Ob prazniku vere
in zaupanja
Leta 1848, v pomladi narodov, so se narodno politično ovedli tudi Slovenci. Pridružili so se ostalim narodoip v Srednji Evropi, ki so pod vplivom idej francoske revolucije iz leta 1789, začeli narodno osvobodilne boje za dosego politične in gospodarske ter kulturne svobode.
Slovenci so bili tedaj razdeljeni v več avstrijskih dežel tako, da nikjer drugje, kakor na Kranjskem niso imeli večine ter so bili zato povsod izpostavljeni raznarodovalnim akcijam in zatiranju. Zato je razumljivo, da je dva-milijonski slovenski narod z vsem navdušenjem sprejel ter odobril slovenski-narodno politični program, ki je bil strnjen v resolucijo ter predložen tedanjemu avstrijskemu cesarju Francu Jožefu.
V	tej resoluciji so Slovenci zahtevali združitev vseh pokrajin v Avstriji v eno upravno enoto, v Zedinjeno Slovenijo, zahtevali enakopravnost v državnih uradih in v cerkvi, enakopravnost slovenskega jezika.
Pomladi narodov v letu 1848 je kmalu sledil mrak novega absolutizma, zatiranja, krivic in ponižanj. Toda vera v slovensko svobodo je v narodu tlela naprej in se z vsem žarom razplamtela znova pred sto leti v mogočnih slovenskih narodnih taborih, na katerih so slovenski rodoljubi znova postavljali svoje narodne in politične zahteve. Tuji oblastniki jih niso sprejeli. Za Slovence že naprej ni bilo pravice, ne svobode, ne enakopravnosti. Zato je šel boj za slovensko svobodo naprej ter je čakal samo primernega trenutka, da se spremeni v vsenarodno osvobodilno gibanje. Do tega je prišlo med prvo svetovno vojno (1914—1917), ko je gorje slovenskega naroda doseglo svoj višek in so slovenski narodni sovražniki že delali načrte, kako bodo naš narod izbrisali z zemeljske površine in ga povsem uničili. V prvih bojnih vrstah vidimo zaslužna slovenska moža: neustrašna dr. Janeza Ev. Kreka in dr. Antona Korošca, za njima pa ves slovenski narod, strnjen v enodušni zahtevi po slovenski svobodi.
Prišlo je leto 1918 in z njim slovensko osvobojenje. Imenovanje prve slovenske vlade. Dobili smo Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov in dr. Korošec, sin slovenske matere, je dosegel najvišjo čast, postal je suveren, predsednik nove države. Prišlo je nato združenje te države s kraljevino Srbijo in Črno goro in do nastanka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je pozneje preimenovala v Jugoslavijo.
V	tej državi so Slovenci samo delno dosegli svoje cilje. Slovenske meje so ostale okrnjene. Okrnjena je ostala slovenska narodna skupnost. In ker država ni bila urejena tako, kakor bi morala biti, da bi bili vsi narodi v njej zadovoljni in enakopravni, nismo dobili niti popolne samouprave, še manj državno oblast na lastni zemlji. Toda nehvaležnost bi bila in krivica, če bi trdili, da smo v novi državi nazadovali. Ne, napredovali smo na vseh področjih in zlasti v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno pod modrim dr. Koroščevim vodstvom tako, kakor nikdar poprej, in da je sam dr. Korošec ob pogledu na ta razvoj v zanosu zapisal: Razvojna pot slovenskega naroda se šele začenja.
Slovenci so svojemu narodnemu programu ostali vedno zvesti. Zvesti so mu tudi danes, 120 let po prvem slovenskem političnem programu, IDO let po slovenskih taborih, 51 let po Majniški deklaraciji, 50 let po rojstvu slovenske svobode in imenovanju prve slovenske vlade.
Tudi komunistična revolucija in diktatura, s katero partija že 23 let strahuje slovenski narod, nista mogli zatreti vere in zaupanja slovenskega naroda v svobodo, v vstajenje, v 29. oktober, ki se bo povrnil. Kajti slovenski narodni program je vera, je prepričanje, da bo komunistična sužnost prešla, minila, slovenski narod pa bo vstal ves prekaljen in prenovljen v novo svobodo in bo v njej tudi obstal.
Dr. MIHA KREK MED SLOVENCI V ARGENTINI
Navdušen sprejem na mednarodnem letališču Ezeiza
_iBr. Miha Krek, predsednik (Narodnega odbora za Slovenijo, je med nami. Na povabilo demokratskih Slovencev je prišel v Buenos Aires v ponedeljek, 21. oktobra, z letalom letalske družbe Bra-niff, ki je pristalo na mednarodnem letališču Ezeiza ob 15.20 uri. čeprav je bil delavnik, je na letališče prišlo veliko rojakov. Nad sto jih je bilo. Prišli so iz raznih slovenskih naselij Velikega Buenos Airesa, da že na letališču pozdravijo predsednika najvišje predstavniške ustanove demokratskih Slovencev Narodnega odbora za Slovenijo ter mu prijateljsko stisnejo roko in ga pozdravijo v svoji sredini. Prišli so vsi, ki so le mogli.
Tako so bili: Tajnik Narodnega odbora Miloš Stare z gospo, predsednik pripravljalnega odbora za proslavo letošnjih jubilejnih proslav slovenskega
Kreka pozdravit na letališče tudi ga. Čopova iz Castelarja.
Ko se je letalo ustavilo na določenem prostoru ter so iz njega začeli izstopati potniki, se je na stopnicah dr. Krek pojavil že med prvimi potniki. Slovenci so ga z letališke terase takoj prepoznali in mu začeli mahati v pozdrav ter vzklikati: „Pozdravljen, med nami.“ Otroci v narodnih nošah so mu pa v pozdrav mahali z zastavicami. Na slovensko skupino so postali močno pozorni ostali ljudje, ki so bili tedaj na letališču. živo so se zanimali, koga pričakujemo in komu mahamo ter vzklikamo v pozdrav.
Dr. Krek je vidno dobro razpoložen dvignil klobuk ter z njim v roki veselo odzdravljal.
Slovenci so se nato zbrali na letališču pred prostorom letalske družbe
Dr. Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo, se po prihodu na letališče Ezeiza, dne 21. oktobra 1968 zahvaljuje rojakom za navdušene pozdrave in tople želje.
osvobojenja in imenovanja prve slovenske vlade. Zraven njega je bil direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr A. Orehar z g. Juretom Rodetom. Navzočih je bilo veliko članov pripravljalnega odbora: tajnik Božo Stariha, Feliks Urankar, član NO, Joško Krošelj, urednik ;Svob. Slovenije z gospo, Robert Petriček z gospo, Janez Brula z gospo, Pavel Fajdiga, urednik Biltena Svob. Slovenije v kasteljanščini, Miha Benedičič, Pavle Rant z gospo in dr. Jože Dobovšek z gospo. Na Ezeizo je prišlo tudi več starih dr. Krekovih znancev in sodelavcev še iz domovine. Tako med drugimi Valentin Mar-kež, bivši jeseniški župan. Navzoči so bili tudi predstavniki Društva slovenskih protikomunističnih borcev s predsednikom Bogumilom Pregljem in Fran-:etom Šturmom na čelu, ter vneti delavci v slovenski izseljenski skupnosti. Tako med drugimi Mirko Kopač ter Ivan Zurc s pristave v Castelarju, Franc Groznik iz San Justa, Janez Lužovec iz Sloven-
Braniff ter so čakali na prihod predsednika NO dr. Kreka, ki je med tem opravljal formalnosti na carini.
Ko se je pojavil med vrati so ga Slovenci sprejeli z navdušenim vzklikanjem. Predenj je stopil tajnik NO Miloš Stare ter mu v imenu vseh izrekel prisrčen pozdrav ob prihodu med Slovence v Argentini ter mu zaželel najsrečnejše bivanje med njimi.
Iz skupine slovenskih otrok v narodnih nošah, ki sta jih organizirali učiteljici ga. Marjana Batageljeva iz Castelarja ter ga. Zdenka Janova iz Slovenske vasi, sta se izločila Repov-ževa Marija in Dobovškov Martin ter korajžno stopila pred dr. Kreka, mu izrekla prisrčen pozdrav in željo, da bi se med nami dobro počutil. Izročila sta mu tudi lep šopek nageljnov s slovenskim trakom.
G.	dr. Kreka so nato pozdravljali vsi ostali. Z vsakim se je predsednik NO rokoval ter izmenjal nekaj besed.
Predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek med govorom 21. oktobra 1968 v Slovenski hiši v Bs. Airesu pred spomenikom komunističnim žrtvam v spomin vsem Slovencem, ki so darovali svoja življenja za slovensko svobodo.
ske vasi, Luka Milharčič iz Ezeize, Jože Repovž iz Buenos Airesa in drugi. Navzoč je bil tudi dr. Peter Rant.
Poseben okras skupini Slovencev je dalo nad 30 slovenskih otrok v narodnih nošah s šopki nageljnov in slovenskimi zastavicami. V narodni noši je prišla dr.
Pred letališčem se je na prošnjo otrok dr. Krek z njimi ter vsemi, ki so prišli k njegovemu sprejemu na Ezeizo, slikal, nakar so mu otroci pod vodstvom ge. Zdenke Janove in ge. Marjane Ba-tageljeve zapeli v pozdrav pesmi Navzgor se širi rožmarin in Na Koroškem
El general Onganía sobre la misión de la libertad
En la sesión inaugural de la XXIV Asamblea Anual de la Sociedad Inter-americana de Prensa — SIP pronunció un discurso el presidente de la República, general Juan Carlos Onganía.
Entre otras cosas destacó lo siguiente:
“La libertad sólo existe en el marco de la ley y el orden. En la Argentina, aunque hayamos sacrificado transitoriamente las formas externas de una democracia, se viven sus esencias. La ley existe para todos, para ricos y para pobres, para los poderosos y para los que nada tienen, y sobre todo para el gobierno. Esta circunstancia nos permite fijar las bases de una comunidad solidaria de hombres libres. Nuestra misión es devolver a la comunidad su capacidad de decisión en beneficio del hombre a quien sirve. Dar a la democracia su contenido real. Impedir que sea la fórmula mecánica mediante la cual el ciudadano vota para elegir a sus representantes cada tanto, mientras permanece ausente y marginado de las determinaciones.”
General Ongania o poslanstvu svobode
Na začetku 24. letne skupščine Medameriške družbe za tisk — SIP je imel govor predsednik republike gral. Juan Carlos Ongania. V njem je med drugim poudarjal naslednje poslanstvo svobode:
„Svoboda obstaja samo v okviru zakona in reda. V Argentini, čeprav smo začasno žrtvovali njene zunanje oblike, živimo nje bistvo. Zakon velja za vse, za bogate in za revne, za mogotce in za tiste, ki nimajo nič, predvsem pa za vlado. Ta okolnost nam omogoča določati osnove za vzajemno skupnost svobodnih ljudi.
Naše poslanstvo je vrniti skupnosti možnost odločanja v korist človeku, kateremu služi. Dati demokraciji njeno pravo vsebino in preprečiti, da bi bila samo mehanična oblika, s katero naj državljan voli, ko izbira od časa do časa svoje predstavnike, metdtem, ko ji vse drugo manjka.“
IZ TEDNA
Jacqueline Kennedy, vdova po umor' jenem ameriškem predsedniku Johnu F. Kennedyju, in grško-argentinski finančni magnat Aristoteles Socrat Ona-ssis, sta se poročila v nedeljo, 20. t. m. na njegovem škorpijonskem otokp v Jonskem morju. Njena poroka je vzbudila po vsem svetu veliko presenečenje. Finančni magnat Onassis je namreč ločen od svoje prve žene Tine Livanos ter kat. cerkev ta zakon smatra še vedno za veljaven. Znano je, da je s svojo razkošno jahto križaril po morju v družbi najslavnejših gledaliških in filmskih igralk. Zadnjih 10 let je živel z znano operno pevko Marijo Callas. V Vatikanu so objavili, da se je Jacqueline Kennedy s poroko z Onassisom postavila v „nepravi odnos do kat. Cerkve“. Se pravi, da je postala „javna grešnica“. Kot taka sicer ni izobčena iz kat. Cerkve, lahko zahaja v cerkve, moli, ne more pa prejemati nobenih zakramentov, dokler zadeve ne uredi v smislu določil kat. Cerkve. Listi so o tej poroki veliko pisali. Označevali so jo
V TEDEN
„za poroko stoletja“. Nekateri listi so objavili vse dosedanje Onassisove ljubice, eden je pa celo zapisal, da so se tu poročili milijoni in sicer 500 Ona-ssisevih in 20 od Jacqueline Kennedy.
V	Vietnamu so ameriške oblasti pustile na svobodo 14 sevemovietnamskih ujetnikov. Z vojnega področja so Arne-rikanci tudi umaknili križarko New Jersey. Vse to naj bi bilo v zvezi z zadnjimi ameriškimi predlogi za končanje bojev v južnem Vietnamu.
V	ZDA je petnajst dni pred volitvami še vedno nejasnost glede novega ameriškega predsednika. Izgleda, da nobeden od kandidatov ne bo dobil zadostne večine ter bo moral novega ameriškega predsednika izvoliti državni kongres.
Georgi Malenkov, predsednik sovjetske kom. partije in vlade po Stalinovi smrti, je dobil od ‘sovjetske vlade dovoljenje, da se je lahko vrnil iz Ust Kamenogorskega ob sovjetsko-kitajski meji v Moskvo. Tu bo dobival mesečno 300 rubljev pokojnine.
in Kranjskem že ajda zori in Čez tri gore.
Okoli slovenske skupine na letališču Ezeiza se je zbralo veliko ljudi, ki so občudovali lepe slovenske narodne noše, kakor tudi petje slovenskih otrok.
Z letališča se je g. dr. Miha Krek odpeljal v Slovensko hišo v Buenos
Aires. Na dvorišču se je najprej ustavil pred spomenikom žrtvam komunistične revolucije, nato si je pa v spremstvu msgra. Oreharja in Miloša Stareta ogledal razne prostore v Slovenski hiši ter se pogovarjal z ljudmi, ki so bili v njej in pozneje prihajali na Ram6n Falcon.
Ganljiva slovesnost pred spomenikom komunističnih žrtev
Ob 20 se je na dvorišču Slovenske hiše zbralo veliko Slovencev. Prišli so, da bi bili navzoči, ko bo predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek položil venec pred spomenik slovenskim komunističnim žrtvam v spomin vseh tistih Slovencev, ki so za svobodo slovenskega naroda darovali svoja življenja.
Med Slovenci jih je bilo več, ki so bili že na sprejemu predsednika NO na Ezeizi. Poleg teh so pa še prišli drugi. Tako Rudolf Smersu in dr. Tine Debeljak, člana NO, Božo Fink, predsednik Zedinjene Slovenije, dr. Alojzij Voršič, bivši celjski župan z gospo, Ivan Žnidar, Tone Skubic, Ivan Rode, ga. Ana Rode, gdčni. Zdenka Gornik in Angelca Klanšek, Pavel Čibej in drugi.
Med nje je prišel g. dr. Krek in se z vsemi pozdravljal ter rokoval. Ob napovedani uri je zavladal molk. Vsi so utihnili. Slavimir Batagelj in France Šturm sta dvignila velik lovorjev venec z napisom na slovenskem traku: „Vsem Slovencem, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo — dr. Krek, predsednik NO za Slovenijo“ ter ga prinesla do spomenika. Tu ga je prevzel dr. Krek ter ga položil pred spomenik.
Dr. Krek je zatem nekaj minut stal molče pred spomenikom nato pa je v spomin vsem tistim, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo Slovencev,
imel tako globoko občuten govor, da je na vse napravil izreden vtis. Glavne misli iz govora objavljamo na drugi strani.
Več minut so vsi zbrani Slovenci stali molče pod silnim vtisom dr. Krekovega spominskega govora, nato pa je direktor slov. dušnih pastirjev msgr. Orehar za vse slovenske žrtve izmolil tri očenaše.
Tako je predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek začel s položitvijo venca pred spomenik slovenskim žrtvam svojo dejavnost na proslavah, ki so v Buenos Airesu in v Mendozi pripravljene v počastitev 50-letnice slovenske osvoboditve ter 50-letnice imenovanja prve slovenske vlade.
Dejavnost predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka spremljajo z vidno pozornostjo tudi argentinski časopisi. Doslej so veliki buenosaireški dnevniki že objavili poročila o dr. Krekovem prihodu v Argentino ter spored vseh prireditev, ki se jih bo udeležil v proslavo 50-letnice slovenske svobode ter imenovanja prve slovenske vlade. Prav tako o njegovi tiskovni konferenci za argentinski tisk, ki bo nocoj v Slovenski hiši. O dr. Krekovem prihodu v Argentini so poročale tudi buenosaireške radijske postaje.
SOVJETSKO NASILJE NAD ČEŠKOSLOVAŠKO
Sovjeti so od Čehov in Slovakov dosegli to, kar so hoteli: Prisilili so jih, da so sprejeli zakon, ki daje sovjetom zakonito obliko za zasedbo Češkoslovaške.
Zakon, po katerem bo sovjetska vojska ostala „neomejeno dobo“ na Češkoslovaškem, sta sklenila predsednika vlad obeh držav Oldrich čemik in Ale-ksij Kosigin.
Za potrditev sporazuma je bil sklican češki parlament na izredno zasedanje dne 18. oktobra, češka vlada in predsedstvo parlamenta sta se znašla v težavnem položaju. Močna skupina poslancev je zatrjevala, da bo glasovala proti uzakonitvi sovjetske zasedbe, ali pa sploh ne bo prišla na sejo. Zato so člani vlade in predsedstva parlamenta rotili poslance, naj se udeleže zasedanja in naj glasujejo za predloženi zakonski osnutek.
Pred parlamentom je dogovor med Prago in Moskvo branil predsednik vlade Černik. V njegovo obrambo je navajal prav iste razloge kot sovjeti: nevarnost, ki da grozi Češkoslovaški od Zahodne Nemčije, od zahodnoevropske obrambne skupnosti ter ZDA. Ameriškega zunanjega ministra Ruska je zlasti napadal češkoslovaški zastopnik pred ZN Vaclav Pleskot.
Pri glasovanju je bila sovjetska zasedba češkoslovaške uzakonjena z 288 glasovi. Proti so glasovali štirje poslanci, 10 se jih je pa glasovanja vzdržalo.
Po končani seji so poslanci s pove šenimi glavami zapuščali parlament. Sram jih je bilo pred ljudmi, ki so bili zbrani na trgu pred poslansko zbornico ter so jih ponovno sprejemali z vzkliki „Sramota“.
Podpis pogodbe o uzakonitvi sovjetske zasedbe Češkoslovaške za nedoločen čas je najhujši politični udarec za Aleksandra Dubčeka in njegove sodelavce. Nobenega dvoma ni, da Ijodo sovjeti storili vse, da bodo sedaj po vrsti odstranjali vse vodilne ljudi na češkem, ki ne odobravajo sovjetskih načrtov. Govore že o verjetnosti, da bodo stalinisti na češkem ustanovili svojo komunistično stranko, s katero bodo delali sovjeti. V zvezi s tem omenjajo Miroslava Iodasa, visokega partijskega funkcionarja v prejšnji Novot-nyjevi vladi, ki ima nalogo zbrati in organizirati vse Moskvi naklonjene partijce, na katere se bo naslanjala sovjetska vojska na češkem kot na svojo peto kolono.
Po češkoslovaškem dogovoru bodo sovjeti imeli na Češkem in Slovaškem 75.000 mož. Njihovi oporišči bosta Praga in Bratislava, kjer so Čehi in Slovaki že morali izprazniti vojašnice ter jih dati na razpolago sovjetom.
Kot slepilo ljudem so 21. oktobra Madžari že umaknili svoje vojaške oddelke, potem, „ko so doprinesli svoj del za vzgojo češkega ljudstva v interna-cionalističnem duhu“.
Predstavnike slovenskih organizacij in ustanov in vse slovenske rojake vabimo, da se v nedeljo, 27. oktobra, ob 11 v čim večjem številu udeležijo
POLAGANJA VENCA
pred spomenik generala San Martina, Osvoboditelja Argentine.
Zbirališče ob 10.45 na trgu pred spomenikom.
Posebej vabljeni rojaki in rojakinje v narodnih
nošah.
Pokažimo ob 50-letnici prve slovenske vlade in ob slovenskem narodnem prazniku s svojo nav» zočostjo hvaležnost za svobodo, ki jo uživamo v gostoljubni Argentini.
Vse za ohranitev partije
Po sovjetskem napadu in zasedbi Češkoslovaške komunistični oblastniki v Jugoslaviji pripravljajo narode na obrambo v primeru sovjetskega napada tudi na Jugoslavijo. V ta namen so pripravili spremembo zakona o narodni obrambi, ki predvideva oborožitev vseh ljudi in njihovo dolžnost do obrambe države.
V Sloveniji so o vprašanjih narodne obrambe govorili na skupni seji republiškega, gospodarskega in organiza-cijsko-političnega zbora slovenske skupščine. Poročilo o vseh problemih, ki se nanašajo na narodno obrambo, je podal predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič.
Vsenarodna obramba
Govoreč o osnovnih značilnostih dosedanjega uresničevanja vsenarodne in vseljudske obrambe, ugotavlja kot pozitivno dejstvo, da „ljudstvo tako obrambo sprejema“, v praktično-organizacij-skem, materialnem in strokovnem pogledu pa zamisel vsenarodne obrambe „še ni dobila ustreznega poudarka'. Zato da sta dva vzroka. Prvi, ker so še do nedavnega podcenjevali nevarnost vojnih zapletov v tem delu Evrope. Preko noči pa da so bili postavljeni „pred spoznanje, da so takoimenovane lokalne vojne oz. lokalne agresije postale sodobna svetovna stvarnost, pred katero ni popolnoma varen nihče in nikjer". Drugi vzrok pa vidi v tem, da so se „preveč naslanjali na pomen vojne profesionalnih in taktičnopozicijskih čini-teljev".
Ob navajanju šibkih točk, ki jih napadalec išče pri svoji žrtvi, Kavčič omenja, da napadalci na Jugoslavijo računajo z „morebitnimi mednacionalnimi nerazumevanji". Tem odgovarja: „Odveč je ponavljati, da so ti računi napačni. Lahko imamo, in tudi imamo različna mnenja o tem, kako naj bo razdeljen naš nacionalni dohodek, toda nimamo in ne bomo imeli različnega mnenja o tem, kdaj bomo neko akcijo, vmešavanje in pritisk označili kot hegemonijo ali agresijo. In vedno bomo imeli enotno mnenje o tem, in to povsod v
Jugoslaviji, od Triglava do šar planine, od vojvodinskih nižin do jadranskih otokov, kako je treba dočakati, sprejeti in ‘pogostiti’ katerega koli agresorja, ki bi hotel priti k nam". Da bi bila splošna obramba čim uspešnejša, „morajo biti v vseljudski obrambi odprto prisotne tudi vse posebnosti naše večnacionalne socialistične skupnosti".
Komunisti predvidevajo najrazličnejše oblike odpora
Kavčič poudarja potrebo pripravljanja ljudstva na „vseljudski odpor zoper agresorja, če bi se kdaj pojavil". Eden od temeljev obrambe je tudi „čvrsta odločitev, da ne priznamo nohene kapitulacije in da ne pooblaščamo nikogar, ki bi lahko v imenu naših narodov, v imenu Jugoslavije, podpisal kapitulacijo. V obrambni zavesti državljanov republike Slovenije in tudi vseh državljanov Jugoslavije moramo vzgajati pripravljenost in odločnost, da bi na agresorja streljali iz vsake hiše, iz vsakega gozda, iz vsake tovarne. Računati pa moramo tudi z eventuelnimi prodori agresorja, z eventualno okupacijo večjega ali manjšega dela Jugoslavije in Slovenije", Kavčič ugotavlja, da tudi „tedaj ne bi nihče položil orožja, ampak bi se pravi boj šele začel".
Kavčič o „dolgotrajnem in razno. . vrstnem odporu"
Za primer napada na Jugoslavijo Kavčič opozarja, da mora biti osnovni cilj strategije dolgotrajno izčrpanje agresorja". Strateške misli narodne obrambe so po Kavčiču usmerjene k tem ciljem: „pripraviti napadalcu v primeru napada dolgotrajen boj; storiti vse, da morebitni napad ali celo okupacija katerega koli dela Jugoslavije po agresorju ne bo v ničemer okrepila njegovih političnih, moralnih, ekonomskih in vojaških potencialov, ampak obratno storiti vse, da bi bili vsi ti njegovi potenciali dodatno in maksimalno obremenjeni". Zaradi takega načina vojskovanja bi napadalec moral držati
v državi še večje kontingente vojske, kakor je bil to primer med zadnjo svetovno vojno. (Način obrambe bodo določale krajevne okolnosti.
Obramba pred napadalcem — kombinacija manevrskega vojskovanja in gverile
Po Kavčiču bo obramba v primeru napada od zunaj „kombinacija modernega vojskovanja in nekdanjega partizanstva". Zato je po njegovem treba vsebino sodobne taktike odpora čimbolj obdelati, čim bolj modernizirati. Tudi mehanizirati in oborožiti z modernimi izkušnjami in s „tradicijo partizanstva in narodnoosvobodilne borbe". V' taktičnem pogledu obrambnih priprav „mora priti še posebej do izraza specifičen element sedanjih družbenih odnosov, t. j. samouprave. Zato so po Kavčičevem mnenju „tudi vsi samoupravni organi dolžni razmišljati o stanju obrambe in mora biti tudi celotni mobilizacijsko in taktično operativni sistem zgrajen tako, da bi v primeru potrebe bilo doseženo največje možno soglasje med tistim, kar bi ukazala „vrhovna komanda in med tistim, kar bi prinesla iniciativa oboroženega ljudstva".
Končno je Kavčič v svojem poročilu tudi navajal, da vseh vprašanj, ki so v zvezi z narodno obrambo tudi novi zakon o narodni obrambi še ni mogel zajeti in bo nanje opozarjala praksa pri izvajanju določil tega zakona. Opozarja pa na dejstvo, da bo v zvezi z novonastalim položajem v svetu tudi „v mednarodnem obsegu treba dati iniciativo za to, da se spremene in prilagode mednarodni vojni kodeksi novo nastali situaciji v svetu", t. j. v tem smislu, da v bodoče civilnega prebivalstva, ki bi z orožjem branilo svojo deželo in nastopalo proti napadalcu, ne bi več smatrali za upornike, ki so izven zakona.
Svoje poročilo je Kavčič zaključil z zatrdilom: „Imamo torej v eni roki kruh, sol in sodelovanje vsakogar, ki je sodelovati voljan in priznava in spoštuje našo suverenost, neodvisnost in svobodo, v drugi roki pa držimo raznovrstno in moderno orožje, s katerim bi se branili in borili na življenje in smrt, če bi bili napadeni".
Republiški odbor za narodno obrambo
Republiški zbor skupščine je istega dne sprejel tudi odločbo o številu in imenovanju članov za narodno obrambo Slovenije. Za predsednika je bil določen Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta, za tajnika general podpolkovnik Rudolf Hribernik, republiški sekretar za narodno obrambo, člani pa so tile: Slavko Furlan, republiški sekretar za notranje zadeve, Majda Gaspari, rep. sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo. Vinko Hafner, podpredsednik izvršnega sveta, Albert Jakopič, predsednik predsedstva CK ŽKS, .Dj oko Jovanovič, general polkovnik JLA, Sveto Kobal, rep. sekretar za gospodarstvo, ing. Miha Košak, predsednik mestnega sveta Ljubljane, Tone Kropušek, preds. rep. sveta Zveze sindikatov, Milan Kučan, preds. Zveze mladine Slovenije, Daniel Lepin, član rapubl. odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Janko Sekirnik, general podpolkovnik JLA in Janez Vipotnik, preds. rep. konference Tako sedaj komunisti doma. Sami so povzročili to nesrečo tudi pri nas. Saj so bili oni tisti, ki so začeli bratomorni boj na poziv iz Moskve in za koristi svetovnega komunizma. V vdanosti Moskvi so šli celo tako daleč, da so hoteli vso Slovenijo vključiti v Sovjetsko zvezo. Sedaj pa kličejo na obrambo. In nevarnost namenoma še bolj povečujejo, samo da je preplah med ljudstvom še večji, s čemer komunisti načrtno hromijo odporno silo svojih nasprotnikov.
Sestava odbora za narodno obrambo tudi potrjujejo, da so v njem sami partijci, s predsednikom partiiske organizacije same, s čemer je dovolj jasno pokazano, da gre komunistom tudi tu samo za koristi partije in za ohranitev njene absolutne oblasti nad ljudmi.
Ko začenjamo slovesnosti 50-letnice narodnega osvobojenja, se najprej hvaležni spomnimo vseh pokojnih, ki so delali in žrtvovali, da bi slovenski narod srečno živel in uspešno napredoval v čim popolnejši neodvisnosti in svobodi.
Pred 50 leti so Slovenci — sicer tvegajoč smrtno nevarnost — pa vendar izredno srečno — skoraj brez žrtev življenj — prelomili tisočletne vezi z Avstro-Ogrsko, ki nam ni hotela priznati narodne individualnosti in dostojanstva. Ustanovili so narodno državo po svoji svobodni odločitvi.
Tedaj nihče ni mogel slutiti, da bo v naslednjih 50 letih vihar revolucije in državljanske vojne terjal desettisoče smrti in desetletja politične sužnosti.
Osvobodilno dejanje pred 50 leti pa zaradi pretežke zgodovine zadnjih 25 let ni manj veličastno. Le ustvarjalcem, ki so narodno svobodo v stoletjih klesali in jo v dopolnjenem času oblikovali, se je pridružila v zboru nesmrtnih krona tisočerih in tisočerih narodnih mučencev.
Tudi v sedanje naše življenje prebliskuje še odsvit- solza mater, tudi vanj padajo sence mrkih obrazov očetov ob spominu na sinove in hčere: domobrance, četnike, vaške stražarje, oficirje in vojake jugoslovanske vojske v domovini, Sokole in Slovenske fante, ki so se tedaj bili na barikadah bramfce svobodne Slovenije. Slovenska rast je napojena s srčno krvjo popolne žrtve, množične žrtve. In nešteti so, ki jih je pomorila fašistična justica, ker so bili v službi slovenskega poslanstva. Končno, pa zato nič manj važno, je treba z vso pieteto reči, da so bili tudi v vrstah partizanstva resnični in iskreni slovenski borci, ki so umrli, ali pod strelom komunistov ali okupatorjev na daritvenem oltarju slovenske svobode.
V	slovensko življenje sveti plamen neomejene ljubezni do svobode in neugnanega hrepenenja po svobodi za naš rod in domovino.
V	pobožnem spoštovanju hvalimo Stvarnika za vse, ki nam jih je dal, da so nosili križ slovenskega skupnega narodnostnega življenja. Na nove napore in nove žrtve pripravljeni ga prosimo, naj iz zgledov teh pokojnih vzcveteva vedno znova po vsej Sloveniji, med vsemi Slovenci v domovini in v svetu, škrlat nove ljubezni do novega osvobojenja, dokler ne bo vzšlo sonce v dan, ko bo svoboden naš človek in ves naš rod na svoji zemlji svoj gospod.
Iz govora predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka ob položitvi venca vsem Slovencem, ki so žrtvovali svoja življenja za slovensko svobodo pred spomenik žrtvam komunistične revolucije v Slovenski hiši v Buenos Airesu 21. oktobra 1968.
■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•»■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■•«■■■■■■■•■■■■•••■■■■»h
Tito znova bojevit
V	Leskovcu v Srbiji so v nedeljo, 20. oktobra, proslavljali 25-letnico ustanovitve partizanskih enot v tamošnjih krajih. Na proslavo je prišel tudi Tito.
V	govoru je navajal, da je stališče Jugoslavije v zvezi s sovjetskim napadom na češkoslovaško „znano in da bo tako tudi vedno ostalo", kar da so „načela suverenosti, neodvisnosti, državne integritete, svoboda in demokracija veljavna za vse države, pa naj bodo znotraj ali zunaj kakega bloka".
Obsojal je vodje nekaterih komunističnih držav, ki po Titu napačno prikazujejo položaj v Jugoslaviji ter obžaloval, da zatrjujejo, da se Jugoslavija prodaja Zahodu, da ni socialistična država in da je na poti v kapitalizem". Po Titovem mnenju delajo to zato, ker da jim ni všeč „naš režim, naš sistem, naša pot v socializem in komunizem, naša demokracija". Pravi, da so „proti našim reformam, čeprav sami iščejo gotove spremembe. Kritizirajo nas,, toda v našo državo prihajajo kupovat.
Končno je Tito omenjal poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo, čeprav se je pred tremi leti dogovoril s Todorom Živkovom, da se obe državi med seboj ne bosta napadali in ne bosta načenjali nerešenih vprašanj. Za makedonsko vprašanje sta pa sklenila
dogovor, da je to vprašanje, ki se tiče Makedoncev. Sedaj pa po Titovi izjavi prihajajo Bolgari z zatrdili, da so Makedonci Bolgari. Zavrača tudi bolgarske trditve, da bi bila bolgarska vojska „osvobodila" nekatere predele Jugoslavije. Sedanje bolgarske komunistične oblastnike obtožuje, da „razbijajo bol-garsko-jugoslovansko prijateljstvo ter da potvarjajo zgodovino.
Svoj govor je Tito zaključil s trditvijo, da Jugoslavija ne potrebuje „pomoči od zunaj" ter da bo „nezaželene goste trdo sprejela".
Tudi ta Titov govor je enak vsem njegovim prejšnjim: je neiskren in špekulativen. Neiskren, ko govori o demokraciji in svobodi, ki bi ju po Titu morali uživati vsi narodi in ljudje, „znotraj ali zunaj kakega bloka". V Jugoslaviji je pod Titom še vedno ni in je na oblasti še vedno totalitaristični režim komunistične partije. Ostali del, v koliko se nanaša na obrambo pred sovjetskim napadom, je pa tudi špekulativen in namenjen zahodu, ki naj pripravi nove milijone za Titovo Jugoslavijo, da bodo pod pretvezo narodne obrambe še bolj utrjevali svojo partijo in njeno diktaturo.
Obilo zaposlitev „t? provinci
a
ZBIRALIŠČE
rojakov in rojakinj, ki se bodo udeležili polaganja venca pred spomenikom grala. San Martina v nedeljo, 27. oktobra, V NARODNIH NOŠAH bo tudi v SLOVENSKI HIŠI na Ramón Fal-conu ob 9. Tam se bodo lahko preoblekli. Točno ob 10 jih bo odpeljal posebni avtobus izpred Slovenske hiše na trg San Martin. Po položitvi venca, ki bo ob 11 jih bo avtobus zopet odpeljal v Slovensko hišo.
V Sloveniji je sedaj zaposlenih 510 tisoč delavcev in delavk. Med zaposlenimi je več kot 40% žensk, kar je visoko število nad jugoslovanskim povprečjem. Zaposleni v Sloveniji predstavljajo 14.1% vseh zaposlenih v državi, kar je tudi glede števila prebivalcev visoko nad Jugoslovanskim povprečjem. Saj je v Sloveniji na 1000 prebivalcev 290 ljudi zaposlenih v gospodarskih podjetjih in industrijskih obratih, v ostalih delih države pa samo 172. Kljub temu je pa bilo ob koncu julija v Sloveniji še vedno 17.000 brezposelnih.
O zaposlovanju in brezposelnosti v Sloveniji se veliko govori in piše. Na dan prihajajo različna mnenja in sodbe, ki si dostikrat močno nasprotujejo. 17.000 brezposelnih predstavlja v Sloveniji 3.5% zaposlenih ljudi. Delovne organizacije so v letošnjem letu zagotovile 45.000 novih delovnih mest, toda zanja so mogle dobiti samo 40.000 delavcev s strokovno usposobljenostjo, ostanek 5.000 nezasedenih mest gre vsekakor na neustrezno kvalifikacijsko sestavo brezposelnih.
Med nezaposlenimi je 65% nekvalificiranih žensk, pri polovici od teh imajo njihovi možje redno zaposlitev. Tisoč brezposelnih ljudi je odbilo vsakršno zaposlitev, ki jim je bila ponujena. Odgovori vseh so se glasili,, da „v provinco" ne marajo iti. Več podjetij, npr. Delmaris v Izoli, IMV v Novem mestu ter železarna na Jesenicah iščejo delavce, jim ponujajo tudi stanovanja, pa jih ne morejo dobiti. Nočejo priti na delo.
V nekaterih podjetjih ima nestrokovno vodilno osebje z močno partijsko za-
obnavljati delovnega kadra, ker se boje, da bi jih pozneje spodrinili s sedanjih položajev z visokimi dohodki. Leta 1965 je bilo v Sloveniji 7.5% zaposlenih s srednjo, visoko in višjo izobrazbo, leta 1967 se je odstotek zaposlenih s potrebno šolsko izobrazbo že dvignil na 9.6%. Po sistematizaciji delovnih mest bi pa lahko šolanih, strc-kovnih moči zaposlili 12.7%. Toda med brezposelnimi v Sloveniji ie samo 1.600 ljudi s potrebno strokovno izobrazbo, ki bi ustrezali razpisanim delovnim mestom. To dejstvo potrjuje, da je šolstvo pri vsej razvitosti v Sloveniji, neustrezno razvito.
Brezposelni, ki nočejo prijeti za delo na delovnih mestih, kjer so na razpolago — zlasti samski moški, postajajo problem za socialne oblasti. Ker dobivajo v eni ali drugi obliki podpore, nočejo sprejeti neke zapo-zaposlitve. Zato je v pripravi osnutek zakona o pravicah in dolžnostih brezposelnih, ker je po dosedanji socialni zakonodaji za brezposelne predvidenih „mnogo več pravic kot pa dolžnosti."
POČITNICE V CORDOBSKIH GORAH Počitniški dom v Cordobskih planinah bo za vse Slovence odprt takoj p» vrnitvi naše otroške kolonije, to je od 12. januarja do konca februarja. Kdor se želi dobro odpočiti in ši utrditi zdravje v miru in suhem gorskem zraku, naj čim prej priporočeno (certificado) sporoči dan prihoda in vrnitve ter števil® oseb na naslov: dr. Hanželič, San Esteban, Sierras de Córdoba.
Voznih listkov ne kupiti, dokler ne pride odgovor, da je v Domu zanj še prostor. Podrobne informacije daje r® slombo še vedno „odklonilen odnos" do'dobroti Dušnopastirska pisarna na Ra-mladih strokovnjakov. Nočejo z njimi món Falconu 4158.

¡X
Prebivalci Kaven so od 29. septembra do 6. oktobra proslavljali 720 letnico kraja. Za to priložnost so izdali posebno brošuro z zgodovinskim gradivom. Med kulturnimi ustanovami v tem mestu je zlasti omeniti Študijsko knjižnico, ki ima 52.000 knjig. Njeni obiskovalci imajo na razpolago tudi 40 tujih revij ter 186 jugoslovanskih časopisov. Med starimi knjigami je najbolj znamenita Dalmatinova Biblija iz leta 1584. Značilnost revenske knjižnice je tudi zbiranje rokopisov slovenskih koroških pesnikov in pisateljev.
Slovenska filharmonija v Ljubljani je začela koncertno sezono 1968/69 z opero množice „Hlapec Jernej in njegova pravica“ od Matije Bravničarja. Izvedbo je vodil ravnatelj filharmonije Ciril Cvetko, naslovno vlogo je imel Danilo Merlak, ostali solisti so pa bili prvaki ljubljanske opere Rudolf Franci, Slavko štrukelj, Ladko Korošec in Samo Smerkolj. Vezno besedilo je bral Stane Sever, ‘množico’ je predstavljal zbor filharmonije, ki ga je pripravil za nastop Jože Hanc, teža te uprizoritve je pa ležala na orkestru.
Kiparski oddelek Moderne galerije
v Ljubljani pripravlja retrospektivno razstavo kiparskih del leta 1964 umrlega kiparja Frančiška Smerduja, red-
je pred vojno seznanjal Slovence s svojimi kulturnimi poročili v dnevniku Slovenec. Istočasno je pa v srbske ip hrvaške liste pisal o novih pojavih v slovenski literaturi. Že leta 1933 je izdal v Beogradu, kjer je živel kot železniški uradnik, zbirko izbranih Cankarjevih novel in črtic, leto dni pozneje je uredil ter razlagal beograjsko antologijo Župančičevih pesmi, 1. 1939 je pa prevedel v srbščino Miška Kranjca. Med najbolj znanimi Potokarjevimi prevodi v slovenščino so čošičevo Pokošeno polje, Nazorjeve Novele in Andricev Most na Drini.
Umrli so. V Ljubljani: Jože Boršt-nar, knjigoveški mojsteh v p., Stanka Kavčič roj. Ložar, vzgojiteljica, Franc Bežan, žel. upok., Franc Vilhar, v. komercialist v p., Vlasta Ludvik, Franc Kredar, Matija Cerar, Rudi Windisch,
Hani Dovžan roj. Lichtengger, Roza Kupnik roj. Grundner, Stane Bogataj, Matija Furlan, žel. uradnik v p., Antonija Pipan roj. Bezlaj, Vida Pan-geršič, Jože Rihar, uradnik v p., Frančiška Kastelic roj. Mihelčič, Ana Springer roj. Beruš, Magda Sterle, vdova po kasacijskem sodniku, Ferdinand Pikš in Marija Kosovel v Selu, s. Bo-mila Drobnič v Šmihelu pri Novem mestu, Karel Ferjančič, biv. hotelir v Vipavi, Angela Vončina, upok. v Žireh, Franc Dežman v Kandršah, Nace O-grin v ¡Stari Vrhniki, Franc Klokočovnik v Celju, Jeanne Wormser v Celju, Marija Osvald, biv. hotelirka v Žirovnici, Gvido Urlep v Hrastniku, Franc Cenkar v Šmartnem pri Litiji, Antonija Peklenek roj. Plestenjak v Podol-nici, Vaclav Držav, šolnik v p. v Kranju, Štefan Zalaznik, pek. mojster v p. v Vižmarjih, Tila Vovk na Bledu in Josip Lebič, biv. gostilničar v Celju,
tradicije, ljubezen do slovenske besede in pesmi, medsebojna povezanost ter pomoč pri gradnji nove domovine.
S slovensko pesmijo, ki je g. škofu dr. Raspantiju tako pri srcu, je bilo zaključeno lepo slavje v Slomškovem domu.
nega prof. Akademije likovne umetnosti.
V	čačku je razstavljalo na petem memorialu Nadežde Petrovič 24 umetnikov iz vseh jugoslovanskih republik. Med 5000 obiskovalci se je večina odločila za slike slovenskega slikarja Franceta Miheliča, ki je poleg nagrade občinstva dobil še nagrado mesta čačka, pripravo retrospektivne razstave del nagrajenega umetnika.
V	občini Ormož ima le 8.5% kmetov deset hektarska ali večja posestva, 75.5% kmetov pa ima le do 5 hektarjev zemlje za obdelovanje.
60-letnika. Dne 13. septembra je v Murski Soboti proslavljal 60-letnico svojega življenja pisatelj Miško Kranjec. V svojem življenju je napisal več leposlovnih del. Prva knjiga Smehljaj je izšla leta 1930, za njegovo 60-letnico pa Svetlikanje jutra. Za pisateljev življenjski jubilej je murskosoboška študijska knjižnica pripravila razstavo z naslovom „Miško Kranjec, umetnik, pisatelj in človek“. Istega dne kot Miško Kranjec v Murski Soboti, je obhajal v Ljubljani 60-letnico slovenski publicist in prevajalec Tone Potokar. Znan je zlasti po svojih prevodih iz srbščine, bolgarščine ter hrvaščine v slovenščino. O književnih novostih med temi narodi
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
V nedeljo, 20. oktobra, je bila v Slovenski hiši proslava Misijonske nedelje. Govorili so gg. Franc ¡Sodja CM, Božo Fink, Ruda Jurčec in g. dr. Filip Žakelj. Poročilo v prihodnji številki.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Andreja Com in njegove žene ge. Ivanke roj. Dimnik se je rodil sin. V nedeljo, 20. t. m. ga je krstil v Slovenskilcapeli msgr. Orehar na ime Marko Fabijan, za botra sta pa bila Jože Novak in gdč. Cilka Dimnik. Srečni družini naše čestitke.
t Ivan Mikolič. V mestu Villa Ba-Uester na področju Vel. Bs. Airesa je umrl Ivan Mikolič, bivši tovarnar in posestnik v Slovenj gradcu. K zadnjemu počitku so ga položili na pokopališču v San Martinu. Pogrebno sv. mašo je imel g. direktor msgr. Anton Orehar, ki je vodil tudi pogrebni sprevod. Rajni zapušča v Argentini vdovo go. Marijo ter hčerko gdč. Mileno, katerima ob bridkem življenjskem udarcu izrekamo iskreno sožalje ter sočutje, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj.
CASTELAR
Obisk dr. Kreka
Predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek bo obiskal Slovence v Caste-larju na Pristavi dne 29. oktobra ob
26.	K sprejemu iskreno vabljeni Slovenci iz Morona, Castelarja in okolice. Vsi, ki se želijo udeležiti večerje, naj se prijavijo do sobote, 26. t. m., na telefon 629-4077.
RAMOS MEJIA
Moronski škof dr. Mihael Raspanti v Slomškovem domu
Nedelja, 20. oktobra 1968, bo ostala v neizbrisnem spominu slovenske sre-
V nedeljo, 27. oktobra, bo ob 17 v Slovenski hiši sveta maša za vse Slovence, ki so se borili in žrtvovali za svobodo našega naroda.
Po sveti maši slavnostno zborovanje. Govoril bo naš najuglednejši predstavnik v svobodnem svetu predsednik Narodnega odbora dr. Miha Krek
50 LET DELA ZA SLOVENSKO SVOBODO
Sodelujejo: pevski zbor Gallus in otroci sloven-
ARGENTINI
nje v Ramos Mejiji. Tega dne je namreč prišel v Slomškov dom krajevni škof dr. Mihael Raspanti.
Ob 11 so se začeli na vrtu Slomškovega doma zbirati rojaki. Precej jih je prišlo. Lep je bil pogled na dolgo vrsto šolskih otrok, narodnih noš in ministrantov.
Ob 12 je prišel g. škof dr. Raspanti. Pred domom ga je sprejel g. Herman Zupan ml., predsednik Slomškovega doma. Ko ga je pripeljal na vrt, se veselo ploskanje zbrane množice kar ni moglo končati. Tam je g. škofa najprej pozdravil dušni pastir g. dr. Alojzij Starc. Za njim sta ga pozdravili v narodni noši učenki: Helenca Fink in Verica Breznikar, ki mu je podarila tudi šopek rdečih nageljnov. Vidno ganjenemu škofu so še izrekli dobrodošlico zastopniki mladine: Niko in Lučka Potočnik ter Andreja Brula.
Po pozdravnih besedah je sledila sv. maša, katero je daroval g. škof. Med sv. mašo je ubrano pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Gabrijela čamer-nika.
V pridigi med sv. mašo je g. škof najprej vse očetovsko pozdravil; povedal je, da bo maševal za vse zbrane, za vse Slovence, posebej je omenil še rajnega dušnega pastirja g. Janeza Kalana. Jedro cerkvenega govora pa je bila misel, da naj bomo še v bodoče pričevalci evangelija.
Med sv. mašo je lepa vrsta navzočih pristopila k sv. obhajilu, česar je bil škof zelo vesel.
Kmalu po maši je bilo slavnostno kosilo, katerega se je poleg povabljenih udeležilo še kakoh 100 rojakov.
Med kosilom seveda ni manjkalo pozdravnih besed. Po uvodni besedi g. Marijana Šifrerja, kulturnega referenta Slomškovega doma, je najprej spregovoril g. Zupan Herman ml., predsednik Slomškovega doma. V jasnem in lepem govoru je g. škofu predstavil Slovence v Ramos Mejii in orisal življenje in delo Slomškovega doma. Za g. Zupanom je povzel besedo g. prelat France Novak, župnik v Ituzaingo. Z njemu lastno zgovornostjo je zbranim pokazal na lep zgled, ki nam ga daje g. škof. Msgr. Anton Orehar, direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini, je spregovoril v slovenskem in argentinskem jeziku. De-
PO ŠPORTNEM SVETU
Olimpijske igre — XIX. — so se slovesno začele na praznik odkritja A-merike 12. oktobra. Udeležuje se jih nad 7.000 atletov iz 108 držav. Največ tekmovalcev je iz ZDA (484). slede SZ (462), Zah. Nemčija (343), Vzh. Nemci ia (322), Francija (287) in Mehika (269). Argentino zastopa 122 tekmovalcev, Brazil 107, od južnoameriških držav je najmanj tekmovalcev iz Bolivije (6), Surinam pa ima na olimpia-di samo enega tekmovalca.
Igre je odprl mehiški državni predsednik po začetem defileju vseh tekmovalcev. Papež Pavel VI. je poslal preko Vatikanskega radia posebno poslanico k začetku XIX. olimpijskih iger.
Prvo zlato medaljo je dobil Kenijec Naftali Temu v teku na 10.000 m, srebrno je odnesel Etiopec Mamo Wolde in tretji je bil Tunizijec Mohamed Ga-mudi. Zmagovalec je pretekel progo v zelo povprečnem času 29’27”4. Toda na naslednjih lahkoatletskih nastopih je bilo doseženih izredno veliko novih o-limpijskih in svetovnih rekordov, da o posameznih državnih ne govorimo, in to kljub visoki nadmorski višini Mehike. Gotovo je najbolj fantastičen rezultat B. Beamona (ZDA) v skoku v daljavo z 8.90. Izboljšal je kar za 55 cm prejšnji svetovni rekord rojaka Ralpha Bostona in Ter-Ovanesiana (SZ).
V takem morju najboljših športnikov sveta nas vsaj nekoliko zanimajo uspehi tekmovalcev iz Jugoslavije. Nimamo podrobnih poročil, vendar jih med lahkoatleti ni najti na prvih mestih. Do-sedaj najboljšo uvrstitev je med lahkoatleti dosegla Nataša Urbančič; je šesta v metu kopja s 55,42, prva pa je bila Angela Nemeth (Mad.) s 60.36. Marjana Lubejeva, ki tekmuje v peteroboju je bila v teku na 80 m ovire z 10.9. Edini slovenski lahkoatlet skakalec v višino Milek iz Kranja se ni uvrstil v finale. V tej panogi je bila norma 214 cm, ki jo je preskočilo sedem tekmovalcev, v finale pa sto pripustili tudi Todosijeviča z 212 in še 5 drugih tekmovalcev. Dosedaj edino — zlato medaljo je za Jugoslavijo priborila Djurdjica Bjedov, ki je zmagala v prsnem plavanju na 100 m s časom 1:15,8. Precej možnosti za kakšno medaljo imajo košarkarji in vaterpolisti. Košarkarji so sicer izgubili z ZDA, premagali pa. so Italijane in se bodo verjetno uvrstili v finale. Prav tako tudi vaterpolisti, ki bodo imeli sicer hude tekmece v Madžarski, iSZ, Italiji in Vzh. Nemčiji.
Argentinci tudi niso imeli vidnih uspehov, čeprav so dali vse iz sebe, kot pač vsi tekmovalci. Med uspehe je gotovo šteti osmo mesto med 30 ekipami v ekipni kolesarski dirki na 100 km. Prvo bronasto medaljo je dobil za Argentino Alberto Demiddi v veslanju posameznikov in dokazal, da sodi v vrh svetovne elite v tej panogi, saj je bil v Tokio četrti.
Estudiantes iz La Píate je svetovni medklubski prvak v nogometu. Po zmagi pred mesecem v prvi tekmi za naslov prvaka v La Plati z 1:0 nad angleškim klubom Manchester United, je bilo veliko pričakovanje o izidu povratne tekme v Manchesterju. Kljub psihološki vojni proti arg. igralcem, ki so jo vodili angleški športni poročevalci, in sovražni publiki v Manchesterju, so argentinski igralci dokazali, da vedo, kaj hočejo. Vzdržali so zmerjanje publike, igrali sicer ostro, ohranili mirne živce in z železno obrambo odbijali vse napade nasprotnikov. Kljub temu pa niso pozabili na napade tudi po golu, ki ga je v prvem času zabil Veron. Angleži so tik pred koncem dosegli izenačenje, kar pa ni preprečile; Argentincem osvojitve svetovnega naslova.
Igralci Maribora, ki je trenutno na
Vsak teden ena
SEN O VRNITVI
Navdušen sprejem na mednarodnem
Ko boš, tujina, vso mi kri izpila, . ko neizgovorjena bo beseda prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna želja domu se vrnila.
Na srce dal prsti bom kot zdravila, sprejel me vase bo pozdrav soseda, spoznala na planini me bo čreda in v duši bo zaplata nova sila.
Okusil spet bom sok planinskih trav, spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih cest je prah.
Domači kraj, kako mi spet boš drag! Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom nad njimi tih zaspal.
.......................
četrtem mestu v prvi jugoslovanski nogometni ligi, so pred prijateljsko tekmo z ljubljansko Olimpijo stopili v stavko. Zahtevali so spremembo pravilnika glede plač, ki predvideva, da se 30% dohodkov igralcev razdeli mednje po končanem prvenstvu in to samo v primeru, da se obdržijo v prvi ligi. ------
OBVESTILA
Sobota, 26. oktobra 1968:
Akademija in slavnostna večerja v počastitev slovenskega narodnega praznika, dneva slovenske zastave in 501etnice prve slovenske vlade v Slovenski hiši. Začetek ob 19.30.
Nedelja, 27. oktobra 1968:
Polaganje venca ob 11 pred spomenik generala San Martina.
Sva. maša popoldne ob 17 za vse, ki so se žrtvovali in delali za slov. svobodo, nato slavnostno zborovanje z govorom predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka.
Četrtek, 31. oktobra 1968:
V	Slovenski hiši ob 16.40 predavanje
Zorka Simčiča materam in ženam pod naslovom „Na razpotju::.
Nedelja, 3. novembra 1968:
Mladinski dan SDO in SFZ na Pristavi.
V	Našem domu predstava Meškove igre: Na smrt obsojeni.
V	Slovenski vasi ob 16 roditeljski sestanek v Hladnikovem domu s predavanjem dr. Alojzija Kukoviče o okrožnici Humanae vitae.
Sreda, 6. novembra 1968: '
Pevski nastop otrok slovenskega šolskega tečaja France Balantič ob obisku predsednika NO dr. Kreka v Našem domu v San Justu.
Sobota, 9. novembra 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu zvečer martinovanje.
Nedelja, 10. novembra 1968:
V	Adrogueju Baragova proslava.
V	Slomškovem domu ljudski tabor.
Nedelja, 17. novembra 1968:
V	Berazateguiju obletnica blagoslovitve doma.
V	Slovenski vasi deveta obletnica blagoslovitve cerkve Marije Kraljice: ob polenajstih romarska maša, popoldne ob treh pete litanije in program z družabnostjo.
V	Slomškovem domu ob 9 redni občni zbor Društva Slomškov dom.
Nedelja, 24. novembra 1968:
12. tabor Društva slovenskih protikomunističnih borcev na Pristavi.
V	Slovenski hiši žegnanje.
Vse rojake, ki se bodo udeležili polaganja venca pred spomenik San Martina v nedeljo, 27. t. m., prosimo, da se zberejo na trgu pred spomenikom najkasneje do 10.45. To je nujno zaradi ureditve skupin zaradi fotoreporterjev in televizijskih postaj.
skega šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna iz Castelarja z dramatskim prizorom, ki ga je za 50-letnico osvoboditve napisal pesnik in pisatelj
Mirko Kunčič.
Na smrt obsojeni?,
Kulturni odsek Našega doma v San Justu je pripravil za proslavo 50-let-nice osvobojenja Meškovo igro Na smrt obsojeni? Dvakrat je pomemben ta izbor. Prvič — pokazati hoče razmere v Avstriji, se pravi na Koroškem, deset let pred osvobojenjem (kajti drama je izšla prvič leta 1908, torej natančno pred šestdesetimi leti); drugič pa — kar je še bolj važno: San Justo- hoče poudariti z njo, da tudi naše izseljenstvo še ni na smrt obsojeno.
Prva misel je podčrtana z vsebino igre same. Izbran je dogodek državnih volitev v koroški vasi, kjer nastopajo bogati nemškutarji za nemštvo dežele s podkupovanjem in terorjem, na drugi strani pa se kažejo prvi uspehi slovenskega narodnega prebujenja in gospodarske neodvisnosti. Tega vodijo kaplan in učitelj. Zmagajo sicer nemškutarji, gostilničar Gelb, toda z nepravilnostmi, ki se morajo še razjasniti. V tistih dveh mesecih, ko se čaka na razveljavljenje volitev, pa se razkrije vsa goljufija in
na odru San Justa
pokvarjenost te nemškutarske gospode, kar vodi nje v propad, nasprotno pa v porast slovenske zavesti. In druge volitve bodo dokazale, da Slovenci na Koroškem še niso na smrt obsojeni.
Vsebina take igre je gotovo za 50-letnico osvobojenja izpod Avstrije dobro izbrana.
Sodobna naša aktualna misel v tej igri pa je ta, da tudi tukaj še nismo na
smrt obsojeni, če na pr. pri igri nastopa 25 mladih ljudi do 20 let starih, se pravi: vsi rojeni že tu v Argentini! Režiserju Ovnu je (ob njegovi 50-letnici, h kateri mu čestitamo!) uspelo, zbrati to mladino, jo naučiti slovensko igrati in jo navdušiti za stvar, ki jasno izpričuje, da še nismo v tej prvi generaciji na smrt obsojeni. In če bo ta narodno zavedna, se nam tudi za drugo ne bo treba bati.
Upam, da bo občinstvo znalo ceniti ta sodobni poudarek in se udeležilo predstave 3. novembra.	td
jal je, da naj tudi tukajšnjega škofa sprejmemo s tako ljubeznijo, kot smo nekoč sprejemali slovenske škofe. G. škofa pa je prosil, da naj med škofi vedno najde dobro besedo za probleme izseljencev. Ob koncu je spregovoril še g. škof Raspanti. Vsem se je najtopleje zahvalil. Nato je pa razvil dve misli, ki naj bosta kažipot na naši izseljenski poti. Ti dve misli sta: zvestoba narodu, iz katerega smo izšli, gojitev bogate
DRUŠTVENI OGLASNIK
člane upravnega sveta in nadzornega odbora Zedinjene Slovenije obveščamo, da bo pozdravni sprejem predsednika NOS dr. Mihe Kreka v petek, 25 t. m. ob 20. uri v Slovenski hiši.
Seja učiteljskega sveta šolskega odseka ZS bo zadnjo sredo, 30. t. m., ob 19 v Slovenski hiši. Na dnevnem redu je tudi obisk g. dr. Mihe Kreka. Iskreno vabljene vse učne moči.
Prosimo, da se vse slovenske osnovne šole udeleže popoldanske nedeljske proslave 27. okt. s svojimi zastavami.
Šolski izlet vseh otrok slov. osnovnih šol bo v soboto, 9. novembra, v Lo-mas del Zamora, kjer je župnik preč. g. Jože škerbec. Zbirališče je ob 9 pned cerkvijo na ulici Castelli 1680, kjer bo ob 9.30 sv. maša. Na izletu nas bo obiskal g. dr. Miha Krek.
Vse žene in matere ter vse vzgojiteljice prisrčno vabimo na predavanje g. Zorka Simčiča:
NA RAZPOTJE
v četrtek, 31. oktobra ob 16.30 v Slovenski hiši
Vabi pripravljalni odbor Slovenskih žena in mater
BARAGO NA OLTAR
Je geslo vseh tistih, ki se bomo zbrali 10. novembra v škofovem zavodu
• • ■ -
..... .■■■• '.....
SPORED MOLITEV ZA RAJNE V petek, 1. novembra, na zapovedan praznik Vseh svetnikov, bodo med Slovenci v Velikem Buenos Airesu sledeče pobožnosti:
Slovenska kapela: ob 18.30 sv. rožni venec, sv. maša in molitve pred spomenikom naših borcev.
Na pokopališču „Chacarita“: ob 15 molitve v jugoslovanski grobnici, ob 16 pa sv. maša v cerkvi sv. Neže, ulica Avalos 250, Paternal.
V	župni cerkvi v Ramos Mejiji: ob 19.30
sv. rožni venec, sv. maša in molitve za rajne.
V	San Justu: molitve za rajne ob 16
na pokopališču v San Justu, ob 17 pa v Villegas.
V	San Martinu: ob 15.30 molitve na po-
kopališču na grobu raj. g. svetnika Škulja, potem bo v cerkvi priložnost za sv. spoved. Zvečer ob 18.30 pa bo sv. ura.
V	Castelarju: sveta ura za prvi petek
na Pristavi.
V	San Fernando: ob 16 molitve na po-
kopališču v Tigre.

DOCTOR
Víctor Covfello
es erialidad aparato digestivo y vias biliares
An h oren a 1317/III	Dpto. 6
T. E. 84-7517
Lunes, miércoles y viernes Solicitar hora al 80-4305

PO
TO
VA
NJA
EUR0TUR
Áv. CORDOBA 351 - T. E 32
-fc07^ Bs. Aj.
TU
RI
ZEM
Je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina
H| OBIŠČITE EVROPO — posloma ali kot turiati. SREČAJTE •e s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tam leta BREZ
m.50 USA
VOŽNJA Z LADJO tja in naoaf
VOŽNJA Z LETALOM tja in nazaj
CELOVEC 940.50 USA TRST 904.10 USA
Vse n« odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov a 12% obse LADJE: G. Cesare — Angostas — Anna C —
Avenida Córdoba 251 Bbmhm Aireo
Enrieo C
Tel.: 32-6070/6077/6078/6070
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavall« 2327/33, p. 5o. Of. 10 T. E. 47-4852 Ena kvadra od podzemske postaje Pasteur Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
SLOV. DOM V SAN MARTINU V soboto, 9. novembra, zvečer
MARTINOVANJE
Igra „The Golden Toneš“
(bratje Plesničarji)
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 3 Cangallo 1642 Buenos Airea T. E. 35-3827
Je to Vaš problem?
Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar?
Predno se odločite, vprašajte v
SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Meáia
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo V tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.
SDO
SFZ
16. MLADINSKI DAN
3. novembra na Pristavi v Moronu
9.00 Odbojka za pokal Božo-Tomaž: Igrajo San Martin,
Ramos Mejia in Slovenska vas
11.30	Sv. maša, katera se bo darovala za pokojnega člana Janeza Kačarja
13.00 Kosilo
15.30	Dviganje zastav Govor predsednice SDO Govor predsednika SFZ Razdelitev pokalov za športne dneve Nastop članic odseka Slovenska vas Telovadni nastopi: sodelujejo vsi krožki in odseki, ki sestavljajo zvezne mladinske organizacije
Vsi iskreno vabljeni!
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Liljan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V petek in eofboto od 9.—13. ure.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
23. NOVEMBRA 1968
PRIREDITEV
NAŠ DOM v SAN JUSTU Sodeluje orkester „ZLATI GLASI“
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intlectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1968: za Argentino 8 2.500.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bis. Aires. T. E. 33-7213
Kulturni odsek Našega doma v San Justo
v proslavo 50-letnice narodne osvoboditve
Nedelja, 3. novembra	ob 19
KSAVER MEŠKO:
NA SMRT OBSOJENI?
Narodna igra s petjem v 3 dejanjih
Režija: I. Oven
Scena: T. Oblak
Vstopnice po $ 300, 200 in 150 v predprodaji v Našem domu in eno uro pred predstavo
Hipólito Yrigoyen 2756, San Justo
Tel. 621-1760
VODSTVO NAŠEGA DOMA V SAN JUSTU ČUTI PRIJETNO DOLŽNOST IZRAZITI TOPLE BESEDE ZAHVALE VSEJ SLOVENSKI SKUPNOSTI V MENDOZI ZA SKRB IN VELIKO POZORNOST, KI SO JO IZKAZALI NAŠIM FANTOM OB PRILIKI NJIHOVEGA OBISKA
V DNEH OD 11. DO 13. OKTOBRA LETOS.
Za odbor Našega doma:
San Justo, oktobra 1968.	PETER ČARMAN, predsednik
■■■■■■■■■■D
17. november:
SLOVENSKI DOM BERAZATEGUI
OBLETNICA BLAGOSLOVITVE
DOPOLDNE: ob pol 11 dviganje zastav, sveta maša pozdrav kosilo
POPOLDNE: začetek ob 3: razni nastopi IGRA ORKESTER: THE GOLDENt TONEŠ DOHOD: 4 kvadre od cerkve Villa España —• na isti cesti calle No. 1
NA SVIDENJE!
Umrl nama je naš dragi pači, gospod
Ivan Mikolič
bivši tovarnar in posestnik v Slovenj gradcu
Pokopali smo ga na sanmartinskem pokopališču s pogrebno sveto mašo.
žalujoči:
Marija, žena; Milena, hči
Buenos .Aires, 16. oktobra 1968.
Janko Hafner:
Trije na poletu v Anolo-7
11. oktobra opoldne po argentinskem času so Američani pognali na pot okrog Zemlje prvo Apolo kabino s tričlansko posadko. Skoraj leto in tričetrt je minilo, odkar so pri vaji v kabini na vrhu rakete zgoreli Grissom, Chaffe in White dne 27. januarja 1967. Tako dolgo dobo so preurejali, popravljali in preizkušali kabino, ki se je zdela že konec 1. 1966 največje čudo človeške tehnike.
Z enajstdnevnim poletom posadke naj bi nova kabina dokazala, da je primemo in varno bivališče za astronavte, kadar bodo leteli na Luno. Polet naj bi preizkusil vse njene neznansko zapletene naprave, njen močni raketni motor in delovanje celotne zasledovalne mreže po kontinentih in oceanih. Za poveljnika posadke je bil določen 45-letni astronavtski veteran, častnik mornariškega letalstva Walter Schirra. L. 1962 je 3. oktobra v Mercury 8 kabinici šestkrat obkrožil Zemljo, 1. 1965 pa je 15. decembra napravil skupaj s Staffordom v Gemini 6 16 obkrožitev Zemlje, pri čemer je dosegel prvi „rendezvous“ z Gemini 7. Njegova druga sta Donn Eisele (38) in Walt Cunningham (36 let).
Svetovno časopisje je dan za dnem prinašalo dolga in senzacionalna poročila o tem poletu, a ne vedno dovolj jasna, zlasti zato, ker so televizijski prenosi iz Apollo 7 kabine priredili ne le ameri-
škim gledalcem, ampak tudi novičarjem po svetu prave predstave. V nedeljo, 20. okt. je ameriška televizija že šestič prenašala „show“ iz kabine — gotovo je zanimalo milijone, kako plavajo astronavti brez teže po zraku v kabini — a vendar je bila to le propagandna koncesija ameriški javnosti, da bi vzbudili še več zanimanja za vsemirske polete. Pač pa je bila televizijska kamera, s katero so astronavti snemali notranjost kabine in tudi poglede na Zemljo, pravo čudo tehnike, saj ni bila nič večja kot navaden amaterski aparat za filmanje. Brezžični prenos oddaje s kabine do Zemlje ni delal nikakih težav in tako so Američani ob jasnih slikah res prišli na svoj račun. Sovjeti so prvi televizijski prenos iz vsemirske ladje Vzhod 1 napravili že oktobra 1964, ko so se prvič in doslej zadnjič vozili okrog Zemlje 3 sovjetski kozmonavti.
Vse drugo pri poletu Apolo 7 pa je bilo resno, trdo delo — generalna vaja za prvi polet posadke do Lune. Zanimivo ie, da to pot tudi Američani marsikaterega poskusa podrobneje ne omenjajo, da je kljub publiciteti marsikaj ostalo prikrito. Pokazali so se tu in tam malenkostni nedostatki, a človekova navzočnost v kabini jih je vse z lahkoto odpravila. Spet je bila potrjena ugo-
tovitev, da človek v odločilnih trenutkih prekaša avtomate, čeprav so ti za polete nujno potrebni.
Pri vsakem vsemirskem poletu sta najbolj kočljiva in nevarna odlet in pristanek. Ojačena Saturn IB raketa s potisno silo 500.000 kg, a več kot petkrat slabotnejša od lunine rakete Saturn V, je v 2 minutah pognala doslej dale-ko najtežjo vsemirsko ladjo v krožnico s perigejem 225 km in apogejem 280 km. Ves odlet je potekal brez motenj. Tudi dogorela druga raketna stopnja Saturna IB je še sklopljena z Apollo kombinacijo krožila okrog Zemlje. Apollo kombinacija je sestav kabine same z njenim pomožnim, strojnim in raketnim delom. Dočim je Apolo kabina le čokat,
4	m visok in na dnu tudi 4 m širok stožec, je strojni del 4 m širok in nad 6,5 m dolg valj, ki se drži dna kabine. Apolo kabina tehta z opremo in posadko
5	ton, stroini del pa brez goriva 4 tone, a tanki lahko sprejmeio 17 ton goriva. Ker zamore pognati Saturn IB le 16 ton težko kombinacijo v krožnico, so to pot natočili v tanke le 7 ton goriva. 16 ton je bila težka Apollo kombinacija, ko je začela krožiti okrog Zemlie 11. oktobra. Bila je vsaj dva in polkrat težia kot najtežie sovjetske vsemirske ladje in štirikrat težja kot Gemini kabine.
Takoj ob začetku kroženja je bila z uspehom opravljena najtežja vaja. Najprej so z brezžičnim ukazom razstrelili jeklene vezi, ki so vezale Apollo
kombinacijo na dogorelo drugo raketno stopnjo (njen znak S-IVB). Zatem je posadka z raketnimi šobami za krma-rjanje zaobrnila Apolo kombinacijo za 180 stopinj, da je bilo iz kabine mogoče videti dogorelo stopnjo letečo z isto hitrostjo. Nato so vadili približevanje in oddaljevanje, kar je predpogoj za sklopitev, kar bodo pri pravem poletu na Luno morali znati in tudi srečno izpeljati. To so dosegli s ponovnim vžiganjem raketnega motorja v strojnem delu, saj goriva so imeli zadosti.
Z istim raketnim motorjem so v naslednjih dneh spreminjali svojo krožnico in 19. oktobra so vžgali raketni motor s potiskom skoraj 10.000 kg, kar za 66 sekund in se pognali do 450 km višine v apogeju. Zopet važna vaja za posadko in preizkus raketnega motorja. V približno tej krožnici so se vozili zadnje dni poleta do 22. oktobra.
Celotni polet je omogočil 163 obkrožitev Zemlje, pri čemer so prevozili nad 7.000.000 km. Bil je to tudi drugi najdaljši vsemirski polet, saj je vozila decembra 1. 1965 le Gemini 7 kar 14 dni.
V torek, 22. oktobra, zjutraj je Apolo 7 po zaključeni 163. obkrožitvi začela povratek na Zemljo. Nad Havajskim otočjem je Schirra za 11 sekund vžgal močni raketni motor strojnega dela in s tem v toliko zavrl hitrost kombinacije, da je začela v velikem
loku padati proti Zemlji. V nekaj minutah zatem so z radio ukazom razstrelili vezi, ki so držale skupaj strojni del in kabino. Strojni del je malce zaostajal, in je, medtem ko je kabina s toplotnim ščitom naprej letela nad Mehiko, zgorel v zraku. Ob 8 zjutraj po argentinskem času se je prekinila radio zveza s kabino, ker jo je obdajal žar razbeljenih plinov. 12 minut pozneje je kabina po 260 ur trajajočem poletu na padalih srečno pristala na morju blizu od predvidene točke. Helikopter letalonosilke Essex je povedel trojico na ladjo, kjer so njihov sprejem televizirali v barvah za ves svet s posredovanjem komunikacijskega satelita.
Zatem so rešili še nepoškodovano kabino, ki je odlično prestala vse preizkušnje.
Ker polet do Lune in nazaj na Zemljo traja le 7 dni, je torej ameriška trojica za 50% presegla potovalni čas ter preizkušala toliko dalj vse izredno občutljive naprave v kabini in strojnem delu. S tem poletom se je Američanom odprla pot za poskusni polet do Lune.
Z drugo posadko ga bodo z Apolo 8 kombinacijo izvedli za Božič 1968, pri čemer imajo v načrtu, da bi postala Apolo 8 tudi umeten satelit Lune. Obkrožila nai bi v 20 urah kat desetkrat Luno v višini 130 km, nakar bi se po 7 dnevnem poletu vrnila in pristala na morju.