama iz hranilnice vzela, ter da je Mariji Kom le naročila, da naj obresti od glavnice 2000 kron, naložene na knjižica pod imenom Karla Nosana, dvigne in naloži na drugo, na ime Marijo Čadež so gla-sečo knjižico. V istini Marija Kern priznava, da je razun dne 28. maja 1900 dvignjenega zneska 200 kron in dne 28. septombra 1900 dvignjenih obrestij v znesku 118 K 86 h, vse ostale prej naštete zneske od glavnice 2000 kron brez dovoljenja Ivane Nosan dvignila in za se porabila, obresti v znesku 165 K 86 h sicer z dovoljenjem Ivano Nosan dvignila, da pa jih ni naložila na knjižico, glasečo se na Marijo C.idež, kakor jej je bilo od Ivane Nosan naročeno, ampak da je obresti tudi za-se porabila. — Gledo dne 28. maja 1900 dvignjenih 200 K aicer obdolženka tudi naravnost no taji, da jih ni dvignila, pravi le, da so ne more spominjati, da bi jih bila kedaj iz hranilnice vzela. Ker pa Ivana Nosin i/.rečno izjavi, da od časa. odkar je imela obdolženka knjižice v svoji shrambi, torej od 1. 1896 ozir. 1897 ni niti vinarja sama iz hranilnice vzela, Marija Kern pa sama pravi, da ni nikomur pravila, da ima tuje hranilne knjižice spravljene. je nedvomno, da je tudi ta znesek 200 K ona dvignila in zase potrošila. Isto velja tudi glede dne 28. septembra 1899 dvignjenih obrestij v znesku 118 K 86 h. Ivana Nosan jo pa glasom svoje izpovedbo obdolženki Mariji Kern tudi denar pošiljala v svrho, da bi ga ta naložila na hranilno knjižico, glasečo se na ime Marija Čadež. Koliko jej je izročila oziroma po pošti poslala no ve, najmanj pa 1800 kron. Da razun 200 K, vloženih po Ivani Nosan sami, na to knjižico ničesar več ni bilo vloženega, razvidno ie iz izpisa kranjske hranilnice. Sicer pa Marija Kern tudi to priznava, da je namreč na|manj 1800 K od Ivane Nosan v svrho vložitve na imenovano knjižico prejola, pa ne vložila, ampak zase porabila. Glasom omenjenega izpisa Kranjske hranilnice ostalo je v knjižici na »Carl Nosan« se glaseči, vloženih 277 K 48 h in na knjižici, glaseči se na »Marija Čadež « 12 K 28 h. Obdolženka pa knjižici s tema vlogama ni hotela izročiti Ivani Nosan, ko jih je ta od njo zahtevala, kakor jih že tudi poprej I. 1899 in 1900 Ivani Nosan na zahtevanje le te ni hotela pokazati, češ da jih ima g. Adolf Klein v svoji blagajni ter jo jedenkrat so izgovarjala, da g. Kleina ni doma, drugič pa, da ima svojo blagajno, ker je ključ od isto zgubil, v ljubljanski mestni hranilnici in da blagajno no more drugikrat odpreti, kakor takrat, kadar je seja. Ko je pa konečno Ivana Nosan pismeno zahtevala od obdolženke, da naj ji pošlje obe knjižici, odgovorila jej je ta, da so ji bile ukrade n e, ne da bi joj c menila o tem, da jo ona kak denar iz teh hranilnih knjižic dvignila in porabila. Še le potem, ko je Ivana Nosan dne 1. aprila t. 1. v kranjski hranilnici zvedela, koliko da je še v knjižicah, jej je obdolženka priznala svoje dejanje, glede denarja, vzetega iz knjižice, glasečo se na Karla Nosana, še le po daljšem obotavljanju. Obdolženka sicer v soglasju z izpovedbo Ivane Nosan priznava, da je proti Ivani Nosan na opisani način so izgovarjala češ, da se je isto bala, vzdržujo pa trditev, da so ji bile obe knjižici dno 23. marca t. I. ukradene in jo tudi v tem smislu ovadbo naredila, v kateri pa kljub temu, da jo ona sama skoro vos denar, kolikor je bilo naloženega, oziroma kolikor bi ga bila morala naložiti, za se porabila, ovaja, da je bilo na vsaki označenih knjižic naloženih po 2000 K, med tom pa je na knjižici pod imenom Ka-la Nosana le 277 K 48 h., na knjižici pod imenom Marije Čadež pa le 12 K 28 h. uloženih ostalo. Ze na podlagi teh okoliščin so mora upravičeno smatrati, da jo obdolženka Marija Kern omenjeno tatvino, o kateri smo tudi mi poročali, le fungirala. Ta sum podpira pa tudi izpovedba Marijane lirejc, katera izpove, da je obdolženka dno 23. marca t. 1. zvečer, ko ste prišli z ob-dolženko domov, takoj, ko jo prišla v svojo sobo, začela vpiti in njo, ki jo na dvo- rifiču ostala, klicati, na kar je ona takoj ila v obdolienkino sobo, videla, da je reB vee razmetano v sobi in je obdolženka Marija Kern ji takoj začela pripovedovati in naštevati predmete, kateri so ji bili baje ukradeni Ravno iz te okoliščine, da je ob dolženka takoj vedela, kateri predmeti so ji baje ukradeni, se more sklepati, da si je celo pri njej baje izvršeno tatvino sama izmislila. Dalie je pa tudi izpovedbo Terezije Klein upoštevati, glasom katere je Marija Kern 23. marca 1901 ob 7. zvečer v njeno stanovanje prišla, če prav ničesar pri njej ni imela opraviti in ko sicer še nikdar vtem času ni bila pri njej, ker nje same po '/,6. zvečer nikdar ni doma in je 23. marca i I. le slučajno še ob 7. zvečer doma bila. Pripomni se tudi, da je imela Terezija Klein svoje perilo navedenega dne spravljeno pri obdolženki, od kojega pa ni bilo ničesar vzetega. Iz vsega tega sumljivega in z lažmi prepletenega obnašanja obdolženke, kakor tudi iz okolščine, da je preiskava uvedena radi tatvine, ovadeoe po obdolženki popolnoma brezvspešna ostala, v kolikor se namreč te tatvine tiče, se more pač z gotovostjo sklepati, da obdolženki ničesar m bilo ukradenega, ampak da si je vse to popolnoma izmislila z namenom, v njeni shrambi se nahajajoči hran. knjižici si pridržati, bodisi, da bi jih realizirala, bodisi, da je upala na ta način na sproti I Nos in prikriti svoje nepošteno ravnanje. Obdolženka je torej z doslej navedenimi dejanji od Ivane Nosan njej zaupano blago si prilastila, oziroma pridržala, to zadnje b tem, da Ivani Nosan na izrecno zahtevo le-te do-tičnih hranilnih knjižic ni izročila, izgovarjajo se z izmišljenimi zadržki. Dalje je obdolženka od Marije Camež po zimi 1899-1900 prejela 40 kron, da bi jih naložila v mestni hranilnici ljubljanski, kar je tudi storila. Marija Čamež pustila je hranilno knjižico v shrambi Marije Kern in jej izročila še nadalje 140 kron tudi v svrho naložitve v hranilnici. Kakor je iz dopisa mestne hranilnice ljubljanske razvidno, vloženih je bilo na knjižico št. 31.063. glasečo se na ime M. Camež dne 15. maja 1900 40 K. Koji znesek pa je bil dne 26. septembra 1900 zopet dvignjen in sicer z obrestmi vred, tako da je dviga telj prejel 40 K 13 h. Kak drugi znesek pa sploh ni bil vložen na to knjižico. Obdolženka Marija Kern prizna, da je omenjeno knjižico popolnoma realizirala, in tudi izročenih jej 140 K porabila. Obdolženka je torej z doslej navedenimi dejanji njej zaupano blago v vrednosti nad 100 K si prilastila in pridržala, kar hudodelstvo nezvestobe po §183 k. z. utemeljuje. Glasom izpovedbe MarijeAvsenik prosila jo je obdolženka pred 3 ali 4 leti, torej leta 1897 ali 1898 za posojilo 160 K, češ, da jih silno potrebuje, ker mora plačati pri tvrdki J. C Mayer ta znesek, ako ga ne plača, morala bo plačati 20 K globe. Izročila jej je hranilno knjižico, da bi je samo 160 K dvignila potem, ko je v njo, ki sprva ni hotela posojila dati, silila Hranilno knjižico ji je zopet izročila, izposojenega zneska jej pa kljub večkratnemu opominu ni hotela vrniti, izgovarjajo se jedenkrat, da ima sicer že 80 K za njo na novi knjižici naloženih in da ji bode to novo knjižico izročila, kadar bo 160 K naloženih imela, drugič, pa da nima denarja, da pa ji bode že vrnila. Obtoženka prizna, da je prejela 160 K posojila od Marije Avsenik, trdi pa, da je v istini imela plačati 160 K pri tvrdki J. C. Mayer. To pa ni resnično, ker po sporočilu te tvrdke ni Marija Kern niti pred 3 ali 4 leti, niti v zadnjem času nikacega blaga na upanje vzela — tedaj tudi ničesar plačati ni imela. Ker je obdolženka ta izmišljeni dolg še ugo tavljala s tem, da mora sicer 20 K globe plačati, pripravila je Marijo Avsenik do tega, da ji je ta res 160 K posodila, ter je torej z zvitim prigovarjanjem od lete imenovani znesek izvabila. Da je imela že v začetku namen, Mariji Avsenik teh 160 K ne vrniti, je razvidno že iz navedenega, kakor tudi iz tega, da je na opomin Marije Avsenik, naj ji vrne posojeni denar, lažnjivo se izgovarjala. To dejanje obdolženke ustanovi torej hudodelstvo goljufije po §§ 197, 200 kaz. zak. Tekom obravnave se je dokazalo, da si je Marija Kern v svojem življenju marsikaj privoščila čez mero. V svojem stanovanju je imela, kakor so povedale, priče, polno finih likerjev, cigaret. Imela je vedno pri rokah vino. Mestni magistrat je izjavil, da je bila Kernova udana pijančevanju. Imela je Iju-bavno razmerje z nekim 20letnim Dolencem iz Fužin, in jedna priča je trdila, da mu je mir8ikaj podarila in da ga je vabila, naj jo vzame seboj v — Ameriko. Na vprašanje predsednikovo ali kaj obžaluje svoja dejanja, odkimala je Kernova, da prav nič ne obžaluje. Naredila je vtis. kakor da je obračunala z življenjem. Mej poslušalci je bilo mnogo žensk in jedna je trdila, da je našla zlato uro, o kateri je trdila Kernova, da ji je bila ukradena. Porotniki so potrdili vsa glavna vprašanja, izvzemši ono, ako je Ker nova tatvino fingirala. Marija Kernova je bila obsojena na štiri leta ječe. Zagovornik g. dr. Poček je vložil priziv. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12. junija. (C. B.) Cesar se je danes dopoludne ob 10. uri z dvornim vlakom odpeljal v Prago. Z istim vlakom se je odpeljal tudi ministerski predsednik K o e r b e r. Ministra Rezek in Hartel sta odpotovala z jutranjim brzovlakom. Dunaj, 12. junija. (C. B.) Cesar je potrdil zakon o zgradbi vodnih cest in uravnavi rek. Dunaj, 12. junija. Upravno sodišče je zavrglo pritožbo šol. sveta v Vojniku in okolici v zadevah proti nemški šoli vojniški. Praga, 12. junija. Priprave za cesarjev vsprejem so dovršene na celi črti. Vse mesto je v zastavah. Lvov, 12. junija. Namestništvo je razpustilo zastop mesta Mielec radi zanemarjenega gospodarstva. Upravne posle je prevzel vladni komisar. Berolin, 12. junija. Cesar Fran Josip je poslal grofu VValdersee daljšo brzojavko, v kateri mu je čestital na spretnem in skrbnem vodstvu mej-narodnih čet. Lipsko, 12. junija. Državno sodišče je zavrnilo pritožbo Grass-mannovo proti konfiskaciji njegove „morale" in potrdilo prvotno razsodbo. Pariz, 12. junija. V ministerskem svetu je naznanil mornariški minister Lanessan, da se vrne francosko vojaštvo 25. t. m. iz Kine. London, 12. junija. Iz Kapstadta poročajo, da je dosedaj obolelo za kugo 684 oseb, od teh je umrlo 305 oseb. London, 12. junija. Reuterjev urad javlja iz Tripolisa 9. t. m., da je umorjen sultan Ibrahim Wadai in s tem končana meščanska vojska. London, 12. junija. „Standardu" poročajo iz Durbana, da se vrše mej burskimi vodji in Kitchenerjem važna pogajanja. Burskim voditeljem je na razpolago brzojavna zveza za dogovor s Kriigerjem. Sedaj se nahajajo v Standertonu in. pričakujejo Krii-gerjevega odgovora. London, 12. junija. V nasprotju z vestjo „Standardovo" javlja se iz Bruslja, da je veliki burski vojni svet v Pietretiefu pod poveljstvom Schalk Burgerja sklenil vojno energično nadaljevati. Bruselj, 12. junija. Predsednik Kruger bode Bothovo soprogo pričakoval v Haagu, poslanik Leyds pa se ji bo peljal nasproti do Ostende. Umrli t*o: 10. junija. Marija Marolt, sirota, '20 let, Emonska cesta 10. jetika. 11. junija. Marija Kalič. gostija, 69 let, Opekarska cesta 25. ostarelost. — Jurij Repovš, rudniški bla-gajničar, 62 let, Gosposke ulice 3, struetura oeso-phagi. V bolnišnici: 7. junija. Anton Majdi«, pismonoše sin, 2'!, leta, škarlatica. 8. junija. Mar ja Breznikar, babica, 46 let, srčna bilja. — Ivan Taboure, upokojeni c. kr. okr. tajnik, 61 let, pneumonía crouposa. 9. junija. Forlunat Hočevar, hlapec, 18 let, peritonitis purulenta. V vojaški bolnišniei: 8. junija. Mihael Tosola, tambour, 24 let, jetika. Žitne cene dné 11. junija 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za dO kilogramov. PSenica za junij.......K 8-14 do 816 , n jesen.......„ 8 38 „ 8 39 R¿ za junij........„ 7-95 „ 8-00 „ „ jesen........„ 7-30 „ 7 31 Turšica za junij.........5-C3 „ 5-64 d » julii-avgust.....„ 5-67 „ 6*68 , , septemberoktober . . „ 5-87 „ 588 Oves za julij........„ 810 „ 8-20 „ , jesen.........645 . 6'46 Na budimpeštanski borzi: PSenica za oktober......„ 8.10 , 8"ll Rž za oktober.........6 88 „ 6-89 Oves za oktober........6 09 „ 6-10 Koruza za junij.......„ 5'34 » 5'35 » julij . ......„ 5-41 „ 5-42 (Eflektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 805 do 8 65 » južne žel.........- „ — Rž „ „......„ 7-70 „ 7-95 Ječmen „ .......„ 7-30 „ 8 25 „ ob Tisi.........7-20 „ 8-25 Koruza ogerska.........5-75 „ 5-85 Cinkvant „ .......„ 690 „ 7-26 Oves srednji..........7-80 , 8-10 Fižol.............8-CK) „ 10-00 ZaliČenje kositernih pred- inatnii bronzovo Imitacijo, bronziranj» I lir. H t f/, iipev iz stavca, bronzlrasje ograj pri atopnloah, vse v najflnejfii izvršitvi, priporočala se BRATA EBEBL v Ljubljani, Fran i iS kanske ulice. Vnanja naroČila proti povzetju. 228 28 11—11 Meteorologldno porodilo. Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm ■ m Z Ca» opa-•¿evania Stanje barometra ▼ mm. Temperatura po Olzijo V«tr»rl Neto ¡h •22 11| 9 zveé. 733 3 2'J 6 sr. jug. del. jasno 00 19| V. zjutr. |2. popol. 733-7 732 7 16-8 25 2 brezv. sr. jug del obl&č. » Na prodaj sta 2 križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 cm. visok, velja gld. 250 — pri 552 12-6 FR. TOMAN.u, podobarju In pozlatarju t Ljubljani, ValvazorjeT trg št. 1. Važno za posestva, ki imajo veliko košnje, so kosilni stroji. Kdor Zeli poskusiti s strojem kositi, mu postreže radovoljno podpisani proti nizki odškodnini. Stroj dela kakor najboljši kos c. Ima tudi naprodaj lepe JorkilrŠke pr«SCC in plncjavska teleta Od 4 mesecev do 1 leta stara. St. Jurij pri Kranji. Bergel)! 595 3—3 posestnik ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra cesta. «St.« se priporoča preč. duhovščin» v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke tz trpežnega in solidne?» blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svejo zaloga zgotovljene obleke posebno na haveloke ▼ največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. ? 43 !lvt »vlvTiiiyi ¡4/. »vi'4 *.•»;. ,.14 »viyí »- o 1* z a. Dni IS. jonlja. Bkvpai državni dolg v notab . . . Skupni državni dolg t srebra .... Avstrijska zlata renta 4°/,..... avstrijska kronska renta 4•/„. 200 kron Ogerska zlata renta 4......... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London Tista . 98-56 . 98 20 . 118 05 . 96— . 118-05 . 93 — . 1673 — . 688 25 .24017'/, Merniki dri. bankovci sa 100 m. nem.drž. vel) 117-47'/, 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C kr. cekini..... 23-50 19 07 90-60 11-33 Dné U. junija. 3-2°/. državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . . 179 — B°/. državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 171 — Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 207 25 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 95— Tisme srečke 4°/0, 100 gld.......144— Dunavske vravname srečke 6°/„ 258— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma ar. osr.zem.-kred. banke 4•/, Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/, , > južne železnice 6°/0 » » dolenjskih železnic 4•/, Kreditne srečke, 100 gld...... i'l, srečke dunav. parobr. dražbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , > 6 s BudimpeSt. bazilika • srečke, 6 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld. . . 105-50 94-25 425-25 345 50 122— 399— 397 -49-25 26 — 1676 68— Salmove srečke, 40 gld....... St. Genčis srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. (t. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . SploSna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska dražba, 70 gld. Papirnih rabljev 100........ 200 -233 — 394 50 60 -277— 603Q — 887 — 105 25 167 -461 — 440-263 25- ■ I ar Nakop in prodaja vsakovrstnih dr kavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri trebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako irebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnlčna delniška družba „II K K C U I., Hollzsili 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgmi 2. 6é jKf- Pojasnila TS ▼ vseh isspadarsklh in IsanSsIk •tvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh špskulsol|skih vredaeetalk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti SV naloženih glavnic.