LETO LIH, št. 25 PTUJ, 22. JUNIJ 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Pozdrav pofef/u in poiitniiam Pa smo vendarle dočakali tudi koledarsko poletje. Po dolgem, vročem in sušnem slovesu pomladi je bil včerajšnji izbruh prvega poletnega dne skorajda neopazen, saj nas že nekaj dni obkrožajo neobičajno visoke temperature. Pa vendar: zgodilo se je in prijetno je, saj se konec tedna začnejo tudi šolske počitnice. In če odmisli- mo grenko politično klofuto z desne, ki jo zaenkrat občutijo le učitelji in starši, če odmislimo "spravne slovesnosti" v Kočevskem rogu, ki namesto sprave povzročajo nove razdore, potem je v zraku že tisti prijetni občutek po brezskrbnih počitniških dneh - na morju, v hribih, pri sorodnikih na podeželju ... Zagotovo se bo marsikaj spremenilo, saj bo okoli 200.000 osnov- nošolcev in okoli 100.000 srednješolcev v glavnem spet obesib šolo na klin in se za dva meseca prepustilo počitniškemu lagodju. Če jim primaknemo še okoli 25.000 učiteljev in profesorjev ter "redne" dopustnike, potem bo prihodnji teden na počitnicah ali na dopustu vsaj šestina Slovencev. To pa je zagotovo dogodek, ki je vreden pozornosti iz različnih zornih kotov. Še posebej iz varnostnega, kajti šestina Slovencev, ki jim kri že hitreje poganja po žilah, bo v prometu zagotovo bolj vedra, sproščena in - predvsem mlajša generacija - tudi preveč pogumna. Na to moramo biti pripravljeni vsi, ki smo udeleženi v prometu, še posebej vozniki motornih vozil. Skrbeti je treba, da si zaradi hlas- tanja po užitkih ne bomo dnevov, ki so namenjeni razvedrilu in počitku, po nepotrebnem grenili z neprijetnostmi. Izkušnje so slabe, pa tudi podatki policije niso obetavni. Kljub predlani sprejetemu novemu zakonu o cestnem prometu, ki je rigoroznejši od prejšnjega, število prometnih nesreč še naprej mrašča. Na območju policijske uprave Maribor se je do 3. junija pripetilo 3.080 prometnih nesreč, skoraj 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V teh nesrečah je bilo udeleženih 199 ot- rok in mladoletnikov; 127 jih je bilo lažje, 18 huje poškodovanih, dve otroški življenji pa sta žal za vedno ugasnili. Policisti in člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu ne stojijo križem rok. V tem tednu izvajajo akcijo Vame počitnice, v prometu so ppzomejši do tistih, ki vozijo prehitro, pod vplivom alkohola ali imajo vozila s tehničnimi hibami. Vse take izločajo in ustrezno kaznujejo. Med šolskimi počitnicami pa bodo ostreje nadzirali promet na krajih, kjer se zbirajo otroci in mladi- na, torej v bližini kopališč, parkov in strnjenih naselij. Bo vse to zaleglo? Do sedaj med osmimi letošnjimi žrtvami pro- metnih nesreč na območju Policijske postaje Ptuj še ni rwbenega otroka ali mladostnika. Bo tako tudi po izteku počit- nic? Vreme je predčasno "obudilo" kombajne. Foto: Martin Ozmec DORNAVA / PRAZNOVANJE SKUPNIH USPEHOV IN DOSEŽKOV "Foiremij smo mmsikai uresniiili" Majhna, a vendar dovolj opazna s svojimi naravnimi in zgodo- vinsldmi danostmi je občina Dornava s prijaznimi in gostol- jubnimi ljudmi. Meri 28,4 kvadratnega kilometra in ima 2720 prebivalcev, sestavljena pa je iz ravninskega ter hribovitega predela. Vanjo spada 12 naselij. V občini so letos na novo asfal- tirali 10,5 km lokalnih cest in javnih poti. Po vsej občini so na- peljali pitno vodo ter zgradili in posodobili nekaj objektov. Le- tos so praznovali že peti občinski praznik. Ob tem so pripravili veliko športnih, gasilskih, kulturnih in tudi družabnih priredi- tev, kar vse kaže na veliko aktivnost občanov. Župan Franc Šegula je letošnje praznovanje takole oce- nil: "Prireditve, ki smo jih pri- pravili ob letošnjem občinskem prazniku, so domačini pa tudi od drugod obiskali v velikem številu. To kaže nato, da so naši organizatorji prireditev poskr- beli, da so bile te vsebinsko za- nimive in kvalitetno pripravlje- ne. Se posebej smo bili zadovol- jni, da je bila tako množično obiskana osrednja prireditev. To nam kaže tudi na to, da so naši občani zadovoljni z usme- ritvijo in programom dela občinskega sveta ter daje nove spodbude in smernice za naše Župan Franc Šegula prihodnje delo. In naši načrti? Vedno znova si prizadevamo, da bi udejanili čim več spodbud in tudi potreb naših občanov. Glaven poudarek je na komu- nalni infrastrukturi. Trenutno je največji projekt gradnja pločnikov s cestno razsvetljavo po naselju Mezgovci. V pri- hodnje pa načrtujemo in pripravljamo projekte za kanali- zacijo v ravninskem delu občine v naselju Dornava in Mezgovci. Zagotoviti želimo čim več de- narja od ministrstva za kulturo za vzdrževanje in obnovo baročnega gradu v Dornavi. Glede na naša prizadevanja nam je za letošnje leto omenjeno mi- nistrstvo odobrilo okrog 40 mi- lijonov tolarjev. Veliko energije smo posvetili dogovarjanju pri razširitvi in obnovi osnovne šole v Dornavi," pravi dornavski župan, ki želi svojim občanom izboljšati življenje s tem, da mesečno pokloni županovsko plačo tistim posameznikom ali društvom, ki to najbolj potrebu- jejo. Več o prireditvah ob domavskem občinskem prazniku na strani 9. Tekst in foto: Marija Slodiyak 2 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIKI AKTUALNO PTUJ / MLADINSKI HOTEL USPOSOBUEN DO KONCA LETA Do komo leta oprema in naieninik VHILADINSKEM HOTELU BO 55 PRENOČIŠČ Ptujski mladinski tiotel letošnjo sezono še ne bo uporaben. Če ne bo novih težav, naj bi ga opremili do konca tega, odprli pa v začetku prihodnjega leta. Prvi gostje v mladinskem hotelu Ptuj šele v prihodnjem letu. Foto: MG Kot je povedal vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj Ivan Vidovič, so se 7. junija na Uradu za mladino pogo- varjali z direktorjem Stankom Šalamunom o tem, kako mladin- ska prenočišča oziroma mladin- ski hotel čim prej usposobiti za dejavnost. Ta bi sicer že bil v svo- ji funkciji, če bi Počitniška zveza Slovenije, ki je skupaj z mi- nistrstvom in mestno občino eden od podpisnikov pogodbe o njihovem nakupu, svoje finančne obveznosti pravočasno poravna- la. "Ker tega ni storila pravočasno oziroma svojega deleža ni plačala, sta morala mestna občina Ptuj in Urad za mladino v ministrstvu za šolstvo in šport pokriti delež Počitniške zveze. Zaradi tega se je tudi zavleklo opremljanje mla- dinskega hotela, ker smo delež, ki je bil namenjen za opremljanje, porabili za plačilo obveze Počitniške zveze. Zato smo iskali drugi vir, ta pa se je pojavil v raz- pisu ministrstva za drobno go- spodarstvo in turizem, na katere- ga se je prijavila Počitniška zveza. V zvezi s tem smo že obiskali mi- nistra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška, ki nam je obljubil vso podporo. Konec julija bo razpis potekel v vseh svojih fazah, avgusta pa naj bi bilo znano, koliko sredstev bomo dobili. Računamo, da bo to vseh 38 milijonov, za kolikor smo za- prosili. Avgusta bomo izvedli postopke za javni razpis za pridobitev izva- jalca za opremo. To bo naloga mi- nistrstva za šolstvo in šport ter mestne občine Ptuj. V tem času naj bi prišlo tudi do podpisa po- godbe med lastnikoma objekta, mestno občino Ptuj in ministrst- vom za šolstvo, ter Počitniško zvezo Slovenije za upravljanje. Želimo, da bi se hotel uspešno polnil, v prvi vrsti z mladimi, če bodo zmogljivosti proste, pa ga bomo polnili tudi z drugimi gos- ti. Hotel je srednje kategorije (ko- liko zvezdic bo imel, v tem tre- nutku še ni znano), standard pa bo vsaj takšen, da bo ob nriladih gostih lahko zadovoljil tudi dru- ge," je stanje glede mladinskega hotela na Ptuju pojasnil Ivan Vi- dovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj. Ptujski mladinski hotel bo imel 55 ležišč v 12 sobah, ki so v dru- gem nadstropju in mansardi, ob tem pa tudi vse spremljajoče prostore, tudi večjo dvorano za prireditve. Država je 62-odstotni lastnik hotela, mestna občina Ptuj pa 38- odstotni. Pri prostorih Centra in- teresnih dejavnosti in mladinske- ga kluba, ki so prav tako v novem poslovnem centru Drava, pa je bila kupec mestna občina Ptuj, država pa sofinancer. Za zdaj se v državi odločajo, ali bodo ta sofi- nancerski del pretvorili v lastni- no, potem bodo 50-odstotni last- nik, ali pa se bodo odločili, da bo mestna občina v celoti lastnik. Na zemlriško knjigo je podan predlog, da je mestna občina Ptuj v celoti lastnik prostorov CID. Če pa bo država uveljavljala svoj delež, bo pač prišlo do spremem- be. Prostore CID v tem trenutku že opremljajo, uprava se bo vanje preselila konec julija. Svečano odprtje bo po počitnicah. MG ILIRIKJ^ - BORZNOPOSREDNI- SKA HISA/ TEDENSKI KOMENTAR Teccif I nmvzdol Pred štirinajstimi dnevi je trg že nakazoval znake rasti, a so se ti v preteklem tednu izkazati v ravno obratni smeri. Slovenski borzni indeks je v prejšnjem tednu zdrsnil za nekaj več kot dva odstotka, njegova vrednoet pa s© je ustavila na petkovih 1,647 Jndokarvih točk. Padec indeksa je spremljal tudi nizek promet, ki ga še vedno povišujejo le posli s svežnji. Neučinkovitost trga se je pretekli teden najbolj pokazala pri del- nici Leka. Kljub objavi ugodnih poslovniii rezultatov za letošnje prvo četrtletje, ko je podjetje povečalo prihodke za 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, je vrednost delnice zdrsnila za 4 odstotke na 31.083 tolarjev. Enak negativni predznak je utrpela tudi delnica konkurenta Krke. Njena vrednost se je spustila pod 24.000 tolarjev. Precejšnjo izgubo so v preteklem tednu zabeležili delničarji Poslovnega sistema Mercator. Enotni tečaj delnice se je znižal za dobre 3 odstotke In končal teden pri 13.356 tolarjih. Ne- gativno se je na tržne razmere odzvala tudi delnica kranjske Save. Njena vredrrost se je zopet znižala pod 16.000 tolarjev, trgovanje pa je delnica zaključita z 0,6-odstotno tedensko izgut>o. Kljub izgu- bi na tečaju pa bo podjetje razveselilo lastnike z dividendo za pre- teklo poslovno leto, ki bo po sklepu skupščine znašala 440 tolar- jev bruto. Kljub zdrsu indeksa pa niso vse delnice izgubite na svoj- ih vrednostih. Vrednost delnice Radenske je pred skupščino del- ničarjev, ki je bita v petek, pridobila 2 odstotka. Investitorji so pre- tekli teden lradio-tednik. si tednik&amis.net VIDEM / SKRB ZA EKOLOGIJO Stroi la mletie odpadkov V občini Videm imajo dve pokopališči, kjer se zbirajo velike količine odpadkov, odvoz in depo- niranje pa sta za občino velik strošek. Zato so se odločili za nakup stroja za mletje odpadkov in prejšnji ponedeljek so stroj že preizkusili. Gre za zelo zmogljiv stroj, ki zmelje biološke in druge odpadke, med drugim tudi debelejše veje. Biološke odpadke s pokopališč, predvsem vence in cvetje, v pone- deljek jih je bilo kar za nekaj za- bojnikov, bodo odslej mleli in kompostirali, zdrobljene ostanke sveč pa bodo z lastnim prevozom odvažali na deponijo odpadkov. Letno bodo tako prihranili kar nekaj milijonov tolarjev, poleg tega pa bo zagotovo manj pri- pomb obiskovalcev pokopališč, da so zabojniki vedno polni od- padkov in da občina ne skrbi za njihov pravočasen odvoz. JB Foto: Prvo delo s strojem za mletje bioloških In drugih odpadkov v občini Videm GORNJA RADGONA / PREQ 38. SEJMOM KONČANO OCENJEVANJE MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV Somphn - Panmrdie mlekanm v okviru priprav na 38. mednarodni kmetijsko-živiiski sejem, ki bo na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni od 26. avgus- ta do 3. septembra, že potekajo številne aktivnosti, saj organi- zatorji ničesar ne prepuščajo naključju, ko gre za največjo tovrstno sejemsko prireditev v Sloveniji in tem delu Evrope. Tako so se poleg nekaterih komunalnih in drugih organiza- cijskih aktivnosti ter priprave vzorčnih nasadov in podobnega začela tudi strokovna ocenjevanja kmetijsko-živilskih izdel- kov. Ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov je začetek tovrst- nega strokovnega dela, sledilo pa mu bo še ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov v domači in mednarodni konkurenci, v začetku avgusta pa še mednarodno ocenjevanje kmetijske me- hanizacije in opreme ter slovenskih vin in razstavljene živine. Ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov je izvajala mednarodna strokovna komisija, ki jo je vodil doc. dr. Bogdan Perko z inštititu- ta za mlekarstvo biotehniške fa- kultete v Ljubljani. Na njem je sodelovalo kar 17 mlekarn (dve iz Avstrije, štiri iz Hrvaške in enajst iz Slovenije), komisija pa je oce- nila 164 izdelkov (6 iz Avstrije, 63 iz Hrvaške in 95 iz Slovenije). Čeprav so bili kriteriji zelo strogi, je podelila kar 21 zlatih, 14 srebrnih in 19 bronastih medalj ter 75 priznanj, kar pomeni, da je samo 35 vzorcev ostalo brez kakršnega koli odličja, a to ne po- meni, da je v teh primerih šlo za slabe izdelke. Posebno priznanje za doseženo najvišje število možnih toč (20) sta letos prijela sir ribanac - hleb proizvajalca Sirela Bjelovar (Hrvaška) in sir ementalec proiz- vajalca Mlekopromet mlekarstvo in sirarstvo Ljutomer. Šampions- ki naziv za leto 2000 prejme in- stant polnomastno mleko v prahu proizvajalca Pomurske mlekarne, d.d., Murska Sobota. Ob zaključku ocenjevanja je predsednik komisije doc. dr. Bogdan Perko poudaril odlične pogoje za delo, ki so jih komisiji zagotovili organizatorji, in dejst- vo, da so se povabilu k ocenjevan- ju kljub težavam v mlekarstvu odzvale vse slovenske mlekarne. Sestava vzorcev je bila po mnenju komisije celo boljša kot minula leta, saj je bilo zastopanih nad- povprečno veliko primerkov čvrstega jogurta. Visoka kakovost izdelkov izhaja iz kakovostnega mleka kot osnove in kakovostne tehnologije. Posebej pa je letos presenetila kakovost sirov. "Mle- karska industrija je po kakovosti svojih izdelkov pripravljena na izzive skupnega evropskega tržišča," je še poudaril doc. dr. Bogdan Perko. Svečana razglasitev rezultatov in podelitev medalj bo v času 38. mednarodnega kmetijsko živil- skega sejma, v ponedeljek, 28. av- gusta. OsteBakal OD TOD IN TAM ORMOŽ • Svečanosti ob dnevu državnosti Občina Ormož je pripravila v soboto, 24. junija, bogat program svečanosti v počastitev dneva državnosti. Ob 12. uri bodo v ormoškem gradu odprli vinsko galerijo. Osrednja občinska pros- lava se bo pričela na grajskem dvorišču ob 19. uri, ob 20. uri pa bodo odprli stalno likovno zbirko v drugem nadstropju gradu. Sledila bo slovesna otvoritev Ormoškega poletja 2000.y kulturnem programu prireditev bodo sodelovali pevski zbor OS Miklavž pri Ormožu, trobilni kvartet ormoške glasbene šole, orkester Akord iz Celja s solisti, gledališki igralec Gregor Geč in Vesna Danilovič. Če bo slabo vreme, bosta proslava in otvoritev Ormoškega poletja potekala v domu kulture. Majda FridI TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 3 Izvedeli smo PTUJSKI SVETNIKi O PHU ZAVODOV Ptujski mestni svetniki in svetnice se bodo jutri, 23. junija, ses- tali na 18. seji. Največ točk dnevnega reda se nanaša na poročila o delu javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti v lanskem letu, obravnavali pa bodo tudi poročila o delu Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj pri ^uprovljanju najemnih stanovanj, ki so v lasti mestne občine. Čistega mesta in Komunalnega podjetja v letu 1999. Na dnevnem redu so tudi predlog pravilni- ka o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči občankam in občanom mestne občine Ptuj, osnutek odloka o koncesiji za ure- janje javnih parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil in poročilo o poslovanju GIZ Poetovio vivat za lansko leto. Med in- formacijami po se bodo svetniki in svetnice seznanili z dosedanji- mi aktivnostmi delovne skupine za proučitev delovanja kabelske- ga sistema v MO Ptuj, ki jo vodi podžupan Milan Čuček, ki tudi napoveduje, da bo predlog bodoče organiziranosti kabelskega sistema predvidoma pripravljen do jeseni. BODO KUPIH KOTO? Vmestni občini Ptuj se pripravljajo nd nakup bivšega objekta Koto v Dravski ulici na Ptuju. Na osnovi odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj je bil to objekt razglašen za kulturni spomenik. Zaradi izredne lokacije v okviru vplivnega območja gradu, in ker je spre- jemljiva tudi kupnina v višini 9 milijonov 805 tisoč tolarjev, župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci predlaga svetnikom in svetni- cam mestnega sveta, da odobrijo nakup. Ta bo tudi omogočil, da se bo območje ob Dravski ulici lahko začelo celovito urejati. Včosih je bil govor o tem, da se bo na tem območju pričela ure- jati sprehajalna pot in se nadaljevala proti Vičovi. DANES IN JUTRI ZBIRANJE TEKSTILA IN USNJA juo dveh letih bo na Ptuju ponovno potekala ekološka-humani- ■ tarna akcijo zbiranja odvečnega tekstila in usnja. Akcijo, ki se bo pričela danes, 22. junija, v mestni četrti Ljudski vrt in bo pote- kala tudi še jutri, so pripravili^ Karitas, Območno združenje Rdečega križa Ptuj in podjetje Cisto mesto. Udeleženci akcije bodo ločeno zbirali še uporabna oblačila (bela vreča) in neupo- rabne tekstilne in usnjene izdelke (črna vreča). Zbiralna mesta so na najbližnjih ekoloških otokih in na za to posebej označenih zbirnih mestih. V mestni četrti Ljudski vrt so zbirna mesta pri OŠ Ljudski vrt, no porkirišču 5. prekomorske, pri gasilskem domu, Langusovi ulici, Na jasi pri Ljubečevih, na. nogometnem igrišču v Peršonovi ulici, pri garažah v Volkmerjevi^ulici, pri samopostrežni prodajalni Rimiska peč in pri trgovini Živila na Potrčevi cesti. Vreče bodo zbirali tudi na sedežu Centra za ravnanje z odpadki na Dornavski cesti 26 na Ptuju. Na območju mesta Ptuja bo eko- loško-humanitarno akcija potekala do septembra. TA TEDEN NA PTUJSKI TV w - Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri bo na sporedu film z nas- lovom Ban/e večera. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na sporedu je drugi del humoristične oddaje Parada humorja 2000 z Regico in Dudekom, strašnima Jožefoma, ičo in Matevžem, Tonetom For- nezzijem-Tofom, Vinkom Šimkom in Sašom Hribarjem. Pripravila: MG Izvedeli smo GOVORI SE... ... DA so neupravičene kritike na imenovanje Podobnika za šefa Telekoma, češ da itiženir živinoreje nima pojma o telefo- niji. Zadeva je mimret povsem jasna in logična: TELE je osno- va tako za živinorejo kot za TE- LEkom. ... DA bodo maturanti ob letošnjem prejemu spričeval peli himno. Po zadnjih dogodkih v Kočevskem rogu je samo še vprašanje katero, domobransko ali drSžavno. ... DA se je predsednik vlade poklonil tako domobranskim kot partizanskim žrtvam. Zdaj kriti- ki z ene in druge strani že ugo- Ptjo, ^ je bil menda en n za centimeter globlji kot drugi. ... DA je državni poslanec svo- je sodelovanje na obveznih vsebinah v ptujski elektro šoli iz- koristil v politične namene, za propagiranje svoje stranke. Di- jaki so se menda tepli za sodelo- vanje na uri: "Idi ti, jaz nočem!" ... DA se bo tisti poslanec po vsej verjetnosti podal v odvet- niške vode. Na občinskem praz- niku v Vidmu je že igral odvet- nika TELEkomovega Marjana Podobnika. ... DA je ob tem ugotovil, da tudi "odvetnikom" žvižgajo. ... DA je potrebno ustanoviti republiko Dolenjsko, tako bo to- liko omenjana "sprava" njen notranji problem in z njo ne bo toliko gnjavila vseh Slovencev. ... DA državljani prosijo vla- do, naj vendar gre na počitnice in si malce odpočije. Kdor ne dela, ne greši. ... DA se je znan ptujski pi- janček obnašal državotvorno in v javnem prostoru svečano izja- vil: "Nazadnje še, prijatlji, ko- zarce zase dvignimo ..." ... T)\je v naslednjem trenut- ku dokazal razkorak teorije in prakse in pokozlal državni WC. POROČAMO, KOMENTIKAMC PTUJ / PERUTNINA PTUJ NADALJUJE POGLABLJANJE SODELOVANJA Z AVSTRIJO Spoznavajo avstrijske "evropske" izkušnje Vodstvo Perutnine Ptuj se je na sedežu deželne gospodarske zbornice za Gradiščansko pogovarjalo o izkušnjah avstrijskega gospodarstva v obdobju po vključitvi Avstrije v Evropsko unijo. Izjemno dobro organizirana gospodarska zbornica namreč omogoča podjetjem stalno informiranje o najpomembnejših procesih, ki so uporabni za poslovno odločanje. Vsekakor pa so se po vključitvi Avstrije v EU razmere za gospodarstvo bistveno spremenile. Po obisku na Gospodarski zbo-rnici je delegacija sodela- vcev Perutnine Ptuj obiskala še podjetje Glatters v gradiščan- skem Pottelsdorfu, ki se ukvarja z organiziranjem vzreje puranov in njihove predelave. Podjetje, v katerem dela 255 sodelavcev, je sicer v postopku sanacije, toda management, ki ga vodi, je med ogledom predelave in priročne prodajalne temeljito seznanil sodelavce Perutnine Ptuj o načinu vzreje in predelave pu- ranjega mesa ter s sistemom distribucije in prodaje. Kljub odprtemu evropskemu trgu in široki paleti družbe Glatters je tudi trženje mesa, kot je puran- je, med najzahtevnejšimi poslovnimi aktivnostmi. Široka paleta puranjega mesa in izdel- kov, ki je na eni strani med na- jbolj simpatičnimi elementi ponudbe, pa na drugi strani predstavlja preveliko nujnost angažiranja sicer skromnega števila pospeševalcev prodaje. Kako zastaviti dolgoročno stra- tegijo trženja, sta s strani Peru- tnine Ptuj izmenjevala izkušnje z vodstvom podjetja Glatters predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Ro- man Glaser ter član uprave Tone Čeh. Ur Na fotografiji dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ruj, (levo) in član uprave Tone Čeh (tretji z leve) v družbi uprave podjetja Glatters med ogledom predelave PTUJ / Z OKROGLE MIZE O PTUJSKEM JEZERU V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je 15. junija potekala okrogla miza o ptujskem jezeru. Organizirali so jo mestna občina Ptuj, občina Markovci in skupna uprava občin. Ude- ležilo se je je okrog 40 udeležencev, med njimi tudi državni podsekretar v ministrstvu za promet in zrveze Janez Požar. V prvem delu okrogle mize je bil poudarek na ekoloških in nara- vovarstvenih vprašanjih, v drugem pa o gospodarskih vidikih iz- koriščanja ptujskega jezera. Sestavni del okrogle mize je bila tudi predstavitev 10-minutnega filma o Ptujskem jezeru Ve- koslava Lašiča. Razpravljalci so se zavzeli za čimprejšnjo sanacijo jezera, za katero mora denar zagotoviti upravljalec, to pa so Dravske elektrarne. Sanacija je tudi po- goj, da se bo jezero pričelo iz- rabljati v različne namene, še prej pa bo potrebno uskladiti različne interese. V ta namen naj bi ustanovili posebno skupi- no. Ptujsko jezero in objezerske površine je potrebno izrabiti za naravovarstvene namene, za potrebe gojenja rib in lova rib, za plovbo, za razvijanje vodnih športov, za rekreacijo, za vzgo- jno-izobraževalne namene, za turistične namene in tudi za potrebe kmetijstva. Vse to naj bi zapisali v akcijski ureditveni načrt, ki bo pripravljen skladno s kriteriji in zahtevami Ev- ropske unije. Že v letu 2001- pa naj bi se po ptujskem jezeru pričela plovba s turistično ladjo za okrog 50 potnikov. Njeno pot bodo določili po delitvi jezera na območja namenske uporabe (mirna priobalna naravo- varstvena in športno-rekrea- cijska cona, dinamična priobal- na športno-rekreacijska cona, dinamična rečna športno- rekreacijska cona in hrupna, di- namična rečna športno-rekrea- cijska cona), imela pa naj pet pristanov, in sicer pri restavaciji Ribič, Termah Ptuj, krajinskem parku Šturmovci (občina Vi- dem), v Zabovcih (občina Mar- kovci) in pri Ranči. Okrogla miza o ptujskem jeze- ru je pokazala, da so potencialni različni uporabniki tega na- jvečjega akumulacijskega jezera V Sloveniji s 420 ha površine pripravljeni uskladiti interese in z organiziranimi pritiski doseči, da se sanacija že močno zamuljenega jezera prične. Z na- ravovarstvenega vidika pa naj se Ptujsko jezero z odlokom zava- ruje kot naravni spomenik z jas- nimi omejitvami rabe prostora za potrebe varovanja narave, ki pa ne sme ovirati vzporednih dejavnosti, tudi ne gradnje mos- tu za potrebe ptujske obvoznice. Upati je, da bo razprava ok- rogle mize resnično spodbudila načrtovane aktivnosti in da ne bo ostalo zgolj pri razpravi. Štu- dija Sanacija in vitalizacija Ptujskega jezera je bila končana leta 1994, njen drugi del pa v letu 1996, a se ni zgodilo še sko- raj nič, različni interesi o izko- riščanju jezera pa so prisotni od leta 1978, ko je jezero nastalo z gradnjo hidroelektrane Formin. Pri njegovi sanaciji je potreben interdisciplinaren pristop, pri čemer bo potrebno uskladiti fi- nančne in gospodarske interese. V Dravskih elektrarnah Mari- bor pravijo, da je njihova osnov- na naloga proizvodnja elekt- rične energije, zato je vprašanje, ali bo za posege znotraj jezera, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo električne energije, v bodoče resnično več denarja. OD 70D m TAM CERKVENJAK • 2. občinski praznik V občini Cerkvenjak se ta konec tedna pričenjajo prireditve ob 2. občinskenn prazniku. Osrednja proslava s kulturnim progra- mom, parado običajev in navad, podelitvijo občinskih priznanj in priznanj za urejeno okolje ter otvoritvijo turistično-Informativne table, bankomata in nove čistilne naprave bo to nedeljo ob 11. uri. Prav tako v nedeljo bo ob 15. uri srečanje starejših občanov, za 18. uro pa so napovedane 3. šaljivo-zabavne medkrajevne igre Slovenskih goric. V sredo, 28. junija, ob 17. uri bo tekmovan- je v streljanju z zračno puško, v četrtek, 29. junija, pa ob 18. uri nočni turnir v malem nogometu. Prireditve ob 2. občinskem praz- niku bodo v Cerkvenjaku sklenili prihodnji konec tedna z okroglo mizo Slovenskogoriškega foruma in predstavitvijo knjižnice Cer- kvenjak od pradavnine do današnjih dni, z več športnimi srečanji ter s sobotno 5. Antonovo nočjo na igrišču cerkvenjaške osnov- ne šole. ak LENART • v torek seia obiinskega sveta Svetniki in svetnice občine Lenart se bodo v torek, 27. junija, ob 16. uri sestali na 13. redni seji. Na dnevnem redu je 14. točk, svet- niki pa bodo med drugim razpravljali o odloku o odstranjevanju zapuščenih vozil, odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o gospodarskih javnih službah v občini Lenart in se seznaniti s poročilom poslovanja Stanovanjskega sklada za lansko leto ter izvajanju proračuna občine Lenart. Svetniki bodo govorili tudi o podelitvi koncesije za gradnjo kanalizacijskega omrežja, pomožnih objektih v občini in povišanju cen za storitve odvajanja odpadnih in padavinskih voda ter o prodlogu povišanja cen vode iz mariborskega vodovoda in določitvi cen v lenarškem vrtcu. 4 četrtek, 22. junij 2000 ■ TEDNIK KUtTUKA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / JUTRI PRIČETEK POLETNIH VEČEROV Dober veier, zvezde Poletje se nam bliža z neizmerno hitrostjo. Z njim prihaja čas dopustov in bolj umirjen tempo življenja. Torej prihajajo dnevi, ko si bomo vzeli čas tudi za stvari, ki sicer nikakor ne pridejo na vrsto. Mogoče tudi obisk kakšnega koncerta? Letos bodo na Ptuju organizira- ni Ptujski poletni večeri potekali bodo pod nazivom Dober večer, zvezde, njihov generalni pokrovi- telj pa je Mestna občina Ptuj. Or- ganizatorja, Sklad RS za ljubi- teljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj in Društvo umetnikov in ustvarjal- cev Ptuj, bosta v času od 23. junija do 27. julija pripravila pet koncer- tov, ki jim boste lahko prisluhnili na različnih prireditvenih prosto- rih. Vsi koncerti se bodo začeli ob 21. uri. V petek, 23.6.2000, bo na dvo- rišču Minoritskega samostana koncert Mie Žnidarič & The Steve Klink Tria. »Pesmi Mie Žnidarič so polne plemenite otožnosti, hrepenenja, vendar v njih ni nikakršne krčevite pate- tičnosti in nezadovoljstva z opisa- no umestitvijo človeka v brezme- jni svet. Moč Milnega petja je v oblikovanju zvoka, v trepetu grla, v glisandih in tremolih, ki sledijo naravnosti in naravnanosti dihan- ja, naše prve in poslednje pesmi«, je zapisal Milan Dekleva ob izidu zgoščenke I Wish I Knew How. V primeru slabega vremena bo kon- cert v Narodnem domu Ptuj. V četrtek, 29.6.2000, bo prav tako na dvorišču Minoritskega sa- mostana koncert New Swing Quarteta. Kdo jih ne pozna? Štir- je zelo ubrani glasovi, z izrednim občutkom za duhovno glasbo, gospel, spiritual in vokalni jazz, že več kot trideset let osvajajo glasbeno sceno. Pri različnih glas- benih založbah so posneli več kot 30 glasbenih programov na LP ploščah, kasetah in zgoščenkah. Nastopali so s svetovnimi glasbe- nimi imeni kot so Claudio Villa, Robert Young, Dexter Gorden in še bi lahko naštevali. V primeru slabega vremena bo koncert v cer- kvi Sv. Jurija na Slovenskem trgu. V petek, 7.7.2000, bomo pred Gledališčem Ptuj zajadrali v dru- ge vode glasbe. Tokrat se bomo pod naslovom VEČER BLUE- GRASS, NEWGRASS IN IRSKE GLASBE predali zvokom count- ryja. Skupina Bluegrass Hoppers takšno zvrst zelo dobro obvlada, saj so nastopili že na vseh večjih festivalih country glasbe sirom po Evropi. Izvajajo bluegrass (tradi- cionalna couniry glasba, izvajana na akustične instrumente), irsko narodno glasbo ter newgrass, ki je nam skoraj nepoznan. Gre za mo- dernejšo obliko bluegrassa, le da vsebuje modernejše ritme. Violi- ni, banju, mandolini in kitaram dodajo še ustno harmoniko in se- veda čisto triglasno petje. V pri- meru slabega vremena bo koncert v Narodnem domu Ptuj.Vstopni- ne ni! V nedeljo, 23.7.2000, se bo na dvorišču Minoritskega samostana predstavil plesno instrumentalni Rajko ansambel iz Budimpešte. V tem ansamblu, ki je nastal že pred petdesetimi leti, se združuje- jo profesionalni glasbeniki in ple- salci. V času svojega delovanja so ustvarili edinstven glasbeno-ples- ni projekt, s katerim so presegli nivo sodobnega ljubiteljskega gi- banja in se podali v svet profesio- nalizma. S svojimi nastopi nav- dušujejo občinstvo po vsem svetu. V primeru slabega vremena kon- certa ne bo. V četrtek, 27.7.2000, se bo v viteški dvorani Ptujskega gradu predstavil kubanski kitarist Aldo Rodriguez. Diplomiral je na Viso- ki šoli za umetnost na Kubi. Po končanem študiju pri priznanih profesorjih je pričel z intenzivno umetniško in ustvarjalno kariero. Njegovi nastopi so odlični in nje- gova sijajnost ga je kot glasbenika postavila med najboljše v njegovi generaciji. Je dobitnik številnih nagrad v domovini in tujini. Aldo Rodriguez je član žirije na medna- rodnih tekmovanjih na Poljskem, v Španiji in drugod. Soorganiza- tor koncerta je Pokrajinski muzej Ptuj. Vstopnice po 1.500,00 SIT bodo v predprodaji v TIC-u in eno uro pred prireditvijo na mestu koncerta. Vljudno vabljeni! Motela Lešnik PTUJ / Z 8. REGIJSKEGA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNIH ŠOL Velik napredek v kvaliteti v oš Olge Meglic na Ptuju je bilo 26. maja 8. regijsko tekmo- vanje mladih raziskovalcev iz osnovnih šol Spodnjega Podravja in Prlekije. Mladi raziskovalci, bila sta 302, so za to tekmovanje pripravili v sodelovanju z mentorji 56 raziskovalnih nalog s področja družboslovja in humanistike ter naravoslovja in tehni- ke. Pred recenzenti so jih zagovarjali v šestih skupinah. Recenzenti so bili Aleš Gačnik, Danica Starki, Tjaša Mrgole Jukič, Brane Lamut, Stanka Gačnik, Simona Brlek, Štefan Čelan, Evgenija Modric, Vida Pet- rovič, Goran Erčevič, Jernej Šoe- men, Mitja Lah, Janez Pičerko in Simona Kašman. Mladi raziskovalci so pripravili kvalitetne naloge. Zlatih je bilo 21, srebrnih 22 in bronastih 13. Sodelovale so OŠ Ljudski vrt iz Ptuja s podružničnično šola Gra- jena, OŠ Ormož, OŠ Ivanjkovci, OŠ Destrnik-Trnovska vas, Vito- marci, OŠ Yidem s podružnico Leskovec, OŠ Gorišnica, OŠ Mar- tina Koresa Podlehnik, OŠ Olge Meglic Ptuj, OŠ iSlarkovci, OŠ Cirkovce,. OŠ Mladika Ptuj, OŠ Juršinci, OŠ Breg Ptuj, OŠ Tomaž pri Ormožu, OŠ Mala Nedelja, OŠ A. Černejeve Makole, OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, OŠ Središče ob Dravi in OŠ Žetale. Dr. Štefan Čelan, direktor Znanstvenoraziskovalnega sre- dišča Bistra Ptuj, je ob koncu letošnjega regijskega srečanja mladih raziskovalcev iz OŠ Spodnjega Podravja in Prlekije povedal: 'Letos smo prvič orga- nizirali samostojno srečanje brez Pomurja. Kljub temu pričakova- nega osipa pri raziskovalnih nalo- gah ni bilo. Zgodilo se je celo, da je bilo letos nalog več kot lani, ko je bilo z nami še Pomurje, s kateri- mi smo do lani skupaj vodili pro- jekt uvajanja mladih v znanost. Opazen je viden napredek pri kva- liteti nalog. Delo, ki ga redno let- no opravljamo z mentorji, se pozneje odraža tudi pri mla- dinskem raziskovalnem delu. Vse več raziskovalnih nalog ima pravi značaj raziskovalne naloge, zelo malo je namreč tistih, ki imajo značaj seminarskih nalog. Pri slednjem imamo ponavadi največ težav z mentorji in tudi s samimi mladimi raziskovalci. V teh pri- merih je razočaranje veliko, saj je bilo kljub temu vloženega veliko dela. Vedeti pa je potrebno, da imata znanost in raziskovalno delo svoj karakter in svoja pravila, naša naloga pa je, da mlade ljudi čim prej naučimo teh pravil. Zelo napačno bi bilo, da bi mi mlade ljudi vzgajali v drugačnem duhu in bi se potem šele na univerzi začeli srečevati s temi problemi. V zavodu Bistra se bomo še na- prej trudili, da bi se projekt uva- janja mladih v znanost še naprej razvijal. Za nas je zelo pomem- bno, da si pravočasno zagotovimo oziroma vzgojimo naslednike. Bistro zelo zanimajo nadarjeni mladi ljudje, njihov razvoj budno spremljamo. Upamo, da bo našim prizadevanjem sledila tudi država in da bo v bodoče za znanost na- menila več denarja kot doslej ter da bomo naš zavod lahko okrepili ravno iz vrst teh mladih. Želimo si tudi, da bi bila raziskovalna de- javnost med mladimi bolj stimuli- rana; ne samo v simboličnem po- menu. Razmišljamo, da bi ustano- vili fundacijo za mlade raziskoval- ce, preko katere bi dodatno mate- rialno stimulirali res tiste na- jboljše mlade raziskovalce v obliki štipendij, finančnih pomoči za izobraževanje v tujini in podobno. Projekt želimo pripeljati tudi v mednarodne vode, mlade želimo čim prej poslati v tujino, da se srečajo s še močnejšimi razisko- valnimi izzivi ter da vidijo na konkretnih primerih, kaj pomeni postati dober raziskovalec. Še po- membnejše pa je, da se iz razisko- valca znaš pretvoriti v razvojnika. Zelo pomembno je namreč, da bomo to, kar raziskujemo, znali na trgu ovrednotiti, skratka, da bomo od tega znali živeti. Upam, da bodo našo zamisel o fundaciji podrli tudi v ptujskem gospo- darstvu." MG PTUJ / MLADINSKE DELAVNICE "SONCE ZA VSE" 3# poletni tmbor Društva Timotei VABILO SREDNJEŠOLCEM ZA ORGANIZI- RANO PREŽIVUANJE POČITNIC v ptujskih Termah bo od 3. do 14. julija 3. tabor v okviru mla- dinskih delavnic Blazno resno o življenju, ki bo letos potekal pod naslovom Sonce za vse. Organizira ga Društvo za izboljšanje kvalitete življenja Timotej v sodelovanju s sponzorji. Kot je povedala predsednica društva in vodja tabora Olga Popov, pričakujejo v okviru letošnjega tabora, ki bo tako kot v prejšnjih letih potekal pod šotorom ob bazenih v ptujskih Termah, skupino 20 do 25 srednješolcev, ki bodo v dveh tednih v okviru vsakodnevnega dela obravnavali teme o osnovah komunikacije, odgovornosti, mla- dostniškem altruizmuj glasbi, hrani in drugem, kar zaposluje življenje in delo mladih ljudi. Želijo si, da bi skupino oblikovali že pred pričet- kom tabora. Na bazenu se bodo njeni udeleženci družili vsak dan od 10. do 20. ure. Prijave sprejemajo na telefonski številki 702-774 oziroma na sedežu društva Timotej v Aškerčevi ulici 4 na Ptuju. Računajo, da bodo tudi o letošnjem taboru izdali fotostrip tako kot ob lanskem, na katerem so se posvečali temam o hrani, odnosih in odvis- nostih. MG TEDNIKOVA KNJIGARNICA Pet knjig za otroke v finalu za veierniio z večernico, nagrado časopis- ne hiše Večer, bo že četrtič nag- rajeno najboljše izvirno slo- vensko leposlovno delo za mla- de bralce, ki je izšlo v preteklem letu. Dosedanji nagrajenci Večernice so Tone Pavček (pes- niška zbirka Majnice, Mladika, 1996), Desa Muck (Lažniva Suzi, Mladinska knjiga, 1997) in Janja Vidmar (Princeska z napa- ko, DZS, 1998). Letošnje enakovredne nomini- rance za Večernico je pretekli teden razglasita strokovna ko- misija, ki daje ob izboru knjig slutiti svežino in obrat k mlajšim bralcem. Seveda je izbor knjig odsev knjižne produkcije minu- lega leta, saj izpod peres domačih avtorjev ni bilo nič po- sebej hvalevredega za najstniško populacijo. Komisiji predsednikuje dr. Igor Saksida, njene članice so še dr. Marjana Kobe (vodilna strokovnjakinja in poznavalka otroške in mla- dinske književnosti), Darja Lav- renčič Vrabec (bibliotekarka iz Pionirske knjižnice Ljubljana), pesnica Jn pisateljica Bina Stampe Žmavc in urednica za kulturo pri Večeru Melita Forstnerič Hajnšek. Komisija je izbirala med pe- tinšestdesetimi naslovi, ki so za- dostili razpisanim pogojem, kar je osemintrideset knjig več kot lani. Letošnjo večernico lahko dobijo Polonca Kovač za knji- go Kaja in njena družina, ki jo je ilustrirala Maja B. Jančič in je izšla v zbirki Povej mi Mladinske knjige. Pripoved ima jasno in pomembno pedagoško črto, ki pomaga otroku razumeti in pre- boleti družinske travme ob ločitvi staršev, Polonca Kovač je izvrstna ubesedovalka za mlade bralce tn ji je tudi v tem delu us- pelo vrhunsko pripoved prep- lesti z vsakdanjimi težavami ot- rok. Ta knjiga je med nominira- mi tudi odlične celostne podo- be. Med sveže, a že uveljavljene ustvarjalce za mlade bralce sodi Liiijana Praprotnik Zupančič, ki zadnja leta preseneča slo- venski knjižni trg s hudomušno prozo in poezijo za najmlajše, ki jo odlično tudi sama ilustrira. Njene Resnične pravijice in pripovedke so izšle kot ose- mindvajseta knjiga odlične zbir- ke za mlajše bralce Trepetlika založbe Mladika. Nekoliko večjim bralcem je na- menjena knjiga uspešne avtori- ce za odrasle in otroke Maje Novak Male živali iz velikih mest, ki je izšla v zbirki Krtek, sodobni avtorji za sodobne ot- roke založbe Karantanija. Knjiga zajema tri odlične, z zgodovino obarvane polfantazijske zgodbe, ki jih je manj pos- rečeno ilustriral Uroš Horvat. Za nagrado večernica se pote- guje tudi eden izmed najbolj branih avtorjev za otroke in odrasle Feri Lainšček, ki je tudi med petimi finalisti za nagrado kresnik časopisne hiše Delo - podeljuje jo za najboljši izvirni slovenski roman preteklega leta. Njegovi Žlopi so pos- rečena pravljična bitja, ki jih ni- kakor ne morete zamenjati s polži. Velika slikanica je izšla z ilustracijami Igorja Ribiča pri Prešernovi družbi. Med izbranci je tudi Kajetan Kovic, ki vrača mladim bralcem mačka Murija v slikanici Mačji sejem, ki je izšla v zbirki Velike slikanice pri Mladinski knjigi. Žal slikanica z ilustracijami Maše Kozjek ne dosega vrhunskega Mačka Murija, ki ga je ilustrirala Jelka Reichman in je leta 1998 doživel enajsti natis. Vse knjige, izmed katerih bo v začetku septembra izbrana na- jboljša in bo sredi novembra 2000 na tradicionalnem sreča- nju Oko besede v Murski Soboti ovekovečena z večernico, si lahko izposodite v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, Man grad, Prešernova 33, ki pre- haja v juliju in avgustu na poletni odpiralni čas (vsak dan od os- mih do petnajstih, ob sobotah do dvanajstih). Ullona tOpnaenili FILMSKI KOTIČEK Ana in krnil (Anna and the King) Obstajajo romance brez poljuba. Nekateri pravijo, da je neizživeta ljubezen najlepša, toda ljubezenski filmi brez izmenjavanj življenjskih sokov gotovo niso vredni svojega imena. Filmska ljubezen, ki ni začinjena z nobenim poljubom, je kot kriminaika brez umora, komedija brez humorja ali grozljivka brez krvi. Prava mora torej. Leto 1962. Angležinja Anna (Jodie Foster) pride s svojim sinom v Siam, da bi poučevala kraljevih oseminšestdeset otrok. Toda Anna ni navadna učiteljica, saj zaradi kulturnih razlik noče poklekniti pred kraljem Mongkutom (Chow Jan-Fat) in prezi- ra tudi druge običaje. Zadeva se še bolj zaplete, ko na nekem plesu vzplamti romanca med Anno in kraljem. Film je posnet po dnevnikih Anne Leonovvens. Naj je zgodba resnična ali ne, njen filmski prikaz bi lahko precej skrajšali, saj nam ob ogledu dve uri in pol trajajočega filma sedež kmalu postane pre- majhen, izhod pa je predaleč. Idealna dolžina fil- ma, ob kateri se še ne bi presedali, bi bila dobre pol ure, seveda bi vključili tudi tako pogrešani filmski poljub, Pričakovati kakšno še bolj erotično sceno pa bi bilo tako ali tako preveč. In kaj je naredila neka Anna, da jo je kralj hotel pol- jubiti? Dosegla je, da je ob svojih triindvajsetih ženah in številnih konkubinah spoznal, da lahko z eno samo žensko preživiš življenje, seveda če najdeš pravo. Nobeno presunljivo odkritje. Isto je ugotovil že Adi Smolar, Slovenec neplemenitega rodu, ko je pel o svojih dvajsetih ljubicah. Bolj za- nimivo bi bilo izvedeti, kaj je storil kralj, da je zavrta Angležinja hotela postati njegova štiriindva- jseta žena. Ana in kralj je vsekakor dobrodošel film v tej polet- ni vročini, saj se boste v dveh urah in pol v prijetno hlajeni dvorani sprostili in razvedrili. Nikar pa se ne razburjajte, če vam bo dolgčas. V siamski kulturi verjamejo, da se vse zgodi ob svojem času, Tudi konec nekega razvlečenega filma. Natašo Zoran TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000. 5 OD TOD IN TAM PTUJ / Z MAG. ANDREJEM KOROŠCEM O ŠTUDIJSKEM POTOVANJU V AMERIKO Dragotene živlienjske in strokovne izltušnje Mag. Andrej Korošec, raziskovalec v ptujski Bistri, se je pred kratkim vrnil s pettedenskega študijskega potovanja v Ameri- ki, kamor je odpotoval v okviru študijske izmenjave med dve- ma rotarijanskima območjema, evropskim in ameriškim. K sodelovanju sta ga povabila član ptujskih rotarijancev Andrej Klasinc in predsednik ptujskega Rotary cluba mag. Franc Vi- senjak. Pred potovanjem je moral uspešno opraviti preiz- kušnjo, zahtevno testiranje na Dunaju, ki so je ob njem uspešno opravili še kandidati iz Madžarske, Hrvaške in Av- strije. Kot ambasadorji tega območja, ambasadorji dobre volje in centralne Evrope, so potovali v Ameriko, kjer so skušali čim bolj spoznati ameriško življenje, razmišljanje, njihove vrednote; potovanje v Ameriko je Andrej Korošec sprejel v prvi vrsti kot strokovni izziv, da bi spoznal poslovne centre, ki pod- pirajo mala in srednja podjetja ter sodelovanje med univerza- mi in podjetji. Nekaj tedensko bivanje v Ame- riki mu je prineslo dragocene živl- jenjske in strokovne izkušnje. "Američani so odprti, prijazni, dostopni in zelo komunikativni ljudje. Čeprav so nas pred obi- skom opozorili na ktiltume razli- ke, težav ni bilo. Slovenijo Ame- ričani še vedno poznajo preko Ju- goslavije, pogosto pa je tudi vprašujejo, ali je pri nas še vojna. Ko pa so videli slike Ptuja in oko- lice ter Slovenije, je večina takoj želela priti k nam. Ptuj in Slovenijo sem predstavil v več Rotary clubih v državi New Jersey, ki je velika kot Slovenija in ima 8 milijonov prebivalcev. Zanimivo je, da so med predsed- niki teh klubov tudi ženske, kar v Sloveniji še ni primer. Država je zelo gosto naseljena, brezposel- nost je le 3- do 4-odstotna, veliko ljudi ima visoko izobrazbo, New Jersey pa ima tudi veliko prise- ljencev. Več kot polovica zdravni- kov je tujcev. Glavno mesto je Trenton. Zanimivost je tudi ta, da je samo v New Jerseyu 247 igrišč za golf. Obiskal sem tudi inkuba- Mag. Andrej Korošec, univ. dipl. ing. el., raziskovalec v ptujski Bistri. Foto: MG cijski center za podjetja za visoko tehnologijo, kar pa zadeva sodelo- vanje med podjetji in znastvenimi organizacijami, sem se lahko osebno prepričal, da je pravo. In- kubacijski centri so izredno uspešni, saj je kar 77 odstotkov podjetij, ki nastanejo z njihovo pomočjo, zelo uspešnih. Bodočnost države vidijo v visoki tehnologiji. V Ameriki skorajda ni več proizvodnje, vse so že pre- selili drugam. Ker sem stanoval pri družinah rotarijancev, sem lahko spoznal tudi njihovo vsakodnevno živl- jenje in delo za hišnimi stenami, ne samo na delovnem mestu in v javnosti oziroma v okviru rotari- janstva. Z vsemi družinami sem izmenjal naslove elektronske pošte. Skratka, povedati moram, da mi je obisk Amerike izpolnil pričakovanja," je o svojem bivanju v Ameriki na kratko povedal mag. Andrej Korošec. Med obiskom v Trentonu je mag. Korošec pomagal razvozlati življenjsko zgodbo, ki se je začela pred več kot 30 leti med Ptujčanko in ameriškim državlja- nom v Nemčiji, za katerim se je po odhodu v Vietnam izgubila sle- herna sled. Iz te zakonske zveze se je rodila hčerka, ki je očeta sicer skušala najti, vendar brezuspešno. Šele mag. Andreju Korošcu je s pomočjo enega od mladih rotari- jancev v Trentonu uspelo zgodbo razvozlati. Žal je lahko obiskal le grob izgubljenega očeta. V Tren- tonu pa 5c živi njegov oče, ki je medtem že dobil pismo "sloven- ske" vnukinje. MG PTUJ / NOVICE Z GIMNAZIJE Tekmovanie vznonfu materinšSne Tudi v letošnjem šolskem letu so se ptujski gimnazijci množično udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Raz- pisana tema je nosila naslov Prešeren in oblike sveta. Na šolsko tekmovanje se je pri- javilo pet dijakov na 3. stopnji (di- jaki 1. in 2. letnikov srednjih šol) in 20 na 4. stopnji (dijaki 3. in 4. letnikov srednjih šol). Pripravlja- le so jih vse profesorice, ki poučujejo na gimnaziji. Bronasto priznanje, ki ga lahko osvojijo učenci na šolskem tekmo- vanju, je doseglo devet tekmoval- cev na 3. in enajst na 4. stopnji. Pet najboljših na 3. in šest na 4. stopnji se je uvrstilo na vsesloven- sko tekmovanje za Cankarjevo priznanje, kjer so pokazali odlično znanje o Prešernu in dru- gih slovenskih in evropskih sone- tistih: Črto Kreft (mentorica Dušanlca Pešec) je bil 2., Mateja Lapuh (mentorica Marijana Je- romel) pa četrta na 4. stopnji. Osvojila sta zlato priznanje. Na 3. stopnji je Bart>ara Zafošnik (mentorica Menka Piolil Podgo- relec) dosegla šesto mesto in zlato priznanje, Aljoša Harlamov, Ma- tej Čmjavič in Sanja Seiišek (mentorica Tatjana Pichler) pa srebrno priznanje. Izreden uspeh mladih 'slovenis- tov' je okronal Črto Kreft, ki je na 4. stopnji dosegel 3. mesto v državi in bil med več kot 2000 udeleženci iz osnovnih in srednjih šol izbran v dvajseterico najboljših - med diamantnike. Le-te je skupaj z njihovimi men- torji Zavod RS za šolstvo nagradil z dvodnevno ekskiu-zijo, poime- novano Po Bogomilinih in Črto- mirovih poteh. GP PTI|J / 7. POLET- NA SOLA ZA MLADE VIOLINISTE Violinisti se bodo izpopolnjevali Od 25. jtmija do 2. julija bo na Ptuju potekala že 7. poletna šola za mlade violiniste v starosti od deset do dvajset let. Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj jo organizira v sodelovanju z veleposlaništvom Češke republike. Vsak udeleženec, ki želi izpo- polniti znanje violinske igre, bo pod mentorstvom priznanega češkega koncertnega violinista in pedagoga prof. Tomaša Tulačka ter njegove asistentke Efi Chris- todoulou pripravljal koncertno delo po lastni izbiri in koncertno delo čeških skladateljev iz obvez- nega programa poletne šole. Ob zaključku poletne šole bo 2. julija ob 18. uri v dvorani glasbene šole zaključni koncert. Maida Fritšl PTUJ /^POČITNICE IN IZOBRAŽEVANJE Poletna šola računalništva • ColoS v organizaciji ministrstva za šolstvo in šport RS, CoLoS- a. Fakultete za računalništvo in informatiko Maribor, Fa- kultete za Elektrotehniko Maribor, MUCH in ZOTKS bo po vsej Sloveniji od 3. do 7. julija potekala poletna šola računalništva - v Ptuju v Šolskem centru. Poletna šola CoLoS je namenjena srednješolskim in osnovošol- skim učiteljem, ki bodo delali z izbranimi dijaki. Posvečena je in- formacijskim, predvsem multimedijskim tehnologijam v izo- braževanju. Vsebino poletne šole predstavljajo dopoldanska videokonfe- renčna predavanja (3 ure) in popoldansko praktično delo (4 ure). Udeleženci bodo predavanja spremljali na več videokonferenčnih točkah na izbranih lokacijah po Sloveniji, lahko pa tudi po TevePi- ki in po Internetu. Udeleženci bodo imeli praktično delo v računalniških učilnicah na posameznih videokonferenčnih točkah. Medsebojna koordinacija bo po Internetu ali s pomočjo vi- deokonferenčne tehnologije. Vsi, ki jih zanima sodelovanje, lahko dobite informacije v ptuj- skem šolskem centru. NUlan Kroln€ Pavlica PTUJ / USPEŠNI MLADI KEMIKI OS BREG Ko delo rodi uspeh... Bliža se konec šolskega leta 1999/2000 in kot vsako leto tudi letos po naših šolah analiziramj rezultate šolskega dela ter ugotavljajo, kako so bili uspešni. Rezultati učencev so ocene v izka- zih, priznanja, pohvale ... Za vse dosežene rezultate se trudijo celo šolsko leto, nmogi pridno obiskujejo ure dodatnega pouka, delajo v raznih projektih se trudijo izdelati čim kvalitetnejšo raziskovalno nalogo in doceči čim boljše rezultate na raznih tekmovanjih. Tudi za učence OŠ Breg lahko trdimo, da je bilo to leto izjemno uspešno, saj so dosegli zelo lepe rezulta- te. Izredno so bili uspešni v znanju kemije, saj so na regijskem tekmovanju mladih kemikov osvojili 14 srebrnih, na državnem pa kar 6 zlatih Preglovih priznanj. Zelo uspešni so bili tudi s kemijsko nalogo Nitriti v mesnih izdelkih, s katero so na 8. srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije osvojili zlato priznanje. Veseli in ponosni so na svoje rezultate. Ti so jim vzpodbuda za nadaljnje delo, nam je povedala mentorica mladih kemikov, profe- sorica Irena Tomanič. Ur Učenci, ki so osvojili zlato Preglovo priznanje; z leve Nina Predovnik, Lidija Vindiš, Ruben Sipoš, Tamara Repec, Teja PIntarič in Mateja Grušovnik; spodaj mentorica prof. Irena Tomanič. Foto Langerholc ... PA BREZ ZAMERE O najuspešn^ii pmtmdji Sbve- Danes bomo rekli besedo, dve o fenomenu oziroma, bolje rečeno, o mrzlici, ki se je v zadnjih dneh na tak ali drugačen način dotaknila skoraj celotne populacije v naši očetnjavi na sončni strani Alp. Vendar pa ne bomo govorili o politiki ter o politikih, ki se z njo ukvarjajo, ne bomo govorili niti o politikih, ki se s po- litiko po novem ne ukvarjajo več, ampak so se zaradi svojih nedvomnih sposobnosti in zaslug preselili na nova delovna mesta ter se sedaj ukvarjajo na primer s ... kaj vem ... recimo s telekomunikacijami. Ne bomo govorili niti o kvalificiranosti teh novopečenih poli- tičnih menedžerjev, saj mora o tem presoditi stroka, ki pa ji velikokrat sploh ni dana pravica govora, kaj šele odločanja o teh stvareh - pa kaj bi vam pravil, saj ver- jetno sami veste. Mimogrede, Slovenija mora biti ned- vomno najbolj razvita država na svetu, saj vrhunske menedžerje, sposobne voditi največja podjetja v državi (na primer Telekom), za to delo sedaj očitno uspo- sabljajo že na biotehniški fakulteti (dragi moji, če ste mislili, da se top menedžerji v veliki večini kalijo na raznih fakultetah z izrazito ekonomsko-poslovno ten- denco, vas je očitno povozil čas ter živite še v mračnem srednjem veku). Krasno, mar ne? Tukaj ne bomo govorili niti o tem, kako je naše go- spodarstvo uspešno (o tem smo povedali nekaj stvari že zadnjič), govor ne bo tudi o tem, kdaj se bo spet po- dražil bencin, pa tudi nedvomno zelo pomembne po- datke o tem, kako naše politike na obisku v tujini spre- jema kakšen po pomembnosti nižjerazredni uslužbenec države, medtem ko v naši državi prav vsakega tujega uradnička posebej sprejmejo prav vsi, od vratarja v vladni palači pa do premiera in predsednika države, bomo tukaj izpustili. Vse te rmštete cvetke, ki nam znajo tako prijetno po- pestriti naš vsakdan, bomo danes pustili ob strani, saj je trenutno v Sloveniji pomembnejša neka čisto druga stvar. Če se v politiki, gospodarstvu ter na vseh drugih področjih neprenehoma trudimo biti v koraku z Evro- po in toliko opevano Evropsko unijo (ki pa vedno bolj spominja na nekakšen konstrukt, za katerega še Evro- pa sama čisto natančno ne ve, kaj naj si z zlodejem pravzaprav začne) in se spopadamo z našo veliko hibo, neprepoznavnostjo v širšem prostoru (pri tem mislim na širše ljudske množice in ne samo na nekaj tistih politikov, ki se iz vljudnosti naučijo nekaj stvari o državici, ki jo nameravajo obiskati), pa se prav zdaj na stari celini odvija manifestacija, ki priteguje pozor- nost ne samo evropske, temveč tudi svetovne javnosti ter pri kateri smo tudi Slovenci dejansko čisto enako- pravno zraven, lahko bi se reklo, da smo »in«, zraven pri koritu, česar tokrat izjemoma ne uporabljam s pejo- rativno konotacijo. ' Verjetno ste že uganili, da je govor o evropskem no- gometnem prvenstvu, torej o nogometu, žogobrcu, o fuzbalu, kakor pač hočete. Čeprav nekateri (predvsem tako imenovani intelektualci) vihajo nos nad tem, da se dvaindvajset mož (in v zadnjem času tudi žena, da ne bomo pristranski) na igrišču devetdeset minut podi gor in dol za kosom okroglega usnja, pa vsekakor ne moremo mimo dejstva, da je prav šport in ne politika tisti (hvalabogu), ki omogoča dejansko promocijo deželice, kakršna je naša, se pravi, promocijo med ljudskimi množicami in ne samo v (pre)ozkih akadem- skih in političnih sferah. Pri športu pa ne moremo mimo dejstva, da je, čeprav so načeloma vsi športi ena- kovredni, nogomet daleč pred vsemi drugimi po global- ni popularnosti ter gledanosti; če v to enačbo dodam še oguljeno, toda zato nič manj resnično frazo, da je no- gomet najpomembnejša postranska stvar na svetu (ptujski golfisti, oprostite heretiku!), kar prevedeno v prakso seveda pomeni, da večino ljudi po svetu ne- skončno bolj zanima dogajanje na travnati površini kot pa politika in gospodarstvo, mora vsakomur postati jasno, da ena sama mednarodna tekma v nogometu, še posebej pa na tako odmevnem tekmovanju, kot je to evropsko prvenstvo, za dejansko promocijo Slovenije stori neskončno več kot pa vsi politiki, gospodarstveni- ki in turistični delavci skupaj, pa naj vam je to všeč ali ne. Kakorkoli že, lahko si mislite, da je nogomet neinte- ligentna igra, da ga igrajo samo »oni«. Balkanci, da ga spremljajo le tisti z nižjo izobrazbo, da so vsi nogome- taši zabiti, skratka, da je to šport, ki ni na vašem inte- lektualnem nivoju, vendar pa ne morete zatajiti dejst- va, da je prav fuzbal tisti, pri katerem je Slovenija že sedaj v Evropi, in ki, na čelu z našo reprezentanco na Euru 2000, Slovenijo promovira bolje kot pa vsi poli- tiki v pretekli dekadi skupaj. Katanca za premiera, Zakovica za predsednika! Gregor AlU 6 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIK KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / OB ZAKUUČKU DELOVNE SEZONE V UUBITEUSKI KULTURI Dobro skrbimo za negovanje ljudskega izroiila Zaključek šolskega leta vsako leto spomni še na zaključek, ki nam ga priredijo kulturniki; na Ptujskem so to v pretežni meri ljubiteljski kulturniki. Tudi letos ne bo nič drugače. Še ena bo- gata ter izredno pestra sezona na področju kulturnega dogajan- ja gre počasi h koncu. Na območni izpostavi za ljubiteljske kul- turne dejavnosti na Ptuju so že naredili pregled dogajanja v se- zoni 1999/2000, v kateri so zabeležena številna območna in me- dobmočna srečanja skupin na širšem ptujskem območju, tem pa bodo dodali še nekaj stalnih in že tradicionalnih prireditev nazadnje je bil to Festival mlade ustvarjalnosti. Vodja območne izpostave sklada Nevenka Gerl ocenjuje, da je bila sezona v ljubiteljski kulturi kako pestra in bogata, ponekod je čutiti tudi napredek pri skupinah in predvsem se lahko govori o množičnosti, kar zadeva ljubi- teljsko kulttiro. Sicer pa delo v kulturi od lanske jeseni ocenjuje takole: "Zares je bilo delovno leto, pa saj se drugačnih skorajda ne spom- nim. V tej sezoni se je pričela uveljavljati nova organiziranost na področju ljubiteljske kulture; na eni strani čisto po finančni pla- ti, po drugi tudi v smislu razpore- ditve na medobmočni nivo. Pred tem je bila ljubiteljska kultura or- ganizirana znotraj nekoliko večjih regij, od lani jeseni pa je na območju države nastalo 11 me- dobmočnih koordinacij, kar po- meni, da je nastala pri nas medob- močna koordinacija, ki poleg Ptu- ja obsega še Ormož, Lenart in Slo- vensko Bistrico središče je na Ptuju. Posledica tega je večje šte- vilo prireditev, ker ima pač vsako medobmočje svoje prireditve na vseh področjih." TEDNIK Od lani jeseni pa do junija letos ste kulturniki pripra- vili mnogo srečanj, tako na območni kot tudi medobmočni ravni. Ali že lahko narediva krat- ko oceno dogajanj, prireditev, srečanj, ki so nastala v vaši orga- nizaciji? Nevenka Gerl: "Sezono na po- dročju ljubiteljske kulture je pričela Zveza kulturnih društev s svojo letno skupščino lani sep- tembra. Nadaljevali smo z medna- rodnim otroškim festivalom v ok- tobru, s pripravami na praznovan- je 80-letnice za največje ptujsko kulturno društvo - DPD Svoboda, v novembru smo pripravili semi- narje za področje folklore in gle- dališča. Poskrbeli smo tudi za stalno prireditev Kulturni mara- ton, ki postaja zelo zanimiva in uveljavljena oblika druženja ob praznovanju martinovega, v no- vembru pa smo pričeli tudi delo v otroškem gledališkem studiu. Leto smo zaključili s tambu- raškim srečanjem v Cirkulanah in srečanjem pihalnih orkestrov v Kidričevem. Takoj v januarju se je z novim koledarskim letom nadaljevala kulturniška sezona, kot je to že v navadi. Najprej smo imeli srečanje ljudskih pevcev in god- cev - en večer v Zavrču, drugega v Trnovski vasi, kjer je nastopilo kar 40 skupin. V februarju smo prvič pripravili revijo malih pev- skih skupin (skupaj jih je že več kot 10), nadaljevali smo z dvema večeroma revije pevskih zborov, sledila so srečanja, ki se vežejo ko- ledarsko na termine medob- močnega in državnega nivoja. V gledališču smo v marcu pripravili srečanje otroških gledaliških sku- pin, v Skorbi lutkovnih skupin, zatem smo pripravili srečanje otroških pevskih zborov na OS Markovci, srečanje plesnih sku- pin v Kidričevem in odraslih gle- dališčnikov, ki je letos prvič pote- kalo na domačih odrih nastopa- jočih skupin, če pa je bilo že mno- go ponovitev, pa smo jim uredili gostovanje na drugi lokaciji. April so pričeli mladinski pev- I ski zbori v Narodnem domu, na- daljevali smo ga s srečanjem odraslih folklornih skupin na Destrniku in otroških v Gorišnici. Ob tem je bil april tudi čas, ko smo izvedli medobmočno srečanje otroških gledaliških sku- pin v Majšperku in Stopercah. V maju smo imeli dve večji priredit- vi: medobmočno srečanje otroških folklornih skupin in ple- snih skupin za celo SV Slovenijo vse skupaj se je dogajalo v Gleda- lišču Ptuj. Ena od novosti je tudi medobmočno srečanje tambu- raških skupin in orkestrov, ki je bilo januarja v Kidričevem. Nanja smo povabili prav vse skupine iz SV Slovenije, lepo nam je uspelo in s tem bomo drugo leto prav go- tovo nadaljevali. Zraven je treba dodati še nekaj seminarjev in izo- braževanj, ki smo jih prav tako or- ganizirali in bodo koristili v novi kultiu"niški sezoni." SAMO RUTINA NI DOVOLJ Dela je bilo torej precej, glavna srečanja so tudi že mimo. Kako pa je bilo z odzivom ljubiteljskih skupin na srečanja, na priredi- tev? Kakšna je vaša ocena? Nevenka Gerl: "V kvantitativ- nem smislu smo seveda zelo zado- voljni, namreč pri nas je izredna številčnost skupin in tudi društev. Po številu smo vsekakor na zado- voljivi ravni, v kakovostnem smislu je pač tako kot povsod dru- god. Izstopa nekaj posameznikov in skupin, ki pri svojem delu težijo malo višje, imajo resnično ustvarjalne ambicije in zelo resno delajo. Običajno je tako, da te sku- pine selektorji strokovni sveto- valci potem izberejo za naprej. Ob tem naj dodam imena tistih skupin, ki so bile v tej sezoni iz- brane za nastop na medob- močnem in državnem nivoju. Na medobmočni nivo sta se na po- dročju vokalne glasbe uvrstili dva otroška pevska zbora - iz OŠ Dor- nava in OŠ Gorišnica, med mla- dinskimi so bili izbrani zbori iz OŠ Videm, OŠ Markovci in pev- ski zbor OŠ Mladika. Med odras- limi zbori sta se medobmočnega srečanja udeležila: mešani pevski zbor iz Gorišnice in komorni moški zbor, med tamburaši so nas na medobmočnem nivoju zasto- pali tambiu-aši iz Cirkovc in Vid- ma. Med otroškimi gledališkimi skupinami sta bili za medob- močno srečanje izbrani gledališka Nevenka Gerl. skupina iz OŠ Videm in KD Vito- marci, med lutkarji so nas na me- dobmočni ravni zastopale vzgoji- teljice Vrtca Ptuj, med odraslimi gledališkimi skupinami pa skupi- ni iz KD Videm in KD Hajdina. Na tradicionalno srečanje, ki je bilo znova na Šmartnem na Po- horju, so se med ljudskimi pevci in godci uvrstile ljudske pevke Lukarice iz Domave, godčevski trio iz Zavrča, ljudske pevke s Hajdine in kvintet DU Rogozni- ca. Med otroškimi folklornimi skupinami so se medobmočnega srečanja udeležile skupine FD Lancova vas, OŠ Cirkovce, OŠ Ljudski vrt in mladi folkloristi iz OŠ Podlehnik, izmed odraslih pa FS Lancova vas, FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in FS iz Cir- kovc. Plesna skupina Gea DPD Svoboda pa nas je odlično zasto- pala na medobmočnem srečanju plesnih skupin. Omeniti moram še, kako je bilo Foto: Langerholc na državni ravni, kamor se je uvr- stilo manj skupin. Na revialnem delu revije pevskih zborov v Za- gorju so nastopili mladi pevci iz OŠ Gorišnica, na državnem srečanju tamburaških skupin Cir- kulane in Cirkovce, v Beltincah na državnem srečanju odraslih folklornih skupin pa nas bo zasto- pala FS Lancova vas. Naj omenim še plesno družino Gea, iz katere sta Boštjan in Nina pripravila ko- reografijo, s katero sta nas zasto- pala na tekmovanju mladih ple- snih ustvarjalcev Opus v Celju in dosegla odlično drugo mesto. Če sezono ocenjujem tudi v ka- kovostnem smislu, potem bi re- kla, da zelo dobro skrbimo oziro- ma dobro delajo na področju fol- klore, negovanju ljudskega izročila, medtem ko se nam zdi, da zborovodjem otroških, mladin- skih in odraslih zborov manjka poguma, da bi se lotili zahtev- nejšega repertoarja in nastopili na srečanjih ter tekmovanjih višjega ranga. Enako morda velja za gle- dališke skupine, ki se leto za le- tom odločajo za besedila, ki so predvsem popularna v našem okolju. Gre seveda za komedije, ki jih sicer pripravijo zelo prisrčno in z veliko mero znanja, vendar pa ponavadi za uvrstitve na neki višji nivo ne zadošča samo rutina, am- pak oblikovalci programov iščejo nekaj več. Iščejo sporočilnost, nove rešitve, skratka tisto, kar je dovolj dobro za publiko v domačem kraju, običajno ni do- volj dobro za uvrstitev na nek državni nivo." Skupin je mnogo, pravite. Ali med različnimi zvrstmi ljubitelj- ske kulture po zadnjih podatkih zanimanje za katero od teh po- dročjih morda tudi upada? Nevenka Gerl: "Glede na števi- lo ljudi, ki delajo v ljubiteljski kulturi, opažamo, da interes nika- kor ne upada. Res pa je, da je ved- no težje dobiti publiko za ljubi- teljsko kultiu-o. Ljudje se vedno težje odločimo, da gremo od doma popoldan ali zvečer, kajti delov- nik je zmeraj daljši, zato mora biti res dobra propaganda in dobra ponudba, da ljudje pridejo na neko prireditev. V ljubiteljski kulturi je pač tako, da je zmeraj težko zagotoviti publiko vnaprej, vendarle pa ugotavljamo, da nam je v krajih, kjer gostujemo s srečanji, pulika vendarle naklon- jena. Praznih dvoran doslej nismo imeli, letos je bil le slabši obisk na reviji otroških pevskih zborov. Z vsem se poskušamo približati lju- dem, samo, da bi nam prišli pris- luhnit." KMALU PTUJSKI POLETNI VEČERI Nazadnje ste organizirali še Festival mlade ustvarjalnosti... Neveka Gerl: "Festival je ponu- dil šest ustvarjalnih delavnic pod vodstvom odličnih mentorjev in prijavljenih smo imeli lepo število sedanjih ali pa bodočih ustvarjal- cev. Poleg delavnic pa smo pripra- vili tudi nekaj spremljevalnih pri- reditev, na katerega smo povabili tudi Ptujčane. Pripravili smo ple- sno predstavo Gina & Miovani v produkcij En-knap, ki je uspela tudi v širšem merilu, kot novost koncert zelo izvirne glasbene sku- pine Jebe'la cesta na novi lokaciji med centroma Domino in Drava. Za zaključek pa je bila kot os- rednji dogodek produkcija delav- nic z nekaj posebnostmi. Letos naša območna izpostava organizira še Ptujske poletne večere (o tem na 4. strani Tedni- ka, op. avt.) - pripravljamo cikel petih koncertov v sodelovanju z Društvom umetnikom in ustvar- jalcev Ptuj. Prepričani smo, da bodo Ptujčani večere z veseljem sprejeli." Tatjana Mohorko PTUJ / DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ KEMIJE ZA SREDNJEŠOLCE Ptujski gimnazijti zelo dobri 20. maja se je v Ljubljani končalo še eno tekmovanje za srednješolce. Tokrat iz znanja kemije. Med ptujskimi gim- nazyci sta tudi tokrat dosegla lep uspeh Črto Kreft in Davo- rin Lešnik, ki dosegata najvišja priznanja tudi na drugih tekmovanjih. 185 dijakov iz prvih letnikov, 114 iz drugih letnikov, 71 iz tretjih letnikov in le 50 dijakov iz četrtih letnikov se je potegovalo za zla- to, srebrno in bronasto Preglovo priznanje. Dijaki, ki dosežejo 70 do 79 % točk, dobijo bronasto priznanje, za srebrno priznanje je potrebno doseči 80 do 89% točk in dijaki, ki rešijo 90% in več točk, dobijo zlato Preglovo priznanje. Iz ptujske gimnazije se je tekmo- vanja tokrat udeležilo šest dijakov. Med pr\ imi se je priznanje za las izmuznilo dijaku Renatu Korošcu (meniorica Jelka Avguštin), med drugimi letniki pa se je podobno zgodilo dijakinji Nataši Pišek (mentor Boris Zmazek). Največji uspeh sta dosegla Davorin Lešnik, ki je dobil zlato Preglovo priznanje, in Karmen Teskač s srebrnim priznanjem (mentorica obeh Ljuba Kodela). Med četrti- mi letniki je Črto Kreft dosegel bronasto priznanje (mentor Boris Zmazek). \' prihodnjem letu, v prostorih nove gimnazije, v boljših delov- nih pogojih, se lahko nadejamo lepih uspehov še večjega števila di- jakov. Boris Zmazek PROJEKT »PTICA LETA« KtKvka - pfica leta 2000 Projekt Ptica leta ima v državah EU že dolgo tradicijo. V sodelo- vanju z družbo Mobitel ga v Sloveniji letos že tretjič organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Letos je bila za slovensko ptico leta izbrana kavka. Zakaj? Kavka je ptica, ki se je v teku stoletij iz svojega prvotnega življenjskega prostora - gozda - pomaknila v ne- posredno človekovo bližino in postala odvisna od njega. Kljub temu da nam je tako blizu, o njej v Sloveniji ne vemo skoraj ničesar. Še pomembnejši vzrok za razgla- sitev kavke za ptico leta pa je nje- na ogroženost; z današnjim bli- skovitim spreminjanjem svojega načina življenja je človek temelji- to posegel v svoje okolje, ki ga je v preteklosti oblikoval postopoma in v sozvočju z naravo. Kavko, ki se je na spremembe prav tako pri- lagajala počasi, je nenadni preo- brat močno prizadel. Kavka spada med vrane, vendar se od drugih predstavnikov loči po manjši velikosti, krajšem klju- nu, sivem zatilju in modri šareni- ci, ki je nima nobena druga vrana. Njene ekološke potrebe so pove- zane z naselji in kulturno krajino: gnezdi v stavbah ali v drevesih parkov in drevoredov, hrano pa si išče na travnikih, sadovnjakih, pašnikih in ekstenzivno obdela- nih poljih. Njen spekter prehrane je zelo raznolik, saj zajema tako žuželke kot žitarice in krompir. Na žuželke je kavka vezana le prva dva tedna po izvalitvi mladičev. le-ti pa po tem obdobju pridobijo nezahteven okus svojih staršev. Gnezditev se začne z zasedanjem gnezdilnih mest v koloniji v začetku marca; kavka je izjemno družabna ptica in gnezdi kolonij- sko. Par po izbiri primernega mesta brani svoj teritorij pred mo- rebitnimi vsiljivci. Vez med part- nerjema je zelo močna in traja vse življenje. V aprilu samica izleže 5 do 6 jajc in jih vali približno 2 ted- na. Mladiči zapustijo gnezdo po petih tednih. Ko se to zgodi, kav- ke ne prenočujejo več v kolonijah, ampak se zbirajo v skupnih pre- nočiščih, ki jih uporabljajo skozi jesen in zimo do naslednje sezone. Kavko danes ogroža predvsem izginjanje travnatih površin; tako je zaradi pozidave mestnih obro- bij, ki so ji nekoč nudila dovolj hrane, že izginila z mnogih loka- cij. Zapiranje lin in lukenj na stavbah je drug zelo pomemben dejavnik, ki povzroča upadanje števila kavk. S tem namreč izgin- jajo mesta, ki jih kavke potrebuje- jo za gnezdenje, kar se odraža na manjšanju in drobljenju kolonij. Manjše kolonije pomenijo za kav- ke nižjo stopnjo zaščite pred ple- nilci, kar zmanjšuje njihov gnez- dilni uspeh. S projektom "KAVKA ptica leta 2000" želimo slovensko javnost seznaniti z ogroženostjo te ptice, z možnostmi, kako ji pomagati, prav tako pa želimo z načrtovano raziskavo, kjer lahko sodeluje vsakdo, ugotoviti razširjenost kavke v Sloveniji. Za potrebe pro- jekta smo izdali zloženko z infor- macijami o ptici leta, ki vsebuje tudi navodila in obrazec za sode- lovanje pri popisu. Ker smo v ak- cijo želeli pritegniti tudi mlade, smo jo razposlali vsein osnovnim in večini srednjih šol v Sloveniji. Učenci in dijaki lahko na to temo pripravijo tudi raziskovalno nalo- go in jo predstavijo na 6. Srečanju mladih ornitologov Slovenije. Vsem, ki bi radi sodelovali pri po- pisu kavke ali zvedeli čimveč o njej, bomo z veseljem posredovali dodatne informacije na sedežu DOPPS (01)438 19 00. Jakob Smole Fotografija: Peter Legiša TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 7 PO NAŠIH KRAJIH VIDEM / OSREDNJA PRIREDITEV OB 3. OBČINSKEM PRAZNIKU Oiena dela, plakete in prhnania S sobotno osrednjo slovesnostjo je občina Videm zaokrožila celotedenske prireditve ob 3. občinskem prazniku. V nedeljo so v KS Dolena odprli novo asfaltno igrišče za mali nogomet in košarko, 24. in 25. junija pa bodo gasilske prireditve zakl- jučile letošnje občinsko praznovanje. Na sobotni prireditvi, ki so se je poleg domačinov udeležili župani in drugi predstavniki sosednjih občin ter poslanca Slavko Vesen- jak in Franc Pulcšič, je govoril župan Franc Kirbiš. Opisal je pri- zadevanja in uspehe v enoletnem obdobju ter izpostavil nekaj po- mebnejših pridobitev: vodovod za 54 gospodinjstev v KS Leskovec, dobrih šest kilometrov novih as- faltnih cest, sanacijo šestih pla- zov, ureditev mansarde v osnovni šoli Videm, 17 tisoč kubičnih me- trov navoženega gramoza na kra- jevne in lokalne ceste ter nakup strojne opreme za vdrževanje cest- ne infrastrukture na območju občine. Omenil je tudi prizade- vanja za čim učinkovitejšo sanaci- jo nad 300 milijonov tolarjev škode, ki jo je na območju KS Le- skovec povzročilo lanskoletno neurje, ter se za pomoč pri tem za- hvalil državi, sosednjim občinam in svetnikom domače občine. Kljub navedenim uspehom se župan zaveda, da vsega, kar občani pričakujejo, še ni bilo mogoče postoriti in da je težko us- kladiti različne interese občanov in osmih krajevnih skupnosti. Poleg ktilturnega progranM je sobotno prireditev popestrila po- delitev priznanj devetim osnov- nošolcem iz OŠ Leskovec in Vi- dem, ki so vseh osem razredov končali z odličnih uspehom. Priz- nanja sp prejeli: Lea Cafuta, Marko Šosterič, Vesna Polanec, Gregor Kovačec, Martina Zav- ratnik, Jože Šimenko, Karmen Bukvič, Anja Jurgec in Petra Horvat. Sledila je podelitev dveh zlatih občinskih plaket in štirih priz- nanj uspešnim podjetjem in posa- meznikom. Zlato plaketo sta pre- jeli družinsko podjetje Bračič iz Jiu"ovcev in družinsko podjetje Sveča, d.o.o., iz Pobrežja. Družin- sko podjetje Bračič je bilo usta- novljeno leta 1984 z avtoelektičar- sko delavnico, ki se ji je pozneje pridružil še gostinski obrat. Z ne- nehnim vlaganjem razpolagajo danes s 1900 kvadratnimi metri poslovnih površin, zaposlujejo 13 ljudi in v kratkem načrtujejo še nove zaposlitve. Družinsko podjetje Sveča, d.o.o., iz Pobrežja je svojo dejav- nost začelo leta 1990 in jo ne- nehno širi ter posodablja, omo- goča samozaposlitev ter ustvarja nova delovna mesta. Priznanja občine Videm so pre- jeli kmetija Šmigočevih iz Repišč, Kmetijska zadruga Ptuj, Anton Sedlašek iz Vidma in Srečko Za- vec iz Trdobojcev. Kmetija Šmigočevih je ena naj- večjih in nauspešnejših tržnih kmetij na območju občine. Usme- rjena je v prirejo mleka in vino- gradništvo, na obeh področjih pa dosega vrhunske reziJtate, tako koli-činske kot kakovostne. Kme- tijska zadruga Ptuj je pokazala veliko mero razimievanja in pri- pravljenosti za sodelovanje z obči- no Videm. V prvih letih življenja nove občine ji je pomagala pri reševanju prostorskih težav, koo- perativnost pa je zadruga pokazala tudi pri pridobivanju zemljišča za občinsko gramoznico in načrtova- ni rekreacijski center. Anton Sed- lašek je bil ob svojem učiteljskem delu vsestransko aktiven na kul- turnem področju. Odigral je šte- vilne nepozabne gledališke vloge, pel v pevskem zboru, kar tri deset- letja je vodil kulturno društvo Franceta Prešerna v Vidmu in Priznanje devetim učencem, ki so vseh osem razredov končali z odličnim uspehom Zlati plaketi In priznanje zaslužnim podjetjem in posameznikom. Foto: Langerholc opravljal ter še opravlja številne druge funkcije. Tudi Srečko Za- vec je prejel priznanje za aktivno delo v kulturi. Konec lanskega leta je slavil 30-letnico kulturnega udejstvovanja kot pevovodja in organist. J. Bračič UUTOMER / POSLEJ ENOTNA TEHNOLOGIJA ZA PROIZVODNJO PRLEŠKE TUNKE Zaživelo ^Društvo za promoiiio in zašiito pHešIdli dobroV v sejni sobi ljutomerske kleti je nekaj čez dvajset zainte- resiranih pred mesecem ustanovilo povsem novo društvo, 'Društvo za promocijo in zaščito prleških dobroto, v prvi vrsti pa so v mislih imeli zaščito prleške tunke. Poleg iz- volitve organov novo nastalega društva so udeleženci, predvsem je šlo za lastnike turističnih kmetij in vinotočev z območja upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer, predstavnike mesnih industrij MIR Radgona, Simentalka Ljutomer, Hanžekovič Veržej ter kmetijske svetovalne službe pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje iz Murske Sobote, sprejeli program dela in finančni načrt. Rdeča nit delovanja novega društva bo zaščita porekla prleških kulinaričnih dobrot, med katerimi, kot rečeno, kaže še zlasti ome- niti meso iz tunke, prleško gibanico in tudi bučno olje, ki naj bi v kratkem dobilo zaščitno znamko, in podobno. Delovanje društva je predvideno podobno, kot v pred časom us- tanovljenem podobnem društvu na levem bregu Miu"e, v Prekmur- ju, vsekakor pa gre za zaščito značilnosti prleške timke, uvajanje zaščitne znainke za prleške dobrote ter širjenje dobrega glasu po Sloveniji in tujini. Med razpravo o prleški timki so se razpravljavci razhajali, saj so nekateri menili, da bi ttmko zaščitili z geografsko označbo porekla, kot je denimo »prekmurske šimka(r), prava prleška ttmka pa bi bila samo tista z območja Prlekije in narejena iz mesa prašičev, vzrejenih v Prlekiji z domačo krmo. Toda s tem se drugi niso strinjali, še zlasti pobudniki za ustanovitev društva, češ da geografske meje Prlekije niso natančno določene, zaradi tega pa bi Zavod za intelektualno lastnino najbrž pobudo zavrnil. To je potem pomenilo, da so se vsi skupaj odločili za tako imenovano zaščito na stopnji 'tradicionalnega ugleda', s posebnim pravilni- kom pa bodo določili postopek njene izdelave, določili, kakšna je po videzu in okusu, njene izdelave pa geografsko ne bodo omejeva- li. Zato pa bodo vsi, ki bodo hoteli imeti pravo prleško timko, mo- rali uporabljati poenoteno tehnologijo proizvodnje. OsteBakal MARIBOR / OBETA SE NAJVEČJE IN NAJSODOBNEJŠE NAKUPOVALNO SREDIŠČE V SLOVENIJI Curoparli naribor bo kntala odprl vrata SPAR SLOVENLJA, d.o.o., v sodelovanju z Immorent Leasing nepremičnine Ljubljana v Mariboru, na obrežju Drave in v ne- posredni bližini starega mestnega jedra, gradi največje in naj- sodobnejše nakupovalno središče v Sloveniji. Čeprav se je gradnja nakupovalnega središča ELROPARK Maribor pričela šele 23. oktobra 1998, njegovo otvoritev načrtujejo že konec avgusta letos. Po rekordnih 22 mesecih se torej obiskovalcem od blizu in daleč obeta nakupovalno središče, ki bo na enem mestu ponujalo doživetje nakupov prav vsem družinskim članom, atraktivno in pestro izbiro prehrane, oblačil, potrebščin za dom in prosti čas pa bo dopolnjevala še bogata ku- linarična ponudba od Slovenije do Mehike in druge storitve. V Europarku, ki ga Maribor po avstrijskem Salzburgu in madžarski Budimpešti dobiva tretji v Evropi, bo kmalu na voljo kar 28.000 kva- dramih metrov nakupovalnih površin, 63 specializiranih trgovin in bu- tikov, več kot 1500 brezplačnih parkirnih mest, številni gostinski loka- li, velik igralni kotiček za otroke, okolju prijazna arhitektura objekta, njegova dognana infrastruktiu-a in konstrukcija pa bodo vselej skrbeli za prijazno nakupovalno vzdušje. PTUJ / S PROGRAMSKO-VOLILNE SKUPŠČINE OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RK Stiske liudi so vse veiie v dvorani gasilskega doma na Ptuju sFje 16. junija sestala skupščina Območnega združenja Rdečega križa Ptuj. Ude- ležila sta se je tudi generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič in njegova namestnica Darja Horvat. Na njej so pregledali delo zadnjih štirih let in uresničevanje že tradicio- nalnih programov Rdečega križa: izvajanja javnih pooblastil, krvodajalstva, dejavnosti na področju socialnega varstva, dela z mladimi in posebnimi kategorijami ljudi. V zadnjih štirih letih se je krvo- dajalskih akcij udeležilo 13.850 krvodajalcev, vsako leto od 5,2 do 5,4 odstotka vseh prebivalcev s Pmjskega, kar je zelo spodbudno. V okviru socialne dejavnosti pa so vsako leto razdelili med pomoči potrebne občane od 1200 do 1800 prehrambenih paketov. V Rdečem križu se zavedajo, da bodo morali več narediti na po- dročju dela z mladimi, na promo- ciji in skrbi za zdravje, širjenju znanj o Rdečem križu, prav tako pa tudi na področju darovanja or- ganov. Tudi v letošnjem letu bodo izvajali že tradicionalne in utečene programe, na novo pa bodo izvedli izobraževanje pred- sednikov krajevnih organizacij Rdečega križa, za katerega je dala pobudo predsednica KO RK Cir- kovce Pavla Veler. Predstavniki krajevnih organi- zacij Rdečega križa s Ptujskega so na skupščini predstavili svoje delo - od preventivnih akcij do krvoda- jalstva in skrbi za starejše ter delo z mladimi. V Rogoznici imajo na primer 471 članov, na Hajdini, kjer so šele pred kratkim ustano- vili svojo samostojno organizacijo RK, veliko skrb posvečajo mla- dim, ki jih spodbujajo za različne akcije samopoči. Tako so lansko leto obiskali najstarejše občane v vsaki vasi in jih razveselili z lično izdelanimi čestitkami. Snidenja so bila izredno prisrčna. Z dobrim delom se lahko pohvalijo tudi na Destrniku, Polenšaku, v Domavi, Juršincih, na Grajeni, v Cirkov- cah in vseh drugih krajevnih or- ganizacijah RK na Ptujskem. Pre- pričani so tudi, da pakete, ki naj bi jih dobili v obliki socialne pomoči, pravično razdeljujejo. V imenu glavnega odbora RK Slovenije je predstavnike Rdečega križa s Ptujskega pozdravil gene- ralni sekretar Mirko Jelenič. Po- hvalil je njihovo dobro delo, ptuj- sko Območno združenje RK je med tistimi, ki v celoti izpolnjuje sprejeti program dela in se vključuje v aktivnosti in naloge, ki jih ima nacionalna organizaci- ja. Rdeči križ je v zadnjih letih s svojo dejavnostjo postal prepoz- nan, dobil je podporo javnosti, or- ganov države in civilne dntžbe. Pri odločanju za nekatere nove programe, predvsem na področju zbiranja sredstev (v zadnjih letih so bili izpeljani štirje programi zbiranja sredstev) je nacionalno organizacijo Rdečega križa vodila tudi usmeritev iz tujine. V teh dneh se pričenja peta akcija Nikoli sami; v lanski je bilo zbranih 106 milijonov tolarjev, ptujskemu območnemu združenju RK je iz te akcije pripadlo 1200 prehrambe- nih paketov. Nasploh daje Rdeči križ veliko pozornost socialno- himianitarnim programom. Pomoči potrebnih pa je mdi v Slo- veniji vedno več, zato so uvedli tudi nov program Sosed sosedu. V prvi akciji so zbrali okrog 66 mili- jonov tolarjev, po posebnem ključu pa jih bodo razdelili območnim združenjem, ki jih bodo razdelili med najbolj ogroženene starejše prebivalce. Nacionalna organizacija Rdečega križa Slovenije pa posebno pozor- nost namenja tudi mladim in v tem okviru mladinskemu zdravi- lišču Debeli Rtič, kjer se je lani zdravilo 12 tisoč otrok. Zdravi- lišče je potrebno temeljite preno- ve, sredstva zanjo bodo zbrali s prostovoljnimi prispevki. Mirko Jelenič se je zahvalil vsem aktivistom Rdečega križa na Ptuj- skem za njihovo dobro delo, zaželel jim je dobro delo tudi v bodoče in da ne bi nihče, ki je pomoči potreben, ostal brez nje. Petkova skupščina Območnega združenja Rdečega križa je bila programsko volilna, zato so izvo- lili tudi nove organe združenja, 12-članski območni odbor, tričlanski nadzorni odbor in tričlansko častno razsodišče. Za- radi dobrega dosedanjega dela so za predsednico Območnega združenja Rdečega križa Ptuj po- novno izvolili Zaliko Obran, za podpredsednico Elizabeto Soštarič in za sekretarko Vido Milunič. Za lepe trenutke na skupščini je skrbela vokalna sku- pina Spominčica, generalni sekre- tar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič pa je ob tej priložnosti izročil priznanje krvodajalcu Kar- lu Fiu-eku, ki je 23. marca letos že stotič daroval kri. Na Ptujskem so doslej 100 krat kri darovali Vinko Brumec, Oslmr Šturm in Kari Furek. MG Skupščine Območnega združenja Rdečega križa Ptuj se je udeležil tudi generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič z namestnico Darjo Horvat (na desni). Foto: Majda Goznik 8 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIK ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 8. Kondor - neprekliini kralj Andov Nadaljevanje iz prejšnje številke v Chivayih so Indijanke bile oblečene v močne in dodelane barve narodnih noš in imele na glavah bele klobuke. Moški so v nasprotju z njimi oblečeni čisto normalno. Ko sem videl Indijan- ko s črnim klobukom, spremenje- no barvo oz. spremenjenim vzor- cem kakega drugega dela njene garderobe, je to pomenilo, da je oseba iz drugega kraja. Vse Indi- janke iz Chivayev so oblečene enako. Pred večerom smo se odpeljali proti bližnjemu vulkanu. Kljub temperaturi okrog O stopinj Celzi- ja je bil cilj avanture kopanje v termalni vodi, ki je pritekala izpod vulkana. Na izviru je ta imela 85 stopinj. Rekli so, da je zdravilna, saj da jo sestavljajo predvsem minerali: železo 19%, kalcij 30%, cink 18%, ogljik 1,5%, soli 10% ... Kopali smo se nekoli- ko vstran od izvira, kjer je bila temperatura vode 40 stopinj. Za- nimivo je, da, ko prihajaš iz tako vroče vode, zunanjega hladu, pa čeprav je temperatura pod ničlo, sploh ne zaznaš. Ob večerji je skupina lokalnih Indijancev igrala glasbo na pihala, značilno za okrožje Chivayev. Kot folklorna oblačila se tudi glasba od vasi do vasi spreminja, vendar so te razlike tako malenkostne, da jih neizurjeno uho, kot je bilo moje, presliši. Čez noč se je zelo ohladilo, moj obrambni mehanizem mi ni pus- til počitka. Za nočno zmrzovanje sem se lahko zahvalil lastni površni pripravi in pomanjkanju toplih oblačil. Iz vasice smo odšli že okrog pe- tih zjutraj. Tako zgodaj zato, ker so kondorji nad Canionom Colca največkrat vidni zjutraj med sed- mo in deveto uro. Moja spremen- jena prebava in vrtoglavica sta ka- zali na pomanjkanje kisika in na gorsko bolezen, tako imenovano soroche. Redke vasice je obkrožalo andsko gorovje, ki je spreminjalo barvo od zelene k ru- meni in rdeči in tako potrjevalo bogato rudninsko raznolikost. Po- krajina je bila že dva dni podobna, zame nova in zanimiva. Zaradi lomljenja svetlobe so bili poudar- jeni barvni kontrasti, ki so jih spremljali vulkanski vrhovi; eno- ličnost puščave so zapolnjevala jezera in kaktusi, razvrščeni eden zraven drugega. Na poti smo srečali tudi pastirja, ki je navsez- godaj od nekod gnal alpake in lame na pašo. Z dvignjeno glavo, nasmejanim obrazom in zama- hom z roko je nakazal svojo pri- sotnost. Podobno smo storili tudi mi in že naslednji hip nadaljevali vožnjo. Nekje na poti smo si od daleč ogledali skalno steno, v ka- teri so luknje predstavljale grobnice enega od ljudstev, ki je tam živelo. Po velikosti lukenj bi lahko sklepal, da so bili precej nizke rasti. Žal so tudi te grobni- ce, kot sem izvedel, že prazne in izropane. Podobna usoda je spremljala večino krajev, po kate- rih je stopal beli človek. To je le razlog več, zaradi katerega domačini prezirajo belce, še pose- bej pa Američane in vse liste, ki se imajo za večvredne. Prišli smo do ciljne postojanke. Nismo bili prvi. Nekateri turisti,' oboroženi z daljnogledi in fotoa- parati, so že nestrpno čakali na kralja kontinenta in gospodarja Andov, kondorja. Pravo ime Caniona Colca je La Cruiz del Kondor. Leži 60 km od Chivayev in okrog 220 km od Are- quipe. Stal in opazoval sem del narave, ki je z globino 3700 m do vrha in 1200 m do točke, kjer smo bili, rekorden in je najgloblji kan- jon na svetu (Grand Canion je večji, vendar globok le 1800m). Po dnu soteske teče reka z imenom Colca. Njeno ime se od izvira ves čas spreminja. Nekje je Majez, drugje Camana in tu Colca. S 450 km je najdaljša reka ob pacifiški obaU. Na drugi strani Andov viju- ga ogromna Amazonka; ta od izvi- ra do delte meri kar 6700 km, več kot Nil (6671 km), Chang-Liang (6380 km), Missisipi (5971 km) in Congo (4661 km). Kljub jutranjim uram je bilo sonce že zelo močno. Vse skupaj je bilo res nekoliko čudno; dokler so me dosegali sončni žarki, sem se cvrl, brž ko pa sem stopil v senco, sem bil kot v zamrzovalniku. Kmalu po prihodu smo dočaka- li trenutek - nekje v daljavi se je kot pikica pojavil prvi kondor. Temu mrhovinarju pripisujejo nadnaravne moči in je predstavljen kot božanstvo. Od nekega turista sem si uspel izpo- soditi daljnogled. Tako sem si vizualno približal z razponom kril 3,20 m in težo 12 do 15 kg na- jvečjo ujedo na planetu. Samice in mladiči so črni. Samica znese le 1 do 2 jajci letno, zaradi česar so bili kondorji ogroženi. Danes se nji- hovo število ohranja in v zadnjem času ponovno narašča. Življenjska doba kondorja je podobna človeški, okrog 70 let. Njihova do- movina je andsko gorovje od Ko- lumbije do Čila. V teh deželah je kondor vedno imel in ima po- sebno vrednost in je uprizorjen kot sveta žival. Vse andske dežele ga imajo simbolično označenega na svojih državnih grbih. Posamezniki so s piskanjem in cviljenjem posnemali kondorjeve glasove. Tako so ga skušali prikli- cati, saj tudi tam ni viden vsak dan. Morda smo imeli srečo, mor- da je pomagalo klicanje, najbrž pa je bila kombinacija vseh okoliščin zaslužna za število ptičev, ki smo jih videli v naslednji uri. Kar ne- kajkrat je priletel praktično v ne- posredno bližino, tako da sem us- pel tudi s svojo "irollkamero" na- rediti zadovoljujoč posnetek. Če sem k temu dodal še pogled na kanjon, je bil dogodek enkraten in tak, ki mi bo ostal v lepem spomi- nu. Nadaljevanje prihodnjič Začetek kanjona Colca, na dnu katerega vijuga reka z istim imenom V Andih Južne Amerike je kondor nadnaravno bitje TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 9 PO NAŠIH KšiAJIH DORNAVA / OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Delavno, veselo In družabno v občini Dornava so ob praznovanju občinslcega praznika pripravili več športnih, gasilskih ter kulturnih prireditev, os- rednja prireditev v počastitev 5. občinskega praznika pa je bila v nedeljo, 10. junija, popoldan. V lepo okrašeni dvorani, ki so jo domačini napolnili do zadnjega kotička, so pripravili bogat kulturni program otroci iz vrtca, pod vodstvom Verene Mikša, male šole, osnovne šole, otroški pevski zbor pod vodstvom Metke Zagoršek, učenci glasbene šole Nocturno, ki jo vodi Simona Zgeč Veselic, in stanovalci zavoda dr. Marija- na Borštnarja. Prvič se je predstavila pred kratkim usta- novljena pihalna godba p6d vodstvom Zlatka Munda, zapeli pa so člani moškega okteta Dor- nava, ki jih vodi Simona Žgeč Veselic. Program je povezovala Slavica Bratuša. Slavnostni govornik župan Franc Šegula je najprej govoril o uspehih, ki so jih dosegli v mi- nulem letu, in nadaljeval, da se bo občina tudi v prihodnje zavzemala za enakomeren raz- voj vseh krajev. Predvsem mla- dim bodo tako zagotovili kvali- tetne pogoje za bivanje, je še do- dal dornavski župan in ni skri- val zadovoljstva ob vsem doseženem in optimizma za na- prej. Med številnimi gosti je bil tudi Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in preh- rano. Govoril je o novi vladi ter poudaril, da je delovanje občin zelo pomembno, še posebej tako usklajeno, kot je videti v Dorna- vi. Prireditve v Dornavi so se v velikem številu udeležili župani in podžupani sosednjih in tudi nekoliko oddaljenih občin, pa tudi poslanci državnega zbora Miroslav Luci, Franc Pukšič in Alojz Vesenjak. Podelili so tudi letošnja občinska priznanja prof. Slavici Bratuša za večletno uspešno delo v kulturi in za prispevek kraju, Janezu Ciguli za dolgo- letno delo v društvih in pri raz- voju občine, Edvardu Cvetku za večletno prizadevno delo v društvih in občini Dornava ter Odboru za obnovo baročnega dvorca za dolgoletna prizade- vanja za obnovo tega bisera. Po prireditvi so si zbrani v novi telovadnici, ki je med na- jvečjimi pridobitvami v letoš- njem letu, ogledali razstavo športa v občini Dornava. MS Župani in podžupani so z ministrom Cirilom Smrkoljem nazdravili novi vladi in uspešnemu delovanju občine Dornava Župan občine Dornava Franc Šegula: "Veliko pozornost smo posvetili razvoju ter kul- turnemu in društvenemu živ- ljenju." Prvič je zaigrala domača godba na pihala pod vodstvom Zlat- ka Munda POLENSAK / STO LET OSNOVNE SOLE "StoLšolag še nasledniih sto /eff" Letos mineva sto let, kar je bila zgrajena sedanja šolska zgradba na Polenšaku. Od takrat so si v njej nabirale znanje številne generacije. Veliko nekdanjih učencev se je udeležilo slovesnosti, ki je bila v soboto v tamkajšnjem gasilskem domu, saj v šoli nimajo ustreznih prostorov. Šola je podružnica šola dr. Franja Žgeča Dornava. Zato je zbrane goste najprej pozdravila ravnateljica Zdenka Kostanjevec. Marija Štebih, vodja podru- žnične šole, je orisala zgodo- vinsko pot šolstva in šole na Po- lenšaku. Med zanimivostmi je povedala, da je bila prva šola zgrajena leta 1833 in je stala približno na istem mestu kot današnje župnišče. To šolo je leta 1902 odkupila Cerkev kot stanovanje za mežnarja. Leta 1913 pa so staro šolo podrli in material porabili za gradnjo današnjega župnišča. Šolstvo na Polenšaku pa je obstajalo že ve- liko prej. Zasilna šola je bila tu že v obdobju Marije Terezije. Redna šola je bila ustanovljena leta 1815. Po ustnem izročilu sta bila prva učitelja Boštjan Košar in Franc Nendl. Svoje spomine je obudil tudi ravnatelj iz 60. let Blažič, ko je osnovno šolo na Polenšaku obiskovalo 234 učencev, veliko več kot danes, ko si nabira znan- je 32 otrok. Zbrane je nagovoril tudi župan Franc Šegula in pou- daril pomen šole v kraju. "Šola živi v kraju in kraj živi s šolo. Šola je inkubator znanja in raz- voja," je razmišljal ter obljubil podporo tudi v prihodnje. V kulturnem programu so nastopili člani plesne skupine Pandora OŠ Polenšak, predice in moški pevski zbor, ki ga vodi Stanko Pšak. Po kulturnem programu so si zbrani ogledali razstavo, ki so jo v obnovljeni šoli pripravili učenci. Nekdanji učenci OŠ Polenšak; Elfrida Brenčič, Rozalija Hojnik in Ivan Slana pa so pripravili razstavo svojih likovnih del. Na Polenšaku je bilo v soboto veliko nekdanjih učencev in učiteljev, skupaj so obujali spo- mine na stare čase. Vsi skupaj pa so želeli vse lepo mladim, ki si nabirajo znanje v tej hiši učenosti. MS Utrinek iz kulturnega programa: otroško plesno gledališče Pandora - plesna skupina OŠ Polenšak Elfrida Brenčič, Rozalija Hojnik in Ivan Slana so pripravili li- kovno razstavo PODLEHNIK / PETO SREČANJE GENERACIJE 1935-1941 Veselo cfrvžen/e In ofr v/an/e spominov V Podlehniku so se v soboto, 10. junija, že petič zapored srečali prijatelji in sošolci iz mla- dih let, rojeni v letih med 1935 in 1941. Skupno jim je to, da so vsi skupaj gulili šolske klopi v nekdanji podlehniški šoli, za katero so zob časa in stroji že zdavnaj zabrisali vse sledove. Srečanja se je udeležilo 41 nekdanjih Podlehničanov in oko- ličanov, med katerimi je življenje mnoge popelja- lo daleč iz rodnega kraja. JB 10 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIK PO N/^IH KHAJIH DORNAVA / 4. PRAZNIK OGZ DORNAVA IN 100 LET POD DORNAVA Zgradili sodoben gasilski dom Minuli nedeljski popoldan je bil še posebej prazničen za gasil- ce v občini Domava, saj so praznovali 4. praznik občinske ga- silske zveze, v katero spadajo PGD Žamenci, PGD Mezgovci, PGD Polenšak in PGD Domava. Osrednja slovesnost je bila v Dornavi, saj PGD Dornava praznuje letos sto let obstoja, odprli pa so predali tudi nov gasilski dom. Prejšnji dom nam- reč ni več zadostoval vsem potrebam društva. Sodoben gasilski dom ima garaže za orodna vozila in orodje, sejne sobe, čajno kuhinjo, kurilnico in sanitarije. Ob praznovanju se je zbralo veliko gasilcev iz domačih in sosednjih društev ter zvez in Ga- silske zveze Slovence. Med njimi je bil tudi najstarejši član Ja- kob Pivko. Krajevna kronika pravi, da je v 18. stoletju v vasi Dornava prišlo do velikega požara, v katerem je pogorela polovico stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. V Domavi so že takrat nekateri po- samezniki razmišljali, kako bi v kraju izboljšali požarno varnost. 4. julija leta 1900 se je formirala gasilska četa, v katero je pristopilo 22 članov. Nedeljsko prireditev so pričeli z mimohodom gasilskega ešalona, v katerem so bili gasilci domačih in sosednjih društev, na čelu pa je bila domača godba na pihala, ki jo vodi Zlatko Munda. Številne domačine, gasilce in druge je na- govoril Alojz Frajnkovič, pred- sednik PGD, in na kratko opisal pot, ki so jo opravili v prosto- voljnem gasilskem društvu. To je bilo delavno, saj imajo vso potreb- no opremo, zgradili so nov, sodo- ben gasilski dom, v društvu pa skrbijo tudi za ustrezno izobrazbo članov. O poteku gradnje novega gasil- skega doma je govoril predsednik gradbenega odbora Janko Cigula. Gasilci v Domavi so zgradili v enem letu novi dom, zanj pa pris- pevali 10.837 prostovoljnih delov- nih ur, zbrali okrog pol milijona lastnih sredstev, domačini so pris- pevali ves les in prostovoljne pris- pevke ter hrano za delavce v času gradnje. Velik je bil prispevek sa- mostojnih obrtnikov v občini. prav tako pa so novogradnjo mo- ralno in finančno podprli občina Domava in člani vaškega odbora. Veliko raziunevanje so izkazali tudi vaščani naselja Dornava in župan Franc Šegula. Na pomoč so priskočili tudi gasilci iz sosednjih društev, še posebej iz PGD Dvor- jane. Vsem donatorjem so ob tem podarili tudi pisne zahvale. Vrvico novega gasilsk^a doma v Dornavi je prerezal župan Franc Šegula, ki je simbolično izročil ključe predsedniku društva. Alojz Frajnkovič je zau- pal ključe gospodarju dmštva Vinku Kokolu. Novi objekt in kip sv. Florjana je blagoslovil domači župnik pater Jože Kramt>erger. V prostorih gasilskega doma sta Slavica Bratuša in Zvonko Mikša pripravila tudi priložnost- no razstvo o razvoju gasilstva v Domavi. Na nedeljski slovesnosti so podelili tudi značke za dolgo- letno delo v gasilstvu ter občinska in državna priznanja in odliko- vanja. PGD Domava je dobilo bronasti znak civilne zaščite, ki ga je podelil Stanko Meglic, vodja uprave za obrambo Ptuj in sveto- valec ministra. V kulturnem programu so nas- topili člani moškega okteta, ljud- ske pevke in pihalna godba iz Domave. Tudi ta prireditev je bila v sklopu letošnjih številnih prireditev ob letošnjem občin- skem prazniku. MS Vrvico novega gasilskega doma je prerezal župan Franc Šegula, ki je za gradnjo pokazal veliko razumevanja Spominski posnetek članov PGD Dornava ob 100-letnlcl. Foto: Cilka LESKOVEC / SREČANJE SOŠOLCEV IN ABRAHAMOVCEV Srečanja abrahamovcev ob 35-letnicl osnovne šole se je udeležilo 29 povabljencev. V sredini sta tudi dva njihova učitelja. Minulo soboto, 17. junija, je v dvorani gasilskega doma v Le- skovcu potekalo nevsakdanje in zaradi tega zagotovo redko srečanje. Zbrali so se namreč nekdanji učenci osnovne šole Le- skovec, ki so šolanje zaključili junija 1965, torej pred daljnimi 35 leti, sedaj abrahamovci, rojeni leta 1950. Organizator srečanja Anton Sto- pajnik je bil sicer malce razočaran, ker se je od 53 vablje- nih srečanja udeležilo le 28 abra- hamovcev. Pa je bilo kljub temu veselo, saj sta se jim pridružila tudi dva njihova učitelja, gospod Fonzi in gospa Milica. Vse po- poldan in pol noči so ob obloženih mizah in domači kapljici obujali prijetne in manj prijetne spomine, ob zvokih domačih godcev pa so nekateri tudi zaplesali. In čeprav je danes vsega v izobilju, so drug za dru- gim ugotavljali, da je bilo včasih prijetneje in manj pokvarjeno. A žal, nikoli več ne bo, kot je bilo -OM SV. AND^ V SLOVENSKIH GORICAH / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Preverili bodo plainike samoprispevka Svetniki občine Sv. Andraž v Slovenski gori- cah so se konec prejšnjega tedna sestali na svoji 14. redni seji ter sprejeli večino predla- ganih sklepov. Med njimi tudi tega, da občinska uprava do prihodnje seje pripravi pregled plačnikov oktobra sprejetega sa- moprispevka za gradnjo nove šole. Svetniki so po pregledu in potrditvi zapisnika s prejšnje seje najprej pregledali pobude in vprašanja, nato pa razpravljali o poročilu nadzor- nega odbora ter ga soglasno sprejeli, prav tako kot tudi zaključni račun občine za leto 1999. V nadal- jevanju so soglašali z menjavo nepremičnine v Krčevini s pogojem, da bo ta enakovredna. Pristo- pili so k podpisu pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem s tamkajšnjo kmetijsko zadmgo. Svet je tokrat potrdil tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda knjižnica Ptuj, medtem ko osnutka odloka o usta- novitvi Ljudske imiverze Ptuj ni sprejel. Svetniki so glede ustanoviteljskega deleža posa- meznih občin pri ustanovitvi Knjižnice Ptuj me- nili, da naj bodo za to uporabljeni kriteriji delitve premoženja bivše ptujske občine in ne kriterij šte- vilo prebivalcev. Andraški svetniki so na svoji zadnji seji raz- pravljali tudi o finačni pomoči kmetu Mirku Ilešiču, ki mu je požar uničil gospodarsko poslop- je ter mu iz proračimske rezerve namenil 200 tisoč tolarjev za odpravo posledic požara. Pri pobudah in vprašanjih je svetnika Ivana Pucka zanimalo, kako je s plačevanjem samopris- pevka pri upokojencih, ki pokojnino dobivajo iz Avstrije, hkrati pa je izrazil pobudo, da bi bilo tre- ba preveriti podatke o zavezancih za plačilo sa- moprispevka. Svet je zato v nadaljevanju sprejel sklep, da finančna služba občinske uprave do nas- lednje seje pripravi pregled zaposlenih, ki se jim odteguje samoprispevek. ak TOMAŽ PRI ORMOŽU / KONČNI IZLET V NARAVO Avtomobiliki na Poftor/u Otroci iz vrtca Tomaž pri Ormožu so se v soboto, 10. junija, od- pravili na zaključni celodnevni izlet na Pohorje. Že tretje leto zapored so se malčki v spremstvu staršev in vzgojiteljic odpra- vili na pot. Predlani so bili v Ljubljani, lani pa v Celju. Avtomobilčki se imenujeje sku- pina malčkov v starosti od 3 do 6 let. 14 se jih je v številnem spremstvu staršev, starih staršev, bratov in sester odpravilo najprej z vlakom do Maribora, nato pa z gondolo do Belvija, kjer so se priključili številnim, ki so prišli na Pohorje v okvim prireditve Športni vikend. Otroci so jahali, plesali, se igrali na privlačnih igralih, predvsem pa uživali v pri- jetni družbi na svežem zraku ma- riborskega Pohorja. Vzgojiteljica Šteflsa Salamija in pomočnica Marjetka Hlebec Grof sta skupini, ki je štela kar 40 vese- lih popotnikov, pripravili zani- miv izlet. Ko so se naskakali na trampolinih Snežnega stadiona pod Pohorjem, se je že rahlo utru- jena druščina proti večem vrnila z vlakom domov. Prijetna doživetja pa so še močneje povezala med sabo vrtec in dom, starše in otro- ke, kar je lepa naložba za prihod- nost. Majda FridI Na Pohorju, kamor so se odpravili na zaključni Izlet, so tomaževski predšolski otroci preživeli pri- jeten dan. Foto: Štefka - Marjan TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 11 OD TOD fff TAM SLOVENSKA BISTRICA / TRETJI PODJETNIŠKO-OBRTNI SEJEM Priložnost sodelovania velikih z_ malimi Včeraj ob 13. uri je v športni dvorani Bistrica odprl vrata tretji podjetniško-obrtni sejem, ki poteka v organizaciji Območne obrtne zbornice, občine Slovenska Bistrica ter Kluba podjetni- kov in direktorjev občine Slovenska Bistrica, glavni sponzor pa je INova KBM, d.d. Na sejmu sodeluje več kot 60 razstavljavcev, saj je to priložnost predstavitve slovenjebistriškega gospo- darstva kot celote v občini in zunaj njenih meja. Sočasno je tudi priložnost utrjevanja vezi med večjimi gospodarskimi sis- temi in drobnim gospodarstvom. Prva dva sejma sta potekala v je- senskem času. Kaj je vzrok presta- vitve na začetek poletja, smo vprašali predsednika organizacij- skega odbora Gabrijela Cintauer- ja. "Številni razstavljavci, ki so so- delovali na obeh sejmih, so izrazi- li željo, da bi se sejemsko dogajan- je preneslo na konec jimija, saj je v septembru in oktobru veliko drugih sejmov bodisi v Sloveniji ali inozemstvu, na katerih sodelu- jejo in razstavljajo številni sloven- jebistriški podjetniki in obrtniki, zato smo jesenski termin zelo težko usklajevali z njimi. Že lan- sko leto smo nameravali sejem prenesti v junij, vendar so zaradi DDV, ki je začel veljati s 1.juni- jem, ter njegovega preračunavanja obrtniki in podjetniki izrazili željo, da tokrat sejem pač ostane v jesenskem roku." TEDNIK Junija je v Slovenski Bistrici že tradicionalno potekal Bistriški teden. Kaj je letos z njim? Gabrijel Cintauer: "Res je, da je bil Bistriški teden tradicionalno v junijskem roku, vendar bo po in- formacijah, ki sem jih dobil, pote- kal letos med 1. in 6. avgustom. Kaže, da se je Občinska turistična zveza opredelila za ta termin zara- di kakšnih drugih interesov oziro- ma drugega koncepta izvajanja tedna. Želja nekaterih je, da bi bil Bistriški teden v istem času kot obrtniško-podjetniški sejem, ven- dar do tega dogovora pač ni prišlo." TEDNIK Dva sejma sta že za vami, oba sta bila uspešna. Kakšne izkušnje ste potegnili iz tega? Gabrijel CIntaver, vodja od- delka za gospodarstvo občine Slovenska Bistrica in predsednik organizacijskega odbora tretjega podjetniško- obrtnega sejma. Foto: VT Gabrijel Cintauer: "Ljudje so naše delo izredno dobro ocenili, predvsem pa prikaz dejavnosti razstavljavcev in potrebo po takšnem sejmu v domači občini, kjer smo takšen sejem pred davni- mi leti že imeli. Sejem je brez dvo- ma pozitivna izkušnja za obrtnike in podjetnike, saj se tako medse- bojno spoznavajo, obenem pa čutijo potrebo po predstavitvi svo- je dejavnosti v domači občini. Ljudje največkrat ne vedo, s kakšno dejavnostjo se kdo v občini ukvarja, in na sejmu spoz- navajo dejavnost domačih obrtni- kov in podjetnikov. Pogosto govo- rimo o izredno uspešnem gospo- darskem razvoju v občini Sloven- ska Bistrica, a če teh dejavnosti ne razstavimo v domačem okolju, to ne izzveni tako prepričljivo kot ta- krat, ko ljudem pokažemo dejav- nost. Negativna izkušnja organi- zatorjev sejma pa je, da se mnogi obrtniki in podjetniki na takšen način niso pripravljeni predstavi- ti, zato moramo vlagati izredne napore, da jih pridobimo za sode- lovanje. Razstavljavci pač morajo ugotoviti, da lahko v okviru sejma iščejo tudi možnost trženja svojih izdelkov, povezovanja in vse tisto, kar iz takšnih predstavitev izhaja. V to pa organizatorji vlagamo obi- lo truda. Naša želja je, da pridobi- mo čim več razstavljavcev s čim bolj raznoliko dejavnostjo in s tem predstavimo gospodarstvo slovenjebistriške občine kot celo- to. Na obeh dosedanjih sejmih nam je to uspelo, upamo, da bo tudi letos tako." Razstavljavci imajo od sejma brez dvoma koristi, saj je to zanje najboljša reklama in se jim dobro obrestuje. Pa ne samo obrtnikom in podjetnikom, temveč tudi veli- kim podjetjem, čeprav so ta zaradi nekoliko tesnega razstavnega prostora omejena pri svojem pred- stavljanju. Tudi zanje je pomemb- no, da se predstavijo v domači občini, organizatorji pa jih vzpod- bujajo, da na sejem povabijo svoje poslovne partnerje, saj bi ti na takšen način lahko spoznali širšo paleto gospodarstva občine. Seveda pa imajo organizatorji kar nekaj problemov glede sejem- skega prostora, saj športna dvora- na Bistrica postaja pretesna za vse, ki bi želeli tukaj predstaviti svojo dejavnost. Vf da Topoloi^ec Pred včerajšnjim odprtjem tretjega podjetniško-obrt- niškega sejma je bilo preda-| vanje Nove KBM na temo| Pripravljeni na izzive novegal tisočletja, nato je bil pol odprtju ob 13. uri možen og-; led sejma vse do 19. ure. Da- nes bo poleg ogleda sejma med 10. in 19. uro potekal v (Mjmočni obrtni zbornici Slovenska Bistrica med 12. in 20. uro seminar za strežno osebje, ob 14. uri pa bo| srečanje občinske uprave z| gospodarstveniki občine, v okviru katerega bo govor Ol razvojnih programih občine, štipendiranju, skladih in še čem. V petek bo ob običaj- i nem ogledu sejma ob 19. uri na sejmišču še modna revija šivilj in frizerjev, združenih pri OOZ Slovenska Bistrica, v soboto pa o0&d sejma med 10. in 18. iut>, ko bodo sejem zaprii. OD TOD IN TAM IVANJKOVa • Zakliuina prireditev na OŠ V četrtek, 22. junija, bo ob 19. uri v kulturni dvorani v Ivanjkov- cih prireditev, ki so jo ob zaključku šolskega leta pripravili učenci in učitelji tamkajšnje OŠ. Predstavili se bodo pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora, ki delujeta pod vodstvom Leona Laha, ter mladi plesalci, ki so plesne koreogra- fije pripravili kar sami. Dve skupini mladih raziskovalcev pa bos- ta predstavili nalogi, nastali pod vodstvom mentoric Irene Cero- vič in Marte Magdič. mf ORMOŽ • Skupšiina Zveze društev vinogradnikov Štaierske in Prekmuria v soboto, 24. junija, bo ob 8.30 v hotelu Ormož skupščina Zve- ze društev vinogradnikov Štajerske in Prekmurja. Uradnemu delu, v katerem bodo predstavili novo organiziranost zveze vi- nogradnikov in vinarjev v Sloveniji, bo sledila udeležba na otvo- ritvi razstavne galerije tržnih proizvajalcev vina s področja občine Ormož v gradu, pogostitev v hotelu Ormož ter ogled ene od vinskih kleti in dela vinske turistične ceste. Majda FridI SVETA TROJICA / PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK Obnmliene stopniie futli madna odprte Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah so se z nedeljsko pomla- dansko kvatrnico, ki jo je pripravilo tamkajšnje turistično dru- štvo, končale prireditve ob letošnjem 16. krajevnem prazniku. Še posebej slovesno je bilo prejšnjo nedeljo, ko so slovesno odprli ob- novljene kamnite stopnice, ki od jezera vodijo proti znameniti trojiški cerkvi. V obnovo je bilo vloženih veliko prostovoljnih ur dela članov tamkajšnjega turističnega društva. Sv. Trojica pa je odslej še mikav- nejša za popotnike. Ob 187 kamnitih stopnicah so tirejene tudi klopce za počitek in luči, tako da se je k cerkvi s tremi zvoniki mogoče povzpeti tudi v večernih in nočnih urah. Romarje pa bo k obisku zagotovo pri- tegnilo tudi 11 postaj križevega pota. ak Od Trojiškega jezera do znamenite cerkve vodi kar 187 kamni- tih stopnic ZAMUSANL GORIŠNICA / V POLNEM TEKU DELA NA DVEH GRADBIŠČIH Juliia odprtje nadvoza Na gradbišču v Zamušanih so gradbena dela v polnem teku, si- cer pa so gradbinci zemeljska dela te dni že končali. Pri koncu je tudi montaža nosilcev čez železniško progo, s tem pa vse bližje zaključek investicije, doslej druge največje v občini Gorišnica. Njena vrednost po projektu znaša 205 milijonov to- larjev, od tega bo fizična izvedba objekta 'vzela' kar 165 milijo- nov. Zdaj je na vrsti izvedba od- vodnjavanja, je povedal Slavko Bratuša, ki v gorišniški občini skrbi za področje infrastrukture in investicij, v tem tednu pa naj bi gradbinci navozili tudi že tam- ponsko osnovo. Do odprtja nove- ga objekta - nadvoza čez želez- niško progo, ki bo rešil številne preglavice tamkajšnjim ljudem in tudi občini (v bližini pa bo žal os- tal nerešen še en nezavarovani prehod čez železniško progo), mo- rajo gradbinci urediti le še javno razsvetljavo in položiti asfaltno plast. Otvoritvena slovesnost bo že ob letošnjem občinskem praz- niku v juliju. Dober mesec in pol potekajo dela tudi ob pokopališču v Gorišnici, kjer počasi že dobiva podobo nova mrliška vežica. Prejšnja je že zdavnaj odslužila, nova pa bo dosti večja in dokaj so- dobno zgrajena. Že konec tega tedna bodo gradbena dela zakl- jučena, potem pridejo na vrsto še inštalacijska in obrtniška opravi- la. Izvajalec del je mariborsko pod- jetje Sortima, d.o.o., z nekaj po- dizvajalci, ki z gradnjo ne zaosta- ja, nam je zagotovil S. Bratuša, si- cer pa je zadnji rok za dokončanje 20. junija. Naložba v mrliško vežico je vredna dobrih 55 milijo- nov tolarjev; sredstva bodo vzeli iz občinskega proračuna, v objek- tu pa bo kar 250 kvadratnih me- trov površin. Kot je povedal Bra- tuša, bo vežica imela tri poslovil- ne prostore in še nekaj spremlja- jočih, tudi prostor za grobarja, po- krita pa bosta zunanji nadstrešek in osrednja avla. Objekt krasijo, vežica pa tako postaja lep objekt ob že tako vzorno lurejenem poko- pališču. Namenu jo bodo predali prav tako v času letošnjih občin- skih prireditev. T. Mohorko Mrliška vežica bo končana do sredine julija Montaža nosilcev za nadvoz je pri koncu Foto: TM I Nova cesta do nadvoza 12 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIK OD TOD iN TAM GORIŠNICA / POMLADNA VETRNICA NA GRADU BORL Čarovnice so lahko f vcfl dobre že šesto leto so člani Društva prijateljev mladine Ptuj v soorga- nizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj in v sodelovanju z Mestno občino Ptuj ter občinami Zavrč, Gorišnica in Markovci pripravili Pomladno vetrnico - poučno in zabavno prireditev za otroke. V soboto, 3. junija, je bilo dvorišče borlskega gradu na- bito polno majhnih in velikih čarovnic. Okoli 1000 odraslih in otrok je doživelo zanimiv kulturni program in pestre ustvarjal- ne delavnice. Ponovno so starši in otroci ustvarjali skupaj v pri- jetnem sobotnem popoldnevu. Člani Društva prijateljev mla- dine Ptuj (DPM) so skupaj s šte- vilnimi sodelavci in sponzorji pripravili prireditev, katere rdeča nit so bili čarovnice in čarovniki. V kulturnem progra- mu so sodelovale plesalke Ple- sne šole Mambo v pisanih kos- tumih s tremi točkami, tudi čarovnice so bile med njimi. Otroška gledališka skupina OŠ Voličina, ki deluje pod vodst- vom Petre Cas, je zaigrala pred- stavo Mala čarovnica, ki ni mo- gla biti zlobna. Med otroki pa je požel plaz navdušenja čarovnik Avgustino, ki jim je po nastopu razkril skrivnosti čaranja. Tudi tokrat je bila posebna gostja vetrnice plesalka in koreogra- finja Jasna Knez, ki vselej nav- duši tako otroke kot starše. S svojim pretanjenim občutkom za otroški doživljajski svet je v vlogi prijazne in skrivnostne zeliščarice otroke popeljale v svet gibanja in plesa. V ustvarjalnih delavnicah so se otroci počasi spreminjali, se- veda ob pomoči staršev, v majhne čarovnice. Vzgojiteljice iz Vrtca Ptuj in člani DPM pa so pomagali otrokom, da so si izde- lali metle, čarovniške klobuke in palice, pred zlimi silami pa so jih varovali okrog vratu obešeni amuleti z zdravilnimi zelišči; na svojem zeliščnem vrtu jih je za otroke nabral Simon Petrovič. Stalna sodelavka Pomladnih vetrnic je Liljana Klemenčič, knjižničarka mladinskega od- delka ptujske Knjižnice Ivana Potrča. Na stojnici so bile raz- stavljene izbrane leposlovne in poučne knjige na temo čarov- nic. Ob ogledu knjig so otroci reševali kratko literarno ugan- ko. Odgovor nanjo so našli v razstavljenih knjigah. Otroci so bili nad v knjigah skritimi čarovnicami Betko, Vilmo in Kiro navdušeni, zato so bili vsi odgovori pravilni. Trije srečneži pa so prejeli tudi nagra- de. Čarovniške knjige so še ved- no na ogled v mladinskem od- delku knjižnice. Seveda so lahko starši in otroci tudi tokrat izdelovali tradicio- nalne vetrnice, slikali, barvali in risali čarovnice ter se sladkali s čokoladnimi palačinkami, ki jih vsako leto pripravijo v ptujskem Dijaškem domu. Savo Skoliber pa je narisal veliko čarovnico, ki so jo otroci pobarvali, potem pa je krasila ozadje prireditvenega prostora. Posebno navdušeni so bili otroci nad trimetrsko ul- tražogo za napihniti, v notran- josti katere so se kobacali, med- tem ko se je kotalila po travniku pred vhodom borlskega gradu. MNENJE OBISKOVALCEV Pomladne in jesenske vetrnice imajo veliko stalnih obiskoval- cev. Nekaj naključno izbranih staršev in otrok smo povprašali, kaj na vetrnici počnejo, kako se počutijo in kaj menijo o tovrst- nih prireditvah: - "Vetrnica je zelo lepo pri- pravljena. Sem reden obiskoval- cev. Organizatorji so tokrat poskrbeli za vse, od hrane do pijače, tokrat tudi za parkirni prostor. Program je zanimiv in pester ter vsako leto drugačen". Hčerka pa je dodala: "Najbolj mi je bil všeč čarovnik. Naredila sem si vetrnico, čarovno paličko in klobuk". - "Vetrnica se mi zdi zanimiva. Otroci se zabavajo. S hčerko sva skupaj naredila čarovno palico za bratca, ki ga danes ni tukaj. Na vetrnice prihajamo vsako leto, kajti vsaka prireditev je ne- koliko drugačna in nikoli ni dolgočasno." - "Danes smo najprej izdelali čarovniško metlo, nato klobuk in vetrnico. Čas je tako hitro minil, da ostalega nismo niti uspeli narediti. Na vetrnico pri- hajamo že nekaj let, pa ne samo zaradi otrok. Tudi sama se kot odrasla oseba zabavam in uživam ob tem, ko se tudi v meni prebudi otrok. Najbolj nam je bila všeč tropska vetrni- ca, ko smo otroka oblekli v trop- ska oblačila, okoli vratu pa smo mu nadeli verižico iz banan. Ta- krat smo prejeli tudi posebno nagrado in spomini na to vetrnico so še posebej prijetni." ZAKAJV DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE PRIPRAVUAJO VETRNICE člani DPM Ptuj se vsako leto ob koncu maja odpravijo na dvodnevni seminar v Logarsko dolino. Pod vodstvom predsed- nika društva Dušana Sterleta analizirajo dosedanje delo ter si začrtajo smernice za nadaljnji razvoj. Strateška "konferenca" se je izkazala za osnovni pogoj uspešnega dela in razvoja delo- vanja društva. Hiter razvoj naše družbe prinaša vedno večjo so- cialno ražslojenost in vedno nove probleme, s katerimi se srečujejo družine in posredno najbolj prizadenejo otroke. Prostovoljno delo in civilna družba pridobivata na pomenu, kljub temu da se pri nas še pre- malo zavedamo, da ima v demo- kratični družbi moč odločanja in pravico postavljati argumen- tirane zahteve političnim oblastnikom sleherni član naše družbe. V imenu tistih, ki se ne oglasijo - otrok in družine - go- vorijo člani Zveze društev prija- teljev mladine po vsej Sloveniji. Kot prostovoljci in pripadniki civilne družbe so sogovorniki in trdi pogajalci tistim, ki so na oblasti. Vsakoletni spomladan- ska in jesenska vetrnica sta samo ena izmed dejavnosti iz programa ptujskega DPM, s ka- terimi skrbijo za aktivno preživljanje prostega časa staršev in otrok. Letošnjo vetrnico sta obiskali tudi Mojca Filipič, odgovorna urednica revije Otrok in družina, in generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht, ki sta iz- rekli pohvalo članom DPM Ptuj za organizacijo tako uspešne prireditve. Člani DPM Ptuj so se odločili, da bo letošnja jesenska vetrnica potekala v Logarski dolini. 30. septembra se bosta dva avtobusa odpravila na pot. Prostora imajo za 100 oseb. 43 jih je že prijavlje- nih, zato vas vabijo, da se prija- vite čimprej na tel.: 774 2781. Za otroke do 12. leta je udeležba brezplačna, odrasli pa prispeva- jo po 1500 tolarjev za izlet, kate- rega ekonomska cena znaša oko- li 6000 tolarjev in vključuje hra- no, prevoz in animacijo. Majda FridI "Danes sem si naredil čarovno palico, čarovniški klobuk, čarob- no vetrnico, čarati pa se nisem učil." Foto: Majda FridI, Čarovniške klobuke so si otroci sami pobarvali Meni je bil pa najbolj všeč čarovnik Avgustino ... Jasna Knez v vlogi zeliščarice, zdravllke, ki so jih nekoč pre- pogosto označili za čarovnice MAJSPERK / VRTEC PRAZNOVAL 2. PRAZNIK la srečo in veselje otnk v petek, 9. junija, so v vrtcu Majšperk, ki zdaj deluje kot enota OŠ Majšperk, praznovali drugi praznik vrtca. V ta namen so ves teden potekale nekatere aktivnosti: izleti v bližnjo okolico vrtca in telesnovzgojne aktivnosti, s slikarjem Brankom Gajštom pa so otroci naslikali sliko. To je bilo velikansko platno, 4 metre dolgo in 2 metra visoko. Nastala je umetnina, ki je služila kot scena ob prazniku, v vrtcu pa bo razstavljena in bo spominjala na letošnji praznik. Osrednja prireditev je bila glasbena z naslovom "Vrtimo se, vrtimo se od jutra do noči". Nanjo so se v vrtcu pripravljali vse leto. Pri tem so uporabili pe- smice, ki jih je napisala Ptuj- čanka, doktorica predšolske vzgoje Olga Denas, ki je majš- perške obiskala ob prazniku kot častna gostja. Bila je vesela, da otroci radi prepevajo njene pe- smice, in navdušena nad novim majšperškim vrtcem. V uvodnem nagovoru v počas- titev praznika je Irena Obreht, vodja enote, govorila o pomenu igre za otroka in uspešnem delu vrtca. Zadovoljstvo pa sta ob doseženih uspehih izrazila tudi Rajko Jurgec, ravnatelj JZ OŠ Majšperk, in Franc Bezjak, župan občine Majšperk. Čeprav so v Majšperku majhna enota, so polni elana in ob sode- lovanju vseh v vrtcu zaposlenih ter staršev otrok so v vrtcu spo- sobni storiti marsikaj za dobro počutje, srečo in veselje otrok. Vera Konte Utrinek s prireditve ob prazniku LENART / VRTICKARJI NA IZLETU fiura, fiif fm gremo no lovnft Odločiti se za izlet v naravo je za marsikoga lep in nepozaben dogodek, poln novih spoznanj, vrednot, doživetij in prijetnih vti- sov. Narava nas ob vsakem letnem času očara s svojo lepoto. Zato približajmo naravo otrokom, preživimo več časa v naravi in z njo. V soboto, 10. junija, so se otro- ci lenarškega vrtca skupaj s svo- jimi vrstniki iz enot Sv. Jurij, VoHčina, Selce in Sv. Trojica ter s svojimi starši in vzgojiteljica- mi odpravili iz Volčine na bližnji hrib Zavrh. Otrokom so vzgojiteljice na začetku poti raz- delili senčnike, ki so jih same izdelale, staršem pa brošure. Otroci so nestrpno čakali, da bodo krenili novim doživetjem naproti. Za tiste najmanjše so poskrbeli očetje in jih kar "štu- poramo" odnesli na vrh. Lepo je bilo videli dolgo pisano množico različnih starosti, saj med njimi ni manjkalo babic in dedkov. Na cilju je pohodnike pričakal ansambel Ajda, send- viči, sok, čaj, razgledni stolp ... Družili so se, rajali, prepevali in se skupaj s starši povzpeli na razgledni stolp. In če drži, da na izletu ne sme manjkati dobre volje, igrivosti, razposajenosti, ljubezni do na- rave, spodbudnih in pohvalnih besed, želje po odkrivanju nez- nanega, novega, lepega, želje po skupnih lepih doživetjih, potem je cilj lenarških vzgojiteljic še kako dosežen. Pa še "zlati sončik" za športno knjižico so ujeli skupaj s starši. Majda Zorjan, vzgojiteljica TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 13 PO NAŠIH KHAJIH OPLOTNICA / DRUGI OBČINSKI PRAZNIK Prnvilna odloiitev xa samosfofito obilno Konec maja so Oplotničani praznovali drugi občinski praz- nik z vsebinsko tradicionalnimi prireditvami. Tako so ob tej priložnosti prikazali dejavnosti društev in vaških odborov ter značilnosti krajev na južnem obrobju Pohorja. Takoj za pohorsko konjenico in oplotniško godbo na pihala so se zvrstile številne skupine, med njimi tudi podmladek oplot- niškega turističnega društva. Foto: VT Takole je potekalo nekoč delo v spodnjegrušovskih kovačijah Praznovanje so pričeli s kon- certom moškega in ženskega pevskega zbora ter podelitvijo priznanj občine Oplotnica. Pre- jeli so jih Franci Slatinek, Jožica Sevšek in Planinsko društvo Oplotnica ob 50-letnem jubileju. Ob tej priložnosti je župan Vlado Globovnik pouda- ril, da so ponosni, ker so se odločili za lastrto občino, saj so ugodni rezultati že vidni. V oplotniški graščini so odprli vrsto zanimivih razstav: starih ročnih del, pripravilo jo je Društvo upokojencev Oplotni- ca, likovnih del sekcije oplot- niških ljubiteljskih slikarjev, aktiv kmečkih žena je pripravil prikaz značilnih jedi in običajev ob veliki noči ter starih predme- tov, na ogled so bili celo zajčji in pernati lepotci. Še posebej pa vsako leto priva- bi številne obiskovalce prikaz starih običajev in predstavitev posameznih krajev v tej občini. Na čelu nedeljske povorke je bil tokrat opel olimpya - letnik 51, nato pa so se zvrstili: pohorska konjenica, godba na pihala, tu- ristično in gasilsko društvo, lov- ska družina, klub malega nogo- meta ter vaški odbori Gorica (večer na kmetiji). Zgornje Grušovje (kovačija), Zlogona Vas (kmečka opravila z vprežno živino), Markečica (preja), Ma- lahorna (pušlšank), Ugovec (kovaštvo in sodarstvo), Te- panjski Vrh (čebelarstvo), Ra- skovec (izdelovanje zidne ope- ke), Markečica (ličkanje), Lu- kanja (veseli koledniki), Korit- no (posek in spravilo les). Božje (priprava drv za zimo) in na koncu povorke še Oplotnica s tovornjakom, polnim starih av- tomobilov. Občinski praznik so nadalje- vali s slavnostnim govorom župana ter seveda še z veselim delom, kot se spodobi. Vsi sku- paj pa so se kljub izredno vročemu nedeljskemu popold- nevu posladkali še z občinsko torto velikanko. Vida Tepelevec SLOVENSKA BISTRICA / PETINDVAJSETA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN KOMORNIH SKUPIN feh skorai fr/sfo imfk in penm Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpos- tava Slovenska Bistrica, in ZKD Slovenska Bistrica sta v so- delovanju z osnovno šolo Pohorskega odreda Slovenska Bi- strica priredila v avli šole 25. revijo odraslih pevskih zborov in komornih skupin občin Slovenska Bistrica in Oplotnica, na kateri se je predstavilo petnajst pevskih zborov in komor- nih skupin z nekaj manj kot 300 pevci. Revije se je udeležil tudi domačin prof. Jože Leskovar in zborom podaril pesmari- ce, ki jim bodo pri njihovem delu koristno služile. Ravijo je pričel mešani pevski zbor DPD Svoboda Pragersko (zborovodkinja Milena Troj- ner), v nadaljevanju so peli člani moškega pevskega zbora Obrtnik Slovenska Bistrica - Polskava (zborovodkinja Ne- venka Gril-Hameršak), mešanega pevskega zbora KUD Janka Zivka Poljčane (zboro- vodkinja Vikica Skolc), noneta Tinje KUD Otona Župančiča (umetniški vodja Roman Žvižaj), mešanega pevskega zbora "Glaska" KUD Gaj Zgorn- ja Polskava (zborovodkinja Ma- teja Lešnik), moškega pevskega zbora DPD Svoboda Slovenska Bistrica (zborovodkinja Milena Trojner), ženskega pevskega zbora KUD Oplotnica (zboro- vodkinja Jožica Brečko), okteta Planika (umetniški vodja Ignac Pančič), mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Slovenska Bistrica (zborovodkinja Irena Ravnikar), moškega pevskega zbora KUD Otona Župančiča Tinje (zborovodja Mladen Rav- nikar), moške komorne skupine KUD Alojza Avžnerja Zgornja Ložnica (umetniški vodja Vin- ko Godec), mešanega pevskega zbora KUD Štefana Romiha Črešnjevec (zborovodkinja Dar- ja Belič), moškega pevskega zbora KUD Oplotnica (zboro- vodja Vinko Godec), noneta Vivere (zborovodja Samo Ivačič) ter ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Slovenska Bistrica (zborovodja dr. Miran Arbeiter). Mešani pevski zbor Poljčane in mešani pevski zbor Glaska sta se tako širokemu poslušalst- vu predstavila prvič. Poljčan pevski zbor se je domačemu občinstvu že predstavil ob lan- skem osemdesetletnem jubileju kulturno-umetniškega društva. Sestavlja ga šestnajstih dijakov in študentov, vse pa druži ljube- zen do lepega petja. Nekaj po- dobnega je tudi mešani pevski zbor Glaska (to je star naziv za noto) z Zgornje Polskave. Delati so pričeli v lanskem novembru in sodelovanje na 25. pevski re- viji je njihov prvi večji nastop. Pri mnogih drugih zborih so v minulih tednih praznovali jubi- leje - srebrne, deset- in dvajset- letnice. Vsak zbor je zapel po dve pe- smi, njihovo uspešnost je ocen- jeval prof. Mitja Reichenberg. Strokovno oceno je podal na po- novnem srečanju z zborovodji. Revija odraslih pevskih zbo- rov in komornih skupin občin Slovenska Bistrica in Oplotnica je potekala brezhibno. Ob kon- cu so združeni pevci zapeli še "Vsi si venci vejli" in "Perice", zborovodja združenega skoraj tristoglavcga zbora pa jc bil Mladen Ravnikar. Po zakl- jučku revije so se pevci zbrali v stari telovadnici na prijatelj- skem srečanju in se v prijetnem vzdušju pogovorili o svojem delu. Vida Topoiovec ŠMARTNO ^NA POlfORJU / PETNAJSTO MEDOBMOČNO SREČANJE UUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Ohranim je korenin preteklosti zo prihodnje rodove že petnajstič so se na Šmartnem na Pohorju zbrale skupine ljudskih pevcev in godcev iz severovzhodne Slovenije. Tudi tokrat je bila avla šmarske osnovne šole skoraj pretesna za vse, ki so prišli poslušat osemnajst skupin ljudskih pevcev in godcev. Čisto ob koncu je zaigral še harmonikar samouk Hinko Sernc iz Šmartna na Pohorju in ob tej priložnosti predstavil svojo kaseto. Tokratnega srečanja sta se udeležila tudi etnolog prof. Drago Kunej s SAZU Ljublja- na, ki srečanja na Šmartnem spremlja že vrsto let, ter Meta Bencina iz sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tudo tokrat je program pove- zovala Jana Jeglič. Rdeča nit lanskega srečanja so bili junijski vremenski pregovori, letos pa je vpletala v svoje napovedovanje razne izreke ter jih domiselno povezala z nastopajočimi skupi- nami, njihovim petjem in igran- jem. Kot je že tradicija na Šmart- nem, se je poslušalstvu prva predstavila ena najstarejših slo- venskih godb na pihala - Fraj- hajmska glasna godba, ki s svojo 173-letno tradicijo spremlja šte- vilne dogodke v občini. Po nji- hovem glasbenem pozdravu so se zvrstile skupine ljudskih pev- cev in godcev iz Rogatca (men- torica Hilda Ozvatič), Bučečov- cev (mentorica Ana Lebar), Slovenske Bistrice (mentorica Marija Martini), Crenšovcev (mentorica Vera Zver), Raden- cev (mentorici Ivica Stolnik ter Betka Škrlec), Libelič pri Dra- vogradu (mentor Zdravko Ridl), Gradišča na Kozjaku (mentor Maksimiljan Hart- man). Zgornje Velke (mentor Franjo Temovšek), Jurovskega Dola (mentorica Terezija Skrlec), Vaberč-Šmartna na Po- horju (mentorica Brigita Hren), Zavrča (mentor Ivan Bratuša), Dornave (Lukarji - mentorica Nežka Čuš), s Tinja (mentorica Minka Stegne), od Marije Snežne - Zgornje Velke (mentor Jože Rozman), iz Rogoznice pri Ptuju (mentor Jože Rozman), Veržeja (mentor Janez Ferenc) ter s Hajdine (mentor Maks Kampl). Po končanem srečanju so se skupine zbrale v avli šole ter ob jedači in pijači nadaljevale vesel nedeljski popoldan, medtem ko so mentorji prisluhnili prof. Dragu Kunej u. V pogovoru z mentorji je povedal, kaj je pri vsaki skupini dobro in kaj bi lahko v prihodnje še popravili. Vida Topoiovec Prof. Dra^o Kunej je o 15. medobmočnem srečanju ljudskih pevcev in godcev Šmartno na Pohorju 2000 povedal: "Srečanje ljudskih pev- cev in godcev je potrebno pozdraviti, še posebej zaradi velikega števi- la skupin. Včasih jih je kar preveč za eno srečanje, saj je občinstvu težko spremljati dogodek, ki traja skoraj tri ure. Dobro je, da so sku- pine med sabo tako različne in prihajajo iz različnih krajev in tako je dogajanje dokaj pestro. Nekatere skupine poznam že vrsto let, druge pa na tem srečanju spoznavam na novo. Nekatere skupine petje in glasbo črpajo iz ljudskega gradiva, druge se zgledujejo po zborih, ok- tetih in podobno. Glede na naslov prireditve bolj pozdravljam predvsem tiste skupine, ki so naravnane na ljudsko izročilo in po- skušajo čim vemeje predstaviti kraj, od koder prihajajo, način petja, glasbe in podobno, saj ljudsko petje in ljudska glasba ne živita kot neka umetno gojena roža, temveč kot roža na travniku. Ljudsko pe- sem in glasbo moramo ceniti, ji dati primerno mesto in priznanje ter vzdrževati tradicijo, ki je pri nas še živa." POUCANE / PRVA MEDOBMOCNA REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN ienili nas bodo po Na prvi medobmočni reviji odraslih folklornih skupin, pote- kala je v telovadnici poljčanske osnovne šole v organizaciji območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejav- nosti Slovenska Bistrica, ZKD Slovenska Bistrica ter osnov- ne šole Poljčane, se je predstavilo devet odraslih skupin iz občin Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Prisotni so bili tudi strokovni svetovalci za folkloro prof. Mirko Ramovš, Meta Bencina, Nežka Lubej in Branko Fuchs. V poljčanski telovadnici se je ob tej priložnosti zbralo veliko obiskovalcev, kar govori o zani- manju ljudi za tovrstno ljudsko izročilo. O ljubiteljski kulturni dejavnosti ter ljudskem izročilu in naših koreninah je v pozdrav- nem nagovoru govoril tudi Alojz Vezjak, podžupan občine Slovenska Bistrica in predsed- nik sveta krajevne skupnosti Poljčane. "Hočemo prehitevati na poti v Evropo, pozabljamo pa, da nas bodo cenili predvsem po spoštovanju svojih korenin. Kdor tega ne spoštuje, je lahko le hlapec, ne pa enakovreden so- delavec." V lepo pripravljenem prosto- ru, ravno dovolj osvetljenem in okrašenem za to priložnost, se je v dobrih dveh urah zvrstilo de- vet folklornih skupin: od Sv. Trojice, iz Leskovca - Starega Loga, od Svete Ane v Sloven- skih goricah, s Keblja, iz Cir- kovc, Podgorcev, Ptuja, Makol in Lancove vasi. Štajerski plesi so se prepletali s prikazom raz- nih običajev - od košnje trave, kmečkega gotuvanja, pušlšanka, kako je bilo svoj čas doma ob krušni peči, nevestinega slove- sa, nabiranja jutranje rose, se- manjega dneva do običajev ob ženitvi, videli pa smo tudi plese iz Mislinjske doline. Po nastopu so se mentorji fol- klornih skupin skupaj s sveto- valci in strokovnjaki za folkloro zbrali v zbornici poljčanske osnovne šole na strokovnem po- svetu, ki ga je vodil prof. Mirko Ramovš in posredoval nasvete posameznim skupinam. Pohva- lil je revijo, saj je po njegovem lep prikaz folklorne dejavnosti na tem območju, vendar je men- torjem svetoval, naj odpravijo nekatere spodrsljaje in napake. Tako je ob drugem povedal, da naj moški ne nosijo delovnih predpasnikov, ko imajo ženske praznične - nedeljske obleke in svilene predpasnike, ker to ni bilo v navadi. Prav tako je ome- nil, da razni ribežni in podobno orodje ne sodi med ljudska glas- bila. S tem so včasih povzročali hrup ob godovanjih in podob- nih praznovanjih. Svetoval je tudi, da naj skupine za takšne nastope izberejo manj plesov in ti naj bodo bolj dodelani. Prav tako je opozoril, da nekateri pri- zori ne sodijo k plesom, in še marsikaj drugega koristnega smo slišali, saj se je pogovor zav- lekel dolgo v noč. Ob koncu je prof. Ramovš še dejal, da je prav, da folklorne in druge po- dobne skupine ter ljudske godce in pevce opozoriš na napake, si- cer bi delali vsak po svoje in bi slovensko ljudsko izročilo pov- sem izničili. Vida Topoiovec 14 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIK NASVETI PREJELI SMO Po čem bodo smeti? Zaslužkarji si manejo roke že sedaj, država se je potuhnila, končno ceno pa tako in drugače plačamo ljudje! Naslovno vprašanje je seveda več kot umestno, le ni ga človeka v tej državi, ki bi nanj znal odgo- voriti. Govorim seveda o sežigal- nici odpadkov v Kidričevem. Smeti so namreč postale pravi do- nosen posel. Iz nekoč neugledne- ga in podcenjenega "smetarskega" posla se je ravnanje z odpadki razvilo v gospodarsko panogo z visoko stopnjo rasti in z zavidan- ja vrednimi dobički. To prizna- vajo tudi strokovnjaki za tovrstna vprašanja v Evropi. Samo iz tega stališča je moč razumeti apetite posameznikov (in države, ki je večinska lastnica Taluma) po sežigalnici, kot da je to edini in najboljši način reševanja proble- ma odpadkov. Razen neskončno drage investicije (v celoti jo v končni fazi plačamo davko- plačevalci), občutno višje eko- loške takse, kot bi bila "normal- no" in s tem cene odvoza odpad- kov ter zasmrajenega okolja smo torej ljudje za državo tudi sami smeti, nevredne zdravega življen- ja, ekološkega ravnanja in varčnega obnašanja. V posmeh vsem nam je država celo spustila ekološke kriterije na "balkanski nivo", samovščečni poslanci ko- maj da pljuvajo drug čez drugega in se borijo za oblast, gospodje "mali bogovi" župani pa samo tar- najo, kam bi s smetmi za vsako ceno. Pri nas v Kidričevem oblast noče slišati o občinskem referen- dumu o gradnji sežigalnice. Očitno jim ni mar za ljudi, ki smo jih volili, pozabljajo pa, da bodo nove volitve odplaknile vse tiste, ki bodo ravnali "po vetru" in ne po volji ljudstva. Še več, v po- smeh ljudem se organizirajo zbo- ri krajanov, kjer se ljudje upirajo sežigalnici, v občinskem glasilu pa že lahko beremo priporočila, da naj že razmišljamo, kako bo naša občina iz tega potegnila čim več koristi. Občina - prodana ne- vesta? To je popolnoma enako, kot bi ljudem lagal v obraz, nato pa jih spraševal, ali verjamejo! Zanimivo je tudi, da prav nihče ni pokomentiral izjave dr. Premzla, objavljene v Večeru 18. 1. 2000, da je razlika v ceni med sežiganjem in recikliranjem od- padkov celo štirikratna. Bo strez- nitev za navadne smrtnike prišla šele s prvo, s štirikratno ekološko takso obremenjeno položnico? Zupanov konzorcija občin in državnih veljakov to ne skrbi, njihove plače bi z lahkoto prenes- le tudi štiridesetkratno takso. Zanimivo je prav tako, kako si v Kidričevem razlagajo postaviti najsodobnejšo sežigalnico za 250 milijonov DEM. Najsodobnejši tovrstni projekti v Evropi so ne- kajkrat dražji, slišati je tudi že bilo, da ima lokacija Kidričevo že ogronmo potrebne infrastrukture (naj kdo ne pomisli, da bo potem ta infrastruktiu-a zastonj - Talu- mu bo treba plačevati zanjo na- jemnino, kar je dolgoročno dražje, za Talum pa seveda doda- ten denar). Električna energija je dodaten dohodek za lastnika sežigalnice, osnovni je pristojbi- na občinam (beri: občanom), ki znaša povprečno 150 DEM za vsako sežgano tono (glede na ka- paciteto: 42 milijonov DEM let- no). Pri tej zadnji številki se torej odprejo oči, od kod v Talumu taka ogromna vnema za sežigalni- co in recimo ne za recikliranje, komprostiranje itd. odpadkov. Le pri ceni investicije so se nalašč ušteli: ko bo projekt že v izvedbi, bo pač "nekoliko" dražji, kar je že stara praksa podobnih državnih pijavk, kot npr. DARS-a. Recept je več kot preizkušen! Kaj pa dioksini in fiu-ani, smrtno nevarne tvorbe (po podat- kih ameriške Agencije za varstvo okolja kar 80 % dioksinov nasta- ne v sežigalnicah)? Saj sploh ne gre vse v zrak, pepel vsebuje 100- kratne koncentracije! In samo fo- lija naj bi ločevala pepel od naj- večjega bazena pitne vode v Slo- veniji, ki se imenuje Dravsko pol- je! V Franciji so zaprli že tri sežigalnice, kmetje na Nizozem- skem pri Rotterdamu ne smejo več prodajati mleka, saj mleko njihovih krav vsebuje 3-krat več dioksina kot mleko drugod. Še nekaj je več kot očitno: mi- nister Gantar s svojo ekipo pač ni bil za ministrstvo za okolje in prostor. Prej za zasmrajevanje okolja. Popolnoma nič ni naredil za to, da bi država vzpodbujala zmanjšanje in recikliranje emba- laže, zabojniki pred lokali so pre- natrpani z nepovratnimi stekle- nicami vseh vrst pijač (tudi že piva in sokov), v nepovratnih plastenkah in pločevinkah je prav tako že vse, ogromni prodajni centri dnevno "dajo" po en zaboj- nik kartonske embalaže in en za- bojnik drugih "smeti", ljudje na podeželju še vedno vlačijo v goz- dove vse mogoče smeti, ods- lužene štedilnike in avtomobile. Nobenih vzpodbud za gospo- darstvo, da bi zbiralo reciklažne siu"ovine, še več, vsak zabojnik kartona se plača "po tarifi". V pri- merjavi s tujino imamo v Slove- niji na tem področju popolno anarhijo in zato ni čudno, da bi vsakdo počel, kar mu ustreza. Kdo trdi, da tovrstna panoga (re- ciklaža) ne prinaša novih delov- nih mest v več manjših specializi- ranih obratih? V Franciji kar 46 % občin napoveduje v prihodnjih petih letih investicije v sortirnice odpadkov, število tistih, ki bodo uvedle tudi kompostiranje, se je samo v enem letu podvojilo. Za- poslenost, ki je v Franciji med le- toma 1983 in 1995 sicer upadala, se je v okoljskih panogah v tem obdobju povečala za polovico. No, pri nas bi Talum dal v sežigalnici delo 69 ljudem (verjet- no ne z borze, ampak z interno prerazporeditvijo). In to je vse, minister Gantar, kar zapuščate nasledniku z okoljskega po- dročja: neurejeno zakonodajo, za- kone, ki jih nihče ne upošteva, inšpektorje za okolje brez moči in z glavami v pesek, nobenih eko- loških vzpodbud in pa: smeti. V časih moje osemletke smo otroci zbirali star papir, steklo in železo in smo zbrali kar nekaj za izlet konec leta ... Še "šoder jame" smo izpraznili teh siu-ovin. Oglejte si jih danes: vsakovrstne "robe" je dosti, veliko tudi strupenih, ne- varnih odpadkov, ostankov in plastenk škropiv. Vsakdo odvleče tja vse, samo da tega ne gleda na svojem dvorišču. In sploh ne raz- mišlja, kaj počne. Nihče ne opo- zarja, nihče ne govori o ekološki zavesti, nihče ne kaznuje. In mi hočemo v Evropo? Zal z Balkan expresom ne bo šlo, ta ima v tem primeru samo živinske vagone. Boste užaljeni, gospodje, če nas bo Evropa posadila ravno na te? Za konec samo še nekaj. Res bomo morali poskrbeti za smeti, preden se bomo zadušili v njih. Naredimo to razumno, brez no- vih ekoloških bomb. Več delov- nih mest lahko dajo reciklirni obrati za papir, kovine, steklo, plastiko, tkanine, bio odpadke. Z manjšimi vlaganji. Z večjimi učinki, saj se siu-ovine ponovno vračajo v industrijo. S prijaz- nejšimi postopki do okolja. Tukaj mora videti svojo prihodnost že obstoječa tovrstna industrija (Su- rovina, Snaga, železarne ...), država jim mora prisluhniti z vla- ganji. Kje je tukaj Taliun z reci- klažo aluminija in pločevink kot neskončno obnovljivega vira su- rovine? V ZDA so v letu 1998 zbrali in predelali 63 % pločevink (64 milijard kosov, to je 900.000 ton samo tovrstnega aluminija), v Nemčiji pa so ga reciklirali 430.000 ton. Pri nas pločevink ne zbira nihče! Naj se končno pre- makne nekaj naprej, kot se je pri nas v občini Kidričevo. Če je še nedolgo veljalo reklo, da psi laja- jo, karavana gre naprej, dobivata trmasta lokalna oblast in invest- itor močnega nasprotnika v obli- ki civilne iniciative. Na organizi- ran glas ljudstva pa bo moral računati prav vsak, tudi vrh države. Ni še toliko let namreč, ko so strokovnjaki prišli v Haloze raziskovat teren za gradnjo odla- gališča radioaktivnih odpadkov, kar je bilo prav tako v interesu države. Nihče ni računal na pre- proste haloške ljudi, ki so bili pri- pravljeni z vilami in koli braniti svoje Haloze. Bo iz vseh teh misli bi le poteg- nil kakšen nauk? Stanko Curin, Kidričevo PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 282. NAD Zukon^ družina in duševno mdrmvje 144. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 72. nad. Naloge terapevta - /. nad. • Razširjajoča naloga Večkrat je opaziti, da se sku- pinska razprava omejuje samo na en sam vidik ali del proble- ma. V takem primeru mora tera- pevt paziti, da pridejo na dan tisti vidiki, ki zaobsežejo in pokažejo problem v celoti. Tudi ni redko, da isti udeleženci sku- pine pogosto molčijo. Razširja- joča naloga terapevta je tedaj v tem, da skuša vključiti v sku- pinsko dinamiko čim več čla- nov. Njegova naloga je paziti na posameznika, na drugi strani pa na razvoj skupine v celoti. Posebno za člane skupine, ki imajo slabše strukturiran Jaz (otroci, shizofrenij depresivni, disocialni), je večkrat zelo po- membno, da jim stoji terapevt ob strani, jih podpira, spodbuja in vključuje v diskusijo. Med razširajoče naloge tera- pevta moramo šteti tudi, da je terapevt dolžan povzemati tudi večkrat zelo megleno ali raz- cepljeno izražene misli in jih sintetiziraii. Tega seveda ne bo počel vedno sam, pač pa mora spodbuditi Člane skupine, da bodo nekatere misli razvijali, tehtali in dopolnili. - Inteipretativna naloga Ena bistvenih nalog terapevta v analitskih skupinah je, da z raznimi interpretacijami omo- goči navzočim vpogled v podza- vestno osnovo skupinske dina- mike in posameznikov. Zlasti jim mora pomagati prepoznati odpore, projekcije, prenosna zadržanja ter poskus zadržati zakonsko in družinsko homeos- tazo (ravnovesje). Pri interpretiranju naj sodelu- je čim več članov skupine. Če želi biti terapevt kos tej nalogi, ni dovolj, da pozna zgolj potek dinamike v neki skupini, pač pa mora natančno poznati živl- jenjsko zgodovino vsakega ude- leženca skupine. Naslednjič pa še o nalogah te- rapevta. mag. Bojan Sinko Kfvodaialcl 6. JUNIJ: Bolfenk Pokrivač, Sodinci 34; Peter Cigula, Sakušak 20; Anton Peklar, Borovci 32/a; Marija Kukovec, Brstje 28/b; Branko Rajh, Savci 23; Erika Mihetač, Sagadinova 11, Ptuj; Željko Majceno- vič, Lackova 4, Ptuj; Smtljan Ivančič, Potrčeva c. 50/a, Ptuj; Sebas- tijan Jakomini, Vodova ul. 4, Ruj; Jože Ptajnšek, Stari Log 23; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Janez Muhič. Bukovci 63; Srečko Kle- menčič, Trnovska vas 63; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ruj; Jože Muhič, Mala vas 7; Konrad Kokot, Korenjak 16; Robert Krajnc, Pris- tava 18; ivan Plohi, Bratislavci 26/a; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; Sonja ŠtrucI, Zagojiči 14/f; Miran Ivanuša, Hum pri Ormožu 17; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Janko Janžekovič, Nova vas pri Markov- cih; Branko Krček, Ormoška 9, Ptuj; Silvester Škerget, Sagadinova 1, Ptuj; Miran Žgeč, Žamenci 4; Robert Filipič, Sakušak 74; Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Alojz Ploj, Drbetinci 41; Ivan Strnad, Koračice 47; Andrej Petek, Mariborska 10, Ruj. 8. JUNIJ: Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Milena Kokol, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Robert Orevenšek, Kungota pri Ruju 154; Irena Jurič, Štrafelo- va 17, Ruj; Lidija Šilak, Nova vas 24/b; Franc Čeh, Spuhtja 143; Marjan Vrhovšek, Lanoova vs 27; Davorin Predovnik, Kajuhova 11, Kidričevo; Franc Lah, Spuhfja46; Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj; Franc Statič, Sp. Velovlek 2; Dušan Lesjak, Zelenikova 2, Ruj; Mir- ko Horvat, Gornji Dolič 27; Dušan Urleb, Miktavška 31, Maribor; Ja- nez Marin, Podgorci 74; Marjan Potrč, Sovjak 7/a; Dražen Kečkeš, S. Severja 15, Maribor; Franček Veber, Rujska 2/a, Ormož; Marjan Frangež, Župančičeva 13, Maribor; Vladimir Zemljarič, Rotman 37; Franc FridI, Zg. Hajdina 97/a; Roman Križnjak, Formin 39; Srečko Puc, Lešje 6/a; Miran Tra.ntura, Savinsko 22; Rajko Majerhofer, Haj- doše 40; Stanko Nipič, Zg. Korena 33. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU V VRTU * V VRTU V VRTU Sveii Vid /e česen/ si f v obdobju, ko se pomlad polagoma preveša v poletje, se večini vrtnega rastlinja končuje obdobje kalitve in začetne rasti in prehaja v doraščanje ter zorenje plodov in vrtnih sadežev. Letošnjega leta ne zaznamuje le vstop v novo tisočletje In prestopnost, marveč tudi to, da je mili in suhi zimi sledila zelo topla In suha pomlad. Ta je s svojimi šestnajstimi toplimi dnevi s temperaturami 25 ali več stopinjami dosegla rekord v zadnjih sto petdesetih letih. Skrben vrtnar posveča v takšnih razmerah, ko je vrtno rastlinje v fazi najbujnejše vegeta- cije, posebno skrb varovanju talne vlage In dopolnilni oskrbi z vodo, da rastlinje ne bi pre- več trpelo zaradi suše. V SADNEM VRTU ob letošnjih sušnih in toplih vremenskih razmerah niso ugodni pogoji za raz- voj rastlinskih glivičnih bolezni, kar bi utegnilo obvarovati zdravo sadje, ni pa tako pri sadnih škodljivcih. Listne uši so svoje že opravile, ko je na ne dovolj varovanih vrtovih mogoče opaziti bolne, izčrpane in zakrnele mlade poganjke, na drevesih pa, kjer se obeta obilen pridelek, je opa- ziti še napad jabolčnega zavijača, na hruškah pa hruševo bolšico. Iz opazovalno-napovedovalne službe za varst- vo rastlin sporočajo, da so opazne okužbe z ja- blanovih škrlupom na novem prirastku mladik in jih je potrebno zavarovati pred škrlupom z enim od kombiniranih pripravkov: topasom, rondo- jem, klarinetom ali podobnim v koncentraciji, kot to priporoča proizvajalec pripravka. Navedeni pripravki učinlo Puliov muzej Tri mesece je že ustanovljeno Društvo rojaka Janeza Puha v Juršincih, lu se mu je pridružilo že 121 članov - navdušencev nad avtomobili in motocikli častitljivih letnic. Za sabo imajo že 40 pomembnejših dogodkov, med drugim udeležbo na dirkah oldtimeijev, sedaj pa se pospešeno pripravljajo na julijsko pri- reditev (8. julija), ko bodo pripravili prvo srečanje članov in prijateljev društva. Takrat bodo obudili spomin na stare slo- venjegoriške običaje in na rojaka Janeza Puha. Od Puhove domačije v Sakuša- ku se do danes ni ohranilo pravza- prav nič, kar bi spomnilo nanj, zato pa so v občini Juršinci poskr- beli, da bo spomin na Puha in na njegovo delo vendarle ostal živ. Nedaleč od Puhove rojstne hiše so našli še dokaj ohranjeno staro cimprano hišo, poskrbeli, da je prišla v prave roke, in že do začetka avgusta bo nared za sve- čano odprtje kot muzej. Župan juršinske občine in podpred- sednik Puhovega društva Alojz Kaučič je povedal, da so 10. junija pričeli nadaljevanje adaptacije na stari hiši, ki jo bo treba temeljito obnoviti, zato je sploh težko reči, koliko bo stala celotna obnova. Seveda ni šlo brez strokovnega nadzora Zavoda za spomeniško varstvo Maribor in Aleša Ariha, ki bo bdel nad obnovo. V obnovo se je z denarjem vključilo tudi mi- nistrstvo za kulturo, ki je lani prispevalo 2 milijona tolarjev, v letošnjem pa imajo obljubljena 2,5 milijona. NA KUKAVI 8. JULIJA PRVO SREČANJE "Juršinska občina je poskrbela za nakup parcele in stare hiše, saj se čutimo dolžnega, da rojaka Puha povzdignemo višje in hkrati ohranimo spomin nanj. Društvo je pri tem naredilo pomemben ko- rak in občina vsekakor stoji za tem. Vesel sem, da je obnova stare cimprače dobro stekla in da bo v kratkem dobila svoj pravi pomen. Kristina Šamperl Purg iz Zgodo- vinskega arhiva Ptuj se je že ponu- dila, da bo v hišo 'namestila' tra- jno razstavo, posvečeno Puhu, in jo sčasoma dopolnjevala. Ob hiši nameravamo dograditi še klet v starem stilu in nekaj spremlja- jočih prostorov. Tudi Puhovo društvo bo imelo tam svoj prostor, prepričani pa smo, da bo hiša z muzejem lepo dopolnila zdajšnjo turistično ponudbo v tem koncu Slovenskih goric. V bližini sta že dve turistični kmetiji, nedaleč vstran so Slodnjakovi ribniki in stolp na Gomili, tu je še slovenje- goriška vinska turistična cesta 13 - vse to bo treba družno izkoristi- ti. Pred nami je tudi že prva večja prireditev, saj bomo v soboto, 8. julija, na Kukavi na star način poželi žito, slamo pa namensko porabili za pokritje stare hiše v Sakušaku. Druga večja prireditev pa bo ob letošnjem občinskem prazniku 12. avgusta, ko bomo odprli vrata Puhove hiše. Navse- zadnje se v juršinski občini zave- damo, da smo znani po trsničar- stvu in tudi po izumitelju Puhu - to želimo ponuditi širši javnosti. V društvu rojaka Puha se lahko postavijo s 25 starodobnimi mo- torji in petimi starimi avtomobili, in kot pravi predsednik društva Vlado Slodnjak, so še kako po- nosni na najstarejši primerek z letnico 1929 (Puhov model 250). O dobrem 'startu' društva povejo tudi mnogi dogodki, kajti juršins- ki oldtimerji so že bili na nekate- rih večjih srečanjih in tekmovan- jih, od tam pa prinesli tudi nekaj nagrad in pokalov: udeležili so se odprtja Puhove razstave v Gradcu, sodelovali na vseslovenskem sre- čanju oldtimerjev v Kidričevem, prevozili pa so že precej kilomet- rov na srečanjih v Radencih, Slo- venski Bistrici in Murski Soboti. Na slednjem so celo prejeli po- sebno priznanje kot najšte- vilčnejša ekipa. Na vprašanje, kako je s financi- ranjem društva, Vlado Slodnjak pravi, da za to poskrbijo v društvu kar sami, kajti od občine do danes niso zahtevali ničesar. Družijo se iz preprostega veselja, ker imajo radi stare avtomobile in motorje. In še nekaj, pravi Slodnjak: radi se spominjajo Puha in s tem dajejo vzpodbudo še drugim, da spremi- jo svoj odnos do tehnične dediščine. T. Molieriro Puhova hiša v Sakušaku bo odprta letos avgusta. Foto: TM DRVANJA / 65 LET SKUPNEGA ŽIVUENJA ZAKONCEV SLAČEK Diamantnih 65 let Po 65 letih skupnega življenja sta vnovič stopila pred matičarja in oltar Rudolf in Genovefa Slaček iz Drvanje 2 pri Benediktu v Slovenskih goricah. Ob tem redkem življenjskem jubileju jima je priredil sprejem benediški župan Milan Gumzar in jima zaželel še veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Podelil jima je tudi spominsko darilo občine Benedikt in op- ravil simbolni poročni obred v veliki občinski dvorani v Benediktu. Tega redkega dogodka so se udeležili svojci zakoncev Slaček, prijatelji, sosedi in nekateri gostje ter skupaj nazdravili 65-letnici poroke. Rudolf Slaček se je rodil 16. aprila 1911 v Štajngrovi pri Benediktu, Genovefa, roj. Gosak, pa 22. aprila 1907 v Gradcu. Pred matičarja in oltar sta stopila 3. ju- nija 1935 in sta v poročni matični knjigi za naselje Benedikt vpisana pod zaporedno številko 8. Jesen življenja preživljata v Drvanji 2 pri Benediktu, vesela sta obiska svojih najdražjih sorodnikov, šte- vilnih sosedov, znancev in prija- teljev od blizu in daleč. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Marjan Toš PTUJ / VICAVSKO POT BODO DELNO UREDILI Kdai denm eu ielatno pot? Ureditev vičavske poti je že star ptujski nikdar dokončani pro- jekt. Predlogi za njeno ureditev so stari že nekaj desetletij, tisti pa, ki nosijo največjo odgovornost za njeno ureditev (to so mestna občina Ptuj, VGP Drava Ptuj in Dravske elektrarne), pa se spretno izmikajo. ^ Kljub predlogom tudi letos mestna občina Ptuj v svojem pro- računu nima denarja za te name- ne. Stara sprehajalna pot ob Dra- vi, vsaj tako je videti, ne zadeva zgolj mestne četrti Panorama. Varno pa je ni mogoče urediti, če ni urejena tudi dravska brežina. Morda se bo iz države našel denar, ko bo neurje odtrgalo še preostali del že načete poti. Za del vičavske poti pa se je našla rešitev v okviru ptujskega projekta pod naslovom "Z združenimi napori za boljšo kvaliteto življenja starih", ki se je začel že v letu 1999 in je podprt tudi s sredstvi Sorosove fundacije. Vključila se je tudi mestna četrt Panorama. V okviru tega projekta bodo uredili okolico doma krajanov na Vičavi, delno uredili vičavsko pot med domom in Dravo s postavit- vijo stopnic. Za njegovo udejan- janje je med najzaslužnejšimi Ro- zika Ojsteršek. Radi pa bi postavi- li tudi letno utico ob domu; pro- jekt zanjo so že naročili. Kot že večkrat doslej pa se je zataknilo pri denarju. Na delu ureditve vičavske poti se je v soboto, 10. junija, trudilo več kot 50 vojakov ptujske vojašnice, ki sta jih vodila podpo- ročnik Aleksander Eberhard in stotnik Dušan Kovačec. To ni bila prva akcija, pri kateri so sode- lovali mladi vojaki. Pred tem so očistili teren, da so lahko izvedli sobotno akcijo. Uredili so dva pla- toja, opravili pripravljalna dela za postavitev stopnic na dveh mestih in uredili pot med obema platoje- ma oziroma stopnicami. Delo so z veseljem opravili. Povedali so, da so v teh nekaj mesecih, odkar so na Ptuju sodelovali tudi v drugih akcijah. Spoznali so tudi že precejšen del Ptuja, le Miše No- vak jim še ni uspelo spoznati, čep- rav so se trudili in že prišli do hiše, kjer stanuje. Ker kot že rečeno, v mestni občini Ptuj nimajo sredstev za ce- lovito ureditev stare sprehajalne poti ob Dravi, ki bi po izgubi par- ka in splošnem pomanjkanju zele- nih površin na Ptuju lahko kvali- tetno zapolnila to vrzel, so se v mestni četrti Panorama ob pomoči slovenske vojske in ko- munalnega podjetja morali polno angažirati, da bo zaživel vsaj njen del. Stare železniške pragove, ki jih bodo narezali za stopnice, so prav tako "naprosili", in ker niso našli nikogar, ki bi jih narezal, so morali kupiti tudi žago, delo pa bo opravil eden od občanov, ki so vključeni v javna dela. Vse ak- tivnosti pri urejanju dela vičavske poti potekajo na zemljišču, ki je last mestne občine Ptuj, za del, ki je zasebna last, pa so dobili zeleno luč od družine Cenčič, za kar so jim zelo hvaležni. MG Vojaki ptujske vojašnice so prejšnjo soboto, 10. junija, urejali del vičavske poti od doma do obrežja Drave. Foto: Majda Goznik TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 17 PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / 56 ZLATIH PETIČ Genemtiia za prihodnost Ptuja v poročni dvorani na Ptuju je ptujsld župan Miroslav Luci v ponedeljek pripravil sprejem za najboljše osnovnošolce ptujskih osnovnih šol - 56 učencev, ki so bili v vseh razredih osnovne šole odličnjaki in so poleg tega dosegli vidne uspehe na različnih tekmovanjih v regijskem in državnem merilu. Spremljali so jih ravnatelji posameznih šol. V spomin na to srečanje jim je izročil spominske plakete - zlate petice. Šola je zakladnica življenja, oblikuje vrednote, naloga mestne občine Ptuj pa je, po županovih besedah, da mladim zagotovi čim boljše pogoje za šolanje (trenutno se ptujske os- novne šole ne morejo pohvaliti s kvalitetnimi prostori, imajo pa dobre pedagoge) ter kasneje tudi zaposlitvene možnosti. Cilj mestne občine mora biti, da se nadarjeni mladi strokovnjaki po končanem šolanju vrnejo v domače okolje in ga pomagajo izgrajevati. Čestitke za dosežene rezultate je mladim izrekel tudi podžupan mestne občine Ervin Hojker. Letošnja generacija osmošolcev je po njegovem zlata generacija, generacija samoza- vestnih in perspektivnih mladih ljudi. To je generacija, od katere tudi v mestni občini pričakujejo veliko. Župan in podžupan mestne občine sta odličnjakom zaželela lepe počitnice in uspešen začetek srednješolskega izobraževanja ter veliko štu- dijskih in drugih uspehov. MG Najboljši osnovnošolci pri ptujskem županu; spredaj ob županu Miroslavu Luciju ravnateljice Tat- jana Vaupotič, Sonja Purgaj In Darlja Radičevič ter ravnatelj ErvIn Hojker. Foto: Langerholc DESTRNIK / IZ LETA V LETO VEC ODLiCNJAKOV župan frant Pvkšii sprefel ocfllčn/alre Destrniški odličnjaki z županom Francem Pukšičem, ravnateljem Dragom Skurjenim ter raz- redničarkama Ivanko Kramberger in Marijo Murko , Destrniški župan Franc Pukšič je v prostorih občine v ponedeljek sprejel odličnjakinje in odličanjake osmih razre- dov destrniške osnovne šole ter jim ob tej priložnosti izročil diplome občine in simbolična darila, med njimi tudi pesniško zbirko domačina Aleša Štegerja Kašmir. Odlični uspeh v šolskem letu 1999/2000 so v generaciji 1985 dosegli: Igor Murko, Darjan Kajzer, Jasmina Bauman, Pet- ra Rodvajn, Tadej Urbanija, Mihaela Burina, Branka Kramberger in Mateja Urbani- ja. Darjanu, Mihaeli in Branki pa je župan na ponedeljkovi slo- vesnosti izročil še posebna dari- la za odličen uspeh v vseh letih osnovne šole. Sprejema so se udeležili tudi razredničarki Ivanka Kramberger in Marija Murko ter ravnatelj Drago Skurjeni, ki je ob tej priložnosti dodal, da imajo na destrniški os- novni šoli iz leta v leto več odličnjakov, samo letos jih je bilo izmed 34 učencev osmih razredov odličnih osem. Mihae- la Burina in Darjan Kajzer se bosta v dijaške klopi podala s Zoisovo štipendijo za nadarjene učence, ki sta jo, kot je povedal ravnatelj, dobila brez težav, si- cer pa bo večina destrniški odličnjakov svoje šolanje nadal- jevala na ptujski gimnaziji. ak BORL / GORIŠNIŠKI ŽUPAN IN ZAVRŠKI PODŽUPAN SPREJELA ODLIČNJAKE S pefitami na nova pota Končuje se še eno šolsko leto. Za nekatere učence še posebej uspešno, saj so šolanje zaključili z odliko in si tako prislužili še nekaj dodatnih točk, pomembnih za nadaljevanje šolanja. Posebne pozornosti pa so tudi letos bili deležni tisti osmošolci, ki so bili vseh osem let odlični. In zanje župani ponavadi pripravijo kak poseben sprejem . Tako je bilo letos znova na gradu Bori, kjer sta gorišniški župan Slavko Visen- jak in završki podžupan Peter Vesenjak prvič skupaj pripravi- la sprejem za odličnjake osnovnih šol Gorišnica, Cirkulane in podružnice Zavrč. Skupno 'šolsko' srečanje je bilo prejšnji četrtek v svečani dvora- ni borlskega gradu, kjer je za prijeten uvod poskrbela mlada pianistka Saška Horvat, učenka OŠ Gorišnica. Gorišniški župan S. Visenjak je poudaril pomem- bnost sodelovanja s sosednjo občino Zavrč (tudi na področju šolstva) in prvo tako srečanje je bilo namenjeno temu, da oboji pokažejo pozornost do učencev, ki so naredili velik korak v življenje. Pri naslednjih korakih jim je župan zaželel predvsem veliko sreče, pa da bi dobro predstavljali svoj kraj in občino ter bili pri nadaljevanju šolanja uspešni. Završki podžupan P. Vesenjak je v pesniškem duhu dejal, da ga veseli, da sta občini poskrbeli za skupno srečanje odličnjakov, ki jih v obeh občinah ni tako malo. "Bodočnost je v mladih rokah," je dejal P. Vesenjak. "Vaše delo. dragi odličnjaki, je učenje, vse drugo je naša skrb." Čestitkam ob odličnem zakl- jučku osnovne šole sta se pridružila tudi ravnatelj šole Gorišnica Branko Sirec in pomočnik ravnatelja OŠ Cirku- lane na podružnici Zavrč Janez Jurgec, ki sta bila enakega mnenja, da je njihov odlični us- peh velik prispevek k razvijanju ugleda obeh šol in tudi občin. Odličnjakom sta zaželela še na- prej uspešno pot v pridobivanju novih znanj ter da bi si pridobili čim višjo izobrazbo. "Zbogom, šola, le spomin naj gre z nami v življenje, v širni svet," so prijetno druženje, na katerem so prejeli spominska darila, zaključili cirkulanski in završki odličnjaki. T. Mohorko Ob uspešnem zaključku osnovne šole bo odličnjakom ostal v spominu tudi tale posnetek s skup- nega srečanja. Foto: TM PTUJ / SLOVESNOST NA OŠ UUDSKI VRT Ob komu šolskega leta podelili priznan\a v šoli Ljudski vrt Ptuj so na prireditvi ob koncu šolskega leta podelili priznanja in knjižne nagrade najuspe- šnejšim učencem na šoli. Pohvalili so učence, ki so so- delovali na tekmovanjih v znanju in športu, učence, ki so literarno, likovno in glas- beno ustvarjali, ter tiste, ki so aktivno sodelovali pri inte- resnih dejavnosti in pri delu v razrednih skupnostih. V letošnjem letu so posebej pohvalili učence 6. razredov. Obe ekipi te šole sta se uvrstili v polfmale televizijskega kviza Male sive celice. V ekipah so bili: Katja Jerenec, Brigita Pihler, Toni Hazdovac, Matej Metličar, Primož Kekec in Miha Rosic. Knjižne nagrade so prejeli na- jboljši učenci v posameznih raz- rednih skupnostih. Skupnost učencev šole izbira vsako leto najuspešnejša učenca razredne in predmetne stopnje. Letos sta bili izbrani Sanja Zupanič za naj učenko razredne stopnje in Ana Janžekovič za naj učenko predmetne stopnje. Na tekmovanjih v znanju so učenci dosegli zavidljive uspe- he. Na tekmovanju iz Vesele šole sta dva državna prvaka - Sanja Zupanič za 4. razrede in Saša Ljubeč za 8. razrede. Tomaž Šmigoc je osvojil na- jvišje, zlato priznanje iz mate- matike, Ana Janžekovič zlato priznanje na tekmovanju iz zgo- dovine, Jaka Kodela pa je osvo- jil 1. mesto na državnem tekmo- vanju iz logike. Na športnem področju sta dva učenca te šole postala državna prvaka. Danilo Piljak je osvojil 1. mesto na tekmovanju v na- miznem tenisu, Damir Cinge- sar pa je državni prvak v teku na 300 metrov. Omenjeni so le največji uspehi učencev v tem šolskem letu. Pohvaljenih pa jih je bilo veliko več, saj je bilo na prireditev po- vabljenih 108 učencev in njiho- vih staršev. Darila Erbus 18 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIK OD TOD f M TAM PTUJ / NAJ UČENEC OSNOVNE SOLE BREG Odliien matematik^ fiiik^ kemik in miunalniliar Prvič sem Rubna Sipoša srečala konec lanskega šolskega leta, ko sva kramljala o njegovih zlatih priznanjih s tekmovanj, po- tem smo bili skupaj letos spomladi na snemanju radijske od- daje Otroški vrtiljak in nazadnje sva se srečala, ko so se osmošolci med njimi je bil tudi Ruben poslavljali od šole. Na breški šoli so Rubna izbrali za naj učenca, ker je dober pri vseh predmetih, odličen na tekmovanjih, vsestransko aktiven, pa še pridnost in preprostost sta iyegovi odliki. Njegovo ime je malce nenavad- no, o njem zna Ruben povedati marsikaj, tudi zakaj sta ga oče in mama tako poimenovala. Je skro- men in miren mladenič, prijeten za pogovor in bistrega duha, tako da bi mu pripisal kakšno leto več, kot jih sicer šteje. Doma je neda- leč od šole, na Poti v Toplice, in ko ni v šoli, ga lahko najdeš pri domačem računalniku, kjer se že lep čas ukvarja s programiranjem. Ruben rad vzame v roke mdi kakšno dobro knjigo, prosti čas velikokrat izkoristi za obisk pri prijateljih, zelo pa uživa tudi v družbi svoje sestre in brata. Med letošnje največje dosežke Ruben šteje tri zlata priznanja, ki jih je prinesel z državnih tekmo- vanj v matematiki, računalništvu in kemiji, žal pa se tekmovanja iz fizike ni mogel udeležiti, ker so ga organizatorji pripravili na isti dan kot račtmalništvo. Ko sva pred dnevi klepetala na njegovi šoli, je Ruben dejal, da se je tekmovanj izredno veselil in nanje ob pomoči mentorjev dobro pripravil, zato si je zlatih priznanj še toliko bolj želel. "Že lani sem osvojil zlato pri ke- miji in fiziki, kjer sva tekinovala skupaj z Aljažem Godcem, letos sem tem dodal še nekaj novih. Tekmovanj sem se udeleževal že v nižjih razredih, potem sem vsako leto dodal še kakšno več in prave priložnosti so prišle na vrsto v 7. in 8. razredu. Vseč so mi predvsem naravoslovni predmeti, zelo rad imam račtmalništvo in že od 2. razreda naprej pridno vadim ter nabiram novih računalniških znanj. Zelo me veseli tudi delo v računalniškem krožku na šoli, kjer smo se na tekmovanje precej pripravljali, in vesel sem zlatega priznanja, ki mi veliko pomeni. Zdelo se mi je, da letos na držav- nih tekmovanjih sploh ni bilo tako zelo zahtevno kot lani, ne vem, mogoče pa sem bil še bolje pripravljen. Veliko smo se pri- pravljali, obiskovali krožke in do- datne mre po pouku, treba pa je bilo žrtvovati tudi kak dan za pri- prave. Recimo matematika se mi zdi dokaj razumljiva, tako da pri tem predmetu nimam nobenih Ruben Sipoš se je že poslovil od osnovnošolskih klopi. Foto: TM težav, pa mdi pri drugih mi gre dobro. V sedmem in osmem razre- du sem skupaj osvojil 5 zlatih priznanj, poleg teh imam še veli- ko drugih priznanj in moja mapa, v kateri hranim priznanja, je že zelo polna," je povedal Ruben. Zlata priznanja mu bodo letos prišla še posebej prav, saj se je vpi- sal na škofijsko gimnazijo Mari- bor in dobre ocene ter priznanja mu prinašajo nekaj dodatnih točk. Zamikalo ga je že, da bi po gimnaziji šolanje nadaljeval v računalniški smeri, vendar bo o tem še dobro razmislil. Ruben je prepričan, da so zlata priznanja potrditev, da je na nekem po- dročju dober in da bi se prav s tem lahko dokazoval tudi v prihodnje. Starše je z uspehom izredno raz- veselil, ponosni so nanj, prav tako mentorji Vasja Robin in Milan Pulko pri račimalništvu, Irena Tomanič pri kemiji in Milan Cer- nel pri matematiki, veseli pa so njegovega uspeha prav vsi na šoli Breg. Tudi zato so ga letos zbrali za naj učenca šole, kar se Rubnu zdi zelo časten naslov in bo tudi zaradi tega imel še posebej lepe spomine na svojo osnovno šolo. Skupaj z drugimi osmošolci se je v teh dneh poslovil od osnovne šole, čakajo ga dolge, prijetne in zaslužene počimice. Dovolj bo tudi časa, da si bo nabral nove energije za jesen za novo šolsko leto, ki ga septembra pričenja na gimnaziji. T. Mohorko VRANJI VRH / SLIKARJI SO SE DRUŽILI Hova slikarsko dela Slikarka Petrina Vake je 27. maja na Vranjem Vrhu, v pravljično lepi okolici svojega doma, zbrala prijatelje - sli- karje, ki so preživeli še en lep dan svojega živ^enja in likov- nega ustvarjanja. Prišli so od blizu in daleč: Janez Ambrožič iz Radovljice, Andreja Mullinari iz Gradca, Anka Krasna in Oto Rimele iz Maribora ter Ro- zina Šebetič in Mihaela Omladič iz Ptuja. Pridružili so se jim še člani likovne sekcije Gabriela Kolbiča iz Spodnje Velke: Jožica Kocbek, Jože Pohorec, Jože Hor- vat in Petrina Vake. Vsi so ustvar- jali z enakim navdušenjem, čeprav so različnih poklicev (od kmeta, pedagoga, zdravnika, arhi- tekta do akedemskega slikarja) in imajo različno dolg slikarski staž. Vsi pa so prijatelji barv, narave in vsega lepega. Vse, kar so ustvarili zadnjo so- boto v maju, so zvečer razstavili v Slikarji so ustvarjali na Vranjem Vrhu. okolju, kjer so dela nastala. To priložnost je še olepšala flavtistka Monika Lampret. Kot je povedala ptujska slikarka Rozina Sebetič, je bilo na Vran- jem Vrhu prijetno, nepozabno prijateljsko srečanje; tudi ob tej priložnosti se je potrdilo, da je bo- gat tisti, ki ima prave prijatelje, in da je lepo biti prijatelj. MG PTUJ / MLADI FORUM OCENIL SVOJE DELO V sredo, 7. junija, je preteklo prvo leto delovanja Mladega for- uma Ptuj. Na slavnostni seji, kije bila v soboto, 10. junija, v pi- sarni MF v Prešernovi 29 v Ptuju, sta bila poleg drugih članov, ki so med letom sodelovali pri različnih projektih, prisotna tudi generalni sekretar MF ZLDS Uroš Jauševec in kandidat za jesenske volitve Sebastjan Pungračič iz MF Hajdina. Gene- ralni sekretar Uroš Juševec je pohvalil delo ptujskega Mladega foruma in ga uvrstil med prve tri najboljše tovrstne organizaci- je Sloveniji. Ptujski MF je bil ustanovljen 7. jimija lani v domu Franca Kram- bergerja. Njegov namen je bil, vzpodbuditi občanke in občane, predvsem pa ptujsko mladino, k ekološki osveščenosti, solidarnos- ti ter zabavi kot načina komimi- kacije. S svojimi projekti člani opozarjajo tudi na že skoraj po- zabljene tradicionalne običaje, kot so npr: Valentinovo, dan žena in pa na druge malenkosti, ki jih zaradi vsakdnje naglice vse bolj zanemarjamo. Prireditve, s katerimi so člani MF v lanskem letu pomagali po- zabiti vsakdanje skrbi in vzpod- budili h kakšni urici zabave, so bile: 1. 12. 1999 so skupaj z MF Kidričevo in MF Hajdina pripra- vili koncert ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u pred Mercator- jevo blagovnico na Ptuju. Poleg glasbe so mimoidoče oskrbeli tudi s kondomi in brošurami za var- nejše spolno življenje; 14. 2. 1999 so marsikomu polepšali dan s po- darjeno vrtnico, kondomom in s Prešernovim verzom na srčku, ki so jih prejeli mimoidoči, ter z živo glasbo v središču mesta; 8. 3.1999 so vsem osebam nežnejšega spola poleg glasbe pred blagovnico po- darili mdi rožo in čestitko, ki so jo člani sami izdelali; 25. 3. 1999 so prav tako organizirali koncert v središču mesta in obdarili mimoi- doče mamice z glasbo skupine Fifth Gear. Poleg projektov, ki so bili za za- bavo, so pripravili tudi nekaj okroglih miz z resnejšimi temami, na primer o okolju. Nato so 22. 4. 2000, ob svetovnem dnevu Zemlje, opravili čistilno akcijo na bregovih reke Drave. S tem so po- kazali, kako malo sami skrbimo za svojo okolico. Na dan upora so razdelili 10.000 letakov z geslom: "Pravice istospolno usmerjenih so človekove pravice." Med drugim člani sodelujejo tudi na raznih seminarjih, ki po- tekajo po vsej Evropi. Najbolj jim je ostal v spominu seminar v Ber- linu, kjer so bili pohvaljeni med petnajstimi tovrstnimi organiza- cijami iz vs^a sveta. V naslednjem letu lahko od čla- mov mladega fonmia pričakujemo približno enake projekte, le da mislijo dati večji poudarek čistil- nim akcijam. Poskušali bodo or- ganizirati veliko čistilno akcijo ob dnevu Zemlje in predloa ati mi- nistrstvu za šolstvo in šport tovrsme akcije po vsej državi. Nji- hov največji cilj je udeležitev na IUSY festivalu na Švedskem, ka- mor bo omogočen odhod vsem članom. Od oktobra naprej pa bodo poskušali vsak mesec orga- nizirati okroglo mizo o problemih mladih. Vsi, ki jih delo MF zanima po- drobneje, si lahko ogledajo njiho- vo spletno stran, za katero skrbi račimalniški koordinator Aleš Štrafela (www.RedRival.com/infipmj/). Lahko pa jim tudi pišete na: m4)tu j @europe. com. Podatek, ki jih najbolj razvesel- juje, je, da je MF ob ustanovitvi imel le 12 članov, sedaj pa jih ima že 110 in številka še kar naprej raste. Ozren Blanuša SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Sporni ioielii Prve kadrovske odločitve Baju- kove vlade so sprožile številne (predvsem negativne) odmeve v javnosti. Problematično se zdi še zlasti hitro odstavljanje dosedanjih vodilnih osebnosti v državnem Te- lekomu in slovenski Pošti ter pos- tavljanje dveh politikov - Marjana Podobnika in Marije Ribič na vodil- ni poziciji v teh dveh pomembnih gospodarskih sistemih. Znani poznavalec in analitik eko- nomskih razmer v Sloveniji prof. dr. Jože Mencinger je v pogovoru za Finance opravljene kadrovske spremembe in še nekatere napo- vedane kadrovske rošade ocenil za skrb zbujajoče. To, kar se do- gaja zdaj, je ocenil za nevarno vračanje nazaj, pri čemer pa je opozoril, da je glede tega postaja- la že tudi politika pred letom 1990 (v prejšnjem sistemu) glede tega kar normalna. S hudimi kritičnimi pripombami na račun vladne ka- drovske politike so se oglasile tudi opozicijske stranke, še zlasti LDS, združenje Manager in Gospodar- ska zbornica Slovenije. Predsednik vladne kadrovske komisije in obrambni minister Ja- nez Janša se je določno odzval le na očitke iz vrst LDS in jih označil "za pretirane in neokusne", ker pri- hajajo iz stranke, ki je Podobnika "z vsemi častmi požegnala za pod- predsednika vlade. Takrat je bil najbolj primeren, zdaj pa ni sposo- ben voditi enega javnega podjetja Seveda je bilo pričakovati, da se bodo pozicijske in opozicijske stranke na povsem svoj način "ob- delovale" ob sprejemanju posa- meznih odločitev vlade. Razprava o (stranskih) poteh slovenske ka- drovske politike v gospodarstvu pa bi se morala ukvarjati predvsem z vprašanjem, komu ko- risti oziroma škodi politiziranje ka- drovske politike v slovenskem go- spodarstvu. Ne gre za vprašanje, kdo je bil doslej glede tega bolj strpen in manj radikalen. Tudi ne bi smelo biti predvsem pomemb- no, kaj je doslej delala LDS. Ko- mentator Gospodarskega vestni- ka piše, da je problem v tem, da ni dobro, če lahko kdorkoli - tudi LDS - kar čez noč zamenja neko- ga, ki slučajno ne ustreza njego- vim političnim merilom, če vladi za kadrovsko odločanje ni odločilno dobro poslovanje. Uspešno delo in upoštevanje (dejanskih) spo- sobnosti in kvalitet vodstvenih lju- di pa je za zdaj pri vseh lastnikih kapitala - na svoje pretežno last- ništvo Telekoma in Pošte se nam- reč pri najnovejših kadrovskih rešitvah sklicuje tudi vlada - odločilno za vzpone in padce vo- dilnih ljudi v gospodarstvu. Celo v komunistični Kitajski že dolgo po- skušajo gledati na uspešnost v gospodarstvu povsem neideo- loško - češ da za mačko ni po- membno, ali je rdeča ali črna, važno je, da dobro lovi miši ... Tako se tudi nobena pametna slo- venska vlada, kot je te dni dejal prof. dr. Jože Mencinger, kot nor- malen delničar ne bi smela vtikati v to, kakšne ban/e je kateri dirke- tor, zanjo bi moral biti pomemben dobiček. Vendar pa si politični vo- luntarizem očitno povsem dru- gače zamišlja razmere v gospo- darstvu, tako tudi Janez Janša povsem relativizira pomen spo- sobnih vodilnih kadrov, denimo v Telekomu, ko pravi, da vlada sploh ni razpravljala o bilanci uspeha, da razlogi za zamenjavo niso gospodarski in da monopo- listom res ni težko poslovati dobro ODSTAVUANJE DIREKTORJEV Tudi v prejšnjem sistemu, v ka- terem so na veliko eksperimentira- li z različnimi kadrovskimi rotacija- mi, enoletnimi mandati in drugimi omejitvami mandatov, so za vodil- ne v gospodarstvu uveljavili prin- cip reelekcije, ki je v svojem bistvu zagotavljal dolgoročno stabilnost za sposobne kadre, hkrati pa omogočal "preverjanje" in obnavl- janje vodstev povsod tam, kjer so to zahtevali slabi rezultati. Zdaj pa nova vlada brez kakršnihkoli po- sebnih utemeljitev odstavlja direk- torje, ki jim je potekla šele polovi- ca mandata. Pravzaprav je para- doksalno, da je celo še nedavno tega sam Marjan Podobnik na di- rektno vprašanje, koliko resnice je v govoricah, da bo odšel na vodil- no mesto v Telekom, izjavil, da ne vidi nobenega razloga, da bi z njim zamenjavali uspešnega di- rektorja Telekoma... Mnogi opozarjajo, da imajo večinski lastniki pravico, da opravljajo kadrovske zamenjave na vodilnih mestih v svojih podjetj- ih. To naj bi veljalo tudi za vlado. Vendar pa morajo tudi za to obsta- jati jasna pravila. Vsekakor je pro- blematično, da začasna vlada hiti z nepojasnjenimi in (pre)šte- vilčnimi kadrovskimi menjavami ali kadrovskimi čistkami štiri, pet me- secev pred rednimi volitvami in da lahkotno odloča o usodi vodilnih ljudi kar sredi njihovih mandatov. Prav je, da se je združenje Ma- nager te dni oglasilo z izjavo za javnost, v kateri opozarja, da za- menjave vodilnih ljudi v Telekomu Slovenije in Pošte Slovenije niso utemeljene z nezadovoljivimi pos- lovnimi rezultati obeh družb in da pri tem ni bilo spoštovano zagoto- vilo predsednika vlade, da bo v kadrovski politiki vlade kot te- meljni kriterij upoštevana predvsem strokovnost. Vendar pa bi bilo ob tem koristno, če bi kdo poskušal natančneje ugotoviti in pokazati, kako so se doslej do tega vprašanja opredeljevale prejšnje vlade in kaj bi bilo mogoče sistemsko narediti, da "politično" kadrovanje v gospo- darstvu ne bi postalo v posamez- nih podjetjih prevladujoče in edino odločilno. Za takšno analizo bi bila še posebej poklicana Gospodar- ska zbornica, ki zdaj sicer dokaj upravičeno opozarja, da "gospo- darstveniki pričakujejo, da se bo vlada obnašala kot dober gospo- dar", hkrati pa govori, da ni prese- nečena nad kadrovskimi ukrepi nove slovenske vlade na področju gospodarstva! Vsekakor je veliko razlogov za skrajno odgovorno razpravo vseh zainteresiranih o tem, kaj lahko Sloveniji prinese krepitev (namesto sistematičnega in zavestnega opuščanja) logike širokih kadrovskih menjav predvsem po kriteriju politične pri- padnosti ob vsaki zamenjavi oblasti. To pomeni uvajanje nevar- ne politizacije v podjetja, spodbu- janje sumljivih političnih iger, preštevanj in delitev znotraj podje- tij. Vse skupaj pa je še zlasti pro- blematično z vidika slovenske majhnosti in iz tega izhajajoče ka- drovske omejenosti. Krepitev takšne politizacije zagotovo ne bi prispevala k ustvarjalnemu ozračju in stabilnim odnosom zno- traj gospodarstva. MEDSEBOJNE OBTOŽBE Vendar za takšen pogovor očit- no ni ustrezne pripravljenosti, Jan- ša se tako polemično odziva zgolj na glasove iz političnih strank, še zlasti iz LDS, medtem ko ga rele- vantne pripombe drugih na zadnje kadrovske poteze vlade očitno ne zanimajo in niti najmanj ne vzne- mirjajo. Politične stranke tudi v tem primeru ne morejo iz svoje kože in se medsebojno (revan- šistično) obtožujejo in si grozijo s povračilnimi ukrepi. Tako Janša govori, da nova vlada ne bi mogla poseči v nobeno javno podjetje, če država ne bi bila večinski last- nik, za to pa je, kot pravi, kriva LDS, ki je bila osem let na oblasti in ji je ustrezalo, da je nadzorovala podjetja z velikimi dobički. Ob tem sploh ne omenja, da so bile doslej vse vlade koalicijske in da so bili v vsaki od njih - krajši ali daljši čas - tudi vse tri pomladne stranke. Li- beralci se zgražajo nad potezami sedanje vlade in grozijo: Kdor z mečem pokončuje, bo z mečem pokončan (Janez Kopač, LDS, za- menjani predsednik stare skupščine kapitalskega sklada). Zoran Thaler pravi, da nova oblast nastavlja ljudi po načelu: Ni važno, da je sposoben, važno, da je naš. Thaler napoveduje po tej logiki nov val direktorskih zamenjav po vsaki spremembi oblasti... Jak Koprive TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 19 OD rOO fff TAM ORMOŽ / ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA NA HAJNDLU Odkrili so ie drugi prazgodovinski vodnjak Na Hajndlii že od lanske pomladi potekajo arheološka zaščitna izkopavanja na trasi bodoče hitre ceste Ormož - Gorišnica. Vodi jih Ivan Žižek, arheolog iz Pokrajinskega mu- zeja Ptuj. Izkopavanja potekajo trenutno na 25.000 kvadratnih metrih, arheologi pa nameravajo raziskati 53.333 kvadratnih metrov zemljišča. V letošnjem letu so se arheološka izkopavan- ja pričela 23. marca, že od 10. marca pa so potekala zemeljska pripravljalna dela. Posebno odkritje je bila v maju najdba praz- godovinskega vodnjaka sedem metrov pod površino. Prejšnji teden, v četrtek, pa so v bližini ceste odkrili še drugega. Ivan Žižek nam je povedal, da spomladanski del izkopavanj po- teka na področju južno od obsto- ječe ceste Velika Nedelja - Ormož in sega do gozdnatih površin. V tem času so odkrili in raziskali 20 dobro ohranjenih prazgodovin- skih objektov iz obdobja pozne kamene dobe, najmlajši pa so os- tanki arhitektur in materialne kulture, ki dokazujejo naselitev na tem področju v zgodnji železni dobi (750 -600 pr.n.ši.). Ena najpomembnejših najdb je odkritje vodnjaka z ohranjeno le- seno konstrukcijo. Slučajno je bil vodnjak prav na mestu, kjer so ko- pali sondo do sterilne plasti, ki je bila na tem mestu tako globoko. Nad vodnjakom so bile odkrite tri prazgodovinske plasti, kar priča, da je bilo to področje že vsaj tri- krat poseljeno in opuščeno. Lese- ne deske oboda vodnjaka so pos- tavljene vertikalno ena na drugo in so pomemben dokaz načina gradnje lesenih objektov. Ta način gradnje se je ohranil do dandanes. Se vedno poznamo način gradnje "cimpranih" hiš iz horizontalno postavljenih lesenih brun. Sam les pa bo pomemben za nadaljnja raziskovanja. Vzorce so že poslali v analizo v Zagreb in na Florido. Strokovnjaki bodo določili vrsto lesa, na osnovi ra- diokarbonskih analiz - razpada ra- dioaktivnega ogljika - pa bodo ugotavljali starost lesa. Ugotovili bodo lahko tudi vrsto vegetacije in gozda nekoč na tem. prostoru. Teren je že obiskal Miran Erič, ki se na arheološkem oddelku filo- zofske fakultete v L)ubljani ukvarja z ohranjanjem mokrega lesa. V slovenskem prostoru je najdba lesenega vodnjaka nekaj posebne- ga, zato bodo vodnjak poskušali dvigniti in konservirati, bo verjetno v prvi fazi hranjen v ka- deh z vodo, kani ne sme se izsušiti, nato pa bodo vodo, s kate- ro je napit les, nadomestili z ustre- znimi sestavinami, v skladu z na- vodili Mirana Eriča, nam je pove- dal Ivan Žižek. Prenesen bo v Po- krajinski muzej na Ptuju. Razve- seljiva novica pa je, da so prejšnji teden v bližini ceste odkrili sledi tudi drugega vodnjaka. Pomembne dodatne informacije bo dal vodnjak tudi na podlagi najdb ostankov keramičnih posod v njem. Prav lahko si je predstavl- jati, kako je dekletu izpred skoraj 3000 let zdrsnil vrč za vodo iz rok in končal na dnu vodnjaka. PREDSTAVITEV REZULTATOV IZKOPAVANJ NA RAZSTA\T IN V PUBLIKACIJI Vodnjak se da trentitno videti na mestu najdbe. Ivan Žižek nam je povedal, da je vprašanje, ali se ga bo dalo v originalu predstaviti na razstavi, ki bo sledila. Če to ne bo mogoče, ga bodo nadomestili z re- konstrukcijo, ki bo z ostalimi os- Vodja zaščitnih arheoloških izkopavanj na Hajndlu je ar- heolog Pokrajinskega muze- ja Ptuj Ivan Žižek. tanki materialne kulture pričala o načinu življenja v Ormožu in oko- lici pred več kot 3000 leti. Do sedaj so odkrili sledi okoli dvajsetih arhitektur - hiš nek- danjih prebivalcev naselja na Hajndlu. Največ je keramičnih ostankov različnih posod, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življen- ju. Nekatere so podobne lončeni posodi, ki jo uporabljamo še dan- danes. Nekaj posebnega pa je tudi najdba živalskega kipca iz gline. Našli so tudi ostanke kamnitega orodja. Med najdbami izstopa kamnita puščična ost iz bronaste dobe, ki je že na ogled na razstavi Zemlja pod vašimi nogami v stav- bi občine Ormož do konca junija. Najstarejše najdbe so iz obdobja 3000 let pred našim štetjem. Sle- dijo tiste iz bakrene (2300 pr.n.št.)in bronaste dobe (1300 pr.n.št.), kulture žarnih grobišč (900 - 750 pr.n.št.), starejše želez- ne dobe (750 - 600 pr.n.št.) in late- na, obdobja, ko so na tem po- dročju živeli Kelti (1. st. pr.n.št.). Iz obdobja Rimljanov je bila naj- dena tudi fibula - sponka za spen- janje obleke. Odkrili so tudi rim- sko cesto, ki leži na prazgodovin- ski jantarjevi cesti, pomembni .trgovski povezavi severa z jugom Evrope. Prva razstava, na kateri bodo predstavljeni rezultati lanskih in letošnjih izkopavanj na Hajndlu, bo pripravljena verjetno že v poz- ni jeseni ali zgodaj pozimi letos. ZAPOSLITEV ZA OKOLI 90DELAVCEV Strukttu-a zaposlenih na zaščit- nih arheoloških izkopavanjih je zelo različna. Število delavcev na terenu se razlikuje iz dneva v dan, glede na trenutne potrebe. Občasno sodeluje do 7 arheolo- gov, 15 tehnikov in 70 pa tudi več drugih delavcev. Načini zaposlit- ve so zelo različni. Predvsem stro- kovni delavci so zaposleni v Po- krajinskem muzeju Ptuj in drugih muzejih. V januarju pa je bil ob- javljen razpis za oddajo ze- meljskih del. Izbrani so bili po- dizvajalci, ki so lahko zagotovili - tudi na osnovi izkušenj iz prete- klosti -, da bodo delo uspešno opravili v pogodbenem roku. Po- dizvajalci so slovenski državljani, ki pa zaposlujejo tudi delavce iz drugih republik nekdanje Jugos- lavije, predvsem zaradi nižje cene delovne sile. Trenutno je na tere- nu do 25 takšnih delavcev, med katerimi so zaposleni tudi Sloven- ci iz Ormoža, Lendave, Maribora in Slovenske Bistrice, nam je po- vedal Ivan Žižek in zanikal govo- rice, da so pred kratkim "nagnali" s terena predvsem domačine iz Ormoža, dijake in študente, ki so bili zaposleni preko študentskega servisa. Ob zaključku šolskega leta se bo njihovo število dvignilo do 65. Potreba po delavcih na ar- heološkem terenu se iz dneva v dan spreminja in je odvisna od razmer na terenu. Zato je skupno število delavcev na terenu vsak dan drugačno in nekdo je pač ved- no na čakanju. Arheološka izkopavanja torej potekajo nemoteno tudi v tej po- letni vročini. Letos je bilo vreme arheologom naklonjeno, kajti malo je bilo deževnih dni. Po zaključku izkopavanj pa bomo vsi bogatejši za nova spoznanja o načinu življenja na ormoškem koncu nekoč. Majda FrIdI Arheološka Izkopavanja na Hajndlu potekajo trenutno na površini 23.000 kvadratnih metrov. Foto: Majda FridI Na Hajndlu so v maju odkrili redko najdbo - prazgodovinski vodnjak z ohranjeno leseno konstrukcijo, sedem metrov pod današnjo površino. Prejšnji teden pa so blizu ceste odkrili še drugega. UUBUANA / TRETJE SREČANJE PTUJCANOV Sreianie postala tradkionalno PRIPRAVLJALNI ODBOR POD VODSTVOM DR. RAJKA ŠUGMANA JE POSKRBEL ZA PRI- JETEN DRUŽABNI VEČER V PREDDVERJU KRIŽANK • UUBUANSKE PTUJČANE JE POZDRAVIL TUDI ŽUPAN MESTNE OBČINE PTUJ GOSPOD MIROSLAV LUCI v ponedeljek, 19. junija, je bilo v preddverju Križank v Ljubljani že tretje srečanje Ptujčanov, ki živijo in delajo v Ljubljani. Pri- pravljalni odbor ima sicer okrog 500 naslovov, na srečanju pa se je zbralo nekaj več kot 200 nek- danjih Ptujčanov, ki niso razdel- jeni po današnjih občinah. Mestni župan jim je v svojem pozdravnem nagovoru prinesel pozdrave tudi od županov so- sednjih občin. Razveselil pa jih je tudi nastop ansambla Ptujskih pet - županovo darilo. Zamisel o srečevanju Ptujčanov, ki živijo v Ljubljani, se je porodila pred šestimi leti. Dr. Rajko Šug- man, njegov brat Zlatko, gospoda Domajnko in Šorli so to idejo ure- sničili. Imenovali so odbor osmih, kot je rekel, "starejših gospodov in dam" in takrat se je zbralo 180, na drugem srečanju pa že 284 Ptujčanov . Vsako leto so dopoln- jevali bazo naslovov in zdaj se srečanja udeležuje vse več mlajših generacij, pa tudi pripravljalni odbor se je pomladil. Stroške srečanja so pokrili s sim- bolično vstopnino in srečelovom; seveda pa brez sponzorjev ne bi šlo; predvsem sta teknila piščanec po ptujsko in kapljica iz ptujske kleti. BBG ODTODIHTAM MimvžPRiORmžuo 36. krajevni praznik 24. junij bodo pri Miklavžu pri Ormožu že 36. pros- lavili kot krajevni praznik. V petek, 23. junija, se bo ob 20.uri pričela slovesnost s kulturnim programom učencev domače osnovne šole in folklorne skupine turističnega društva. Ko se bo zmračilo, bodo predvi- doma ob 21.30 pričeli prikaz starih šeg in navad, ki so povezane s kresovanjem. Na prireditvi, ki so jo poi- menovali Sen kresne noči, bodo sodelovali tudi pevci Tomaževskega okteta in glasbena etno skupina iz Pristave pri Ljutomeru, Naslednji dan, v soboto, se bodo v dopoldanskem času srečali člani društev upokojencev, popoldan pa bo namenjen športnim igram in zabavi ob glasbi. Nedelja, 25. junija, bo dan kulinarike. Med 9. m 13. uro bodo člani turističnega društva na šestih mestih ob vpadnicah v Miklavž pos- tavili pozdravne table, Ob 14. uri pa bodo slovesno postavili tudi turistično tablo miklavževske pešpoti. Slovesnostim se bodo z gasilsko vajo pridružili tudi člani prostovoljnega gasilskega društva Miklavž pri Ormožu. Majda FridI GORNJA RADCOHAm Pred 38. kmefiisko-živilskim sejmom čeprav bo letošnji 38 mednarodni kmetijsko-živil- ski sejem v Gornji Radgoni svoja vrata odprli šele ko- nec avgusta, pa so na Pomurskem sejmu v zadnjih dneh že izvedli ocenjevanji mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov. V ponedeljek, 26. junija, se bo pričelo tridnevno ocenjevanje kmetijske meha- nizacije, samo še danes pa na Pomurskem sejmu zbirajo prijave za ocenjevanje vin, ki bo med 24. in 28. julijem. ak HUli/l PRI ORMOŽU m Praznovanje ob dnevu državnosti Slovenska ljudska stranka in občinski odbor stran- ke krščanskih demokratov sta pripravila v petek, 23. junija, ob 19.30 na Humu prireditev v počastitev dne- va državnosti. Maši za Slovenijo bosta sledila kulturni program in kresovanje. MF Smi TOMAŽ • Turistiina zloženka in karta v nedeljo, 25. junija, bodo člani turističnega društva Sveti Tomaž v kulturnem domu ob 15. uri predstavili turistično zloženko in turistično karto, ki predstavljata zgodovino in kulturnozgodovinske ter naravne zna- menitosti v krajevni skupnosti Sveti Tomaž. mf MAIŠPERK • Sreianje invalidov Društvo invalidov Majšperk in Kidričevo pripravlja v soboto, 24. junija, ob 10. uri v šotoru na Ptujski Gori regijsko srečanje invalidov Podravja. Pripravili so bo- gat kulturni program, v katerem bodo nastopili fol- klorna skupina in mažoretke iz osnovne šole Cirkov- ce, plesna skupina in mažoretke iz osnovne šole Ki- dričevo, učenci iz osnovne šole Majšperk, citrarka Doroteja Dolšak iz Stoperc, humorista in pevca Olga in Jože Zoreč in pihalni orkester Talum. Ob 15. uri bo ogled cerkve in maša na Ptujski Gori. Tokrat bo tudi priložnost za medsebojne pogovore in zabavo, za ka- tero bo poskrbel ansambel Tornado. DORNAVA • Sreianje gasilk podravske regije Gasilska zveza občine Dornava organizira v soboto ob 14. uri na igrišču v Dornavi srečanje gasilk podrav- ske regije. Po kulturnem programu bo tekma med ženskimi gasilskimi ekipami. MS Uspešnih petnaist let folklore MAKOLE / KRAJEVNI IN KULTURNI PRAZNIK Ker od osamosvojitve dalje makolska krajevna skunost ni več praznovala, prej je bil njihov krajevni praznik vezan na dogo- dek iz !VOB, so se lansko leto odločili, da izberejo nov datum. Po tehtnem premisleku so se odločili, da bi naj bil to datum prve omembe kraja, to pa je 12. junij 1375, samo nekaj let ka- sneje, 30. maja 1404, pa so Makole dobile trške pravice. Dogajanje ob prazniku so pove- zali z odprtjem 900 metrov ceste Jelovec - Plate - Hrastovec, pet- najstletnico delovanja FS Makole in ljudskih pevk iz Ložnice pri Makolah, prvega grajskega ocen- jevanja vin letnika 1999 na Šta- tenbergu (organiziralo ga je Društvo vinogradnikov Makole in je potekalo konec minulega tedna) ter s pridobitvijo makol- skih gasilcev - novim gasilskim vozilom, ki so ga predali namenu prejšnjo soboto. Če bi povprašali Makolčane po stvareh, ki jih še žulijo, bi slišali marsikaj. Med drugim tudi to, da je njihov dom kultiu-e še vedno nedokončan, brez prepotrebne kurjave v zimskih mesecih - in še marsikaj drugega bi znali poveda- ti. Tudi o kakšni cesti bi slišali, pa o vodovodu in še čem, kar je v tem delu zahodnih Haloz in Dravinj- ske doline življenjskega pomena. Nekdo bo omenil tudi malo elek- trarno na Dravinji, ki še vedno ne obratuje, pa večne poplave Dra- vinje, most čeznjo pri Makolah in še marsikaj bi se našlo. Kljub vsemu pa se v kraju lahko pohvalijo z dejavno folklorno sku- pino PD Anice Čemejeve, ki uspešno predstavlja kraj ne samo v ozkem domačem ali občinskem okolju, temveč tudi zvmaj njenih meja, celo v zamejstvu. Tudi ljud- ske pevke iz Ložnice pri Makolah so znane daleč naokoli. Tako so oboji drugo junijsko soboto pri- pravili nadvse odmevno priredi- tev, ki je trajala dobri dve uri. Pe- sem domačih pevk se je zlivala z ljudsko glasbo skupine Štirje rev- ni iz Koritna nad Oplotnico, prav tako plesi Dravinjske doline domače folklorne skupine s po- horskimi plesi folkloristov s Tin- ja. Višek večera je bila podelitev Maroltovih in Gallusovih značk za zvestobo domači folkori in ljudski pesmi. Vida Topoiovec Maroltove značke za petletno delovanje pri FS so prejeli Stan- ko Bela, Ida Doberšek, Peter Doberšek, Boštjan Dolenc, Marija Fišer, Pavel Fišer, Andrej Hajšek, Valentin Krošel, Branko Me- sarišj Martin Mesaric, Andreja Potisk, Mira Sagadin, Jože Saga- din, Štefka Skledar, Cvetka Velikonja in Janez Velikonja; za de- set let zvestobe so jo prejeli Majca Mesaric, Romana Ocvirk, Marian Ocvirk, Lucija Skledar, Branko Stemad in Milan Ster- nad, za petnajst let pa Vili Mesaric, Ivan Onič, Marija Planine in Franc Skledar. Ljudskim pevkam iz Lx)žnice pri Makolah pa so podelili Gallusove značke. Za pet delovanja jo je prejela Marica Krošel, za deset let Anica Stemiša in za petnajst let Helena Brglez, Frančiška Dolenc, Marija Koren, Amalija Mlaker in Frančiška Stemad. 20 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIK PO MASIH KRAJIH APAČE / 4. DAN GASILCEV GZ KIDRIČEVO S/ov/e pritegnilo irniož/co ljudi v gasilski zvezi Kidričevo, kjer je združenih okoli 650 gasilcev iz gasilskih društev Apače, Kidričevo, Lovrenc, Pleterje, Mihovce-Dragoi\)a vas. Jablane, Starošince in Šikole, so v soboto, 17. jun^a, popoldne izvedli gasilsko tek- movanje za prehodni pokal Apač, nasledili dan, v nedelo popoldne, pa so v Apačah množično proslavili 4. dan ga- silcev. V veselem delu so kljub nogometni tekmi med Slove- nijo in Španijo razigrani Sla- ki pritegnili okoli 2000 obi- skovalcev. Na sobotnem tekmovanju v mo- kri vaji je ob domu krajanov in ga- silcev v Apačah sodelovalo 10 ga- silskih desetin. Naključje je hote- lo, da je zmagala dornača ekipa, druga je bila ekipa iz Šikol, tretje pa ekipa GD Jablane. V nedeljo popoldne pa so pred domom krajanov proslavili 4. dan gasilcev Gasilske zveze Kidričevo. Po slavnostnem mimohodu okoli 150 gasilk in gasilcev je zbrane predstavnike gasilskih zvez Mari- bor, Videm, Majšperk in Ptuj, predstavnike slovenske vojske ter Uprave za obrambo Pmj pozdravil predsednik Gasilske zveze Ki- dričevo Franc Kacijan. S slavnost- nim nagovorom se mu je pridružil kidričevski župan Alojz Sprah, ki se je gasilcem zahvalil za humano delo, številne aktivnosti in dosežene uspehe. Posebej jim je čestital, ker je prireditev sovpadala tudi s tretjim občinskim prazni- kom. V imenu domačinov je gasil- cem in njihovim prijateljem izrazil dobrodošlico predsednik GD Apače Branko Valentan ter pouda- ril, da gasilstvo ni samo sebi na- men, saj s svojo nenehno dejav- nostjo zagotavlja miren spanec vsem krajanom. Zahvalo Gasilske zveze Ki- dričevo so izročili svetniku Vladu Forbiciju, predsedniku odbora za požarno varnost občine Kidričevo. Bronasto plaketo GZ Kidričevo so izročili eldpi veteranov PGD lx)v- renc in Gasilski zvezi Mestne občine Ptuj. Gasilska odlikovanja in priznanja so izročili mdi neka- terim zaslužnim gasilcem, ob kon- cu pa so podelili še pokale za dosežene rezultate v gasilskih tek- movanjih. Po nastopu ljudskih pevk iz Apač je Ana Robič svečano odprla razstavo Dobrote apaških gospodinj, ki so jo v domu kraja- nov pripravile članice aktiva kmečkih žena in deklet. Slavje so nadaljevali z veliko ga- silsko veselico, na katero je ansam- bel Lojzeta Slaka privabil okoli 2000 obiskovalcev od blizu in daleč - kljub izredno,zanimivi tek- mi evropskega nogometii^ pr- venstva med Slovenijo in Španijo. M. Ozmec V slavnostnem mimohodu je v Apačah sodelovalo več kot 150 gasilcev V dvorani doma krajanov so pripravili vabljivo razstavo do- brot apaških gospodinj. Foto: M. Ozmec VURBERK/ 9.FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE Mladi Doleniii osvoiili Vurberk V soboto je na grajskem dvorišču na Vurberku bilo v znamenju narodnozabavnih viž na devetem festivalu vokalno-instrumen- talnih skupin narodnozabavne glasbe z diatonično harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem. Občinstvo je tako na generalki kot zvečer do zadnjega kotička napolnilo grajsko dvorišče. Predstavilo se je 13 ansamblov, ki imajo v sestavi diatonično harmoniko. Po oceni strokovne žirije so prvo mesto osvojili ansambel Mladi Dolenjci, drugo ansambel Dan in noč, tretjo nagrado ansambel Ro- gla. Občinstvo se je odločilo dru- gače, saj so zlatega zmaja za prvo mesto namenili ansamblu Šou band klobuk iz Slovenskih goric za skladbo Majhen deček. Dvojčici Vesna in Vlasta iz Križeče vasi pri Poljčanah tudi letos nista razočarali občinstva, saj so jima namenili srebrnega zmaja in s tem drugo mesto za pesem Lovec in lisička. Bronastega zmaja je občinstvo namenilo ansamblu Ro- gla za melodijo Lepo se mi godi. Mlade Dolenjce je za skladbo Hva- la za kruh nagradila komisija ra- dijskih postaj. Ista skladba je pre- jela mdi prvo nagrado za najboljše besedilo. Turistično društvo Vurberk se je znova izkazalo za dobrega organi- zatorja in gostitelja. Častni pokro- vitelj festivala je bil Janez Ribič, župan občine Duplek. Zanimiv je bil tudi voditeljski par Ida Baš in Janez Toplak, ki sta se s svojimi oblačili ujemala s postavljeno sce- no. Gledalce pa je s svojim progra- mom nasmejal cigan Brajdimir. Vsi, ki ste zamudili dogajanje na Vurberku, si boste lahko ogledali oddajo v soboto, 22. julija, ob 20. uri na drugem programu nacional- ne televizije. MS OD TOD m TAM GOMILA • V nedeljo proslava dneva državnosti Turistično društvo Gomila ostaja zvesto tradiciji praznovanja dneva državnosti in obletnice postavih/e razglednega stolpa. Prireditev se bo pričela v nedel- jo, 25. junija, ob 17. uri pri razglednem-stolpu. Združili jo bodo s pokušnjo vin in veselico, na kateri bo igral ansambel Vagabundi. Pričakovani čisti prihodek bodo namenili za dokončno ureditev novega turis- tičnega doma. (JOS) KUNGOTA • Ljudska pesem je donela v okviru 3. praznika občine Kidričevo so Pevke dru- ge pomladi, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Kidričevo, v petek, 16. junija, pripravile v domu kultu- re v Kungoti 2. srečanje ljudskih pevcev. Občinstvu se je predstavilo 12 pevskih skupin iz Kidričevega in okoliških vasi: poleg domačih pevk še ljudske pevke iz Hajdoš, skupina iz Trnovske vasi, pevke iz Lovren- ca na Dravskem polju, iz Sel, pevke in muzikanti iz Cirkovc, pevke iz Skorbe, iz Dolene, trio Škorci iz Slo- venje vasi, moški pevski zbor iz Tezna pri Mariboru ter godba na pihala gasilskega društva Maribor. Ude- ležence sta pozdravila predsednik kidričevskega društva upokojencev Franc Rajh in kidričevski župan Alojz Šprah. Ob koncu so vsi skupaj zapeli in zaigrali pesem Tam dol na Ravnem polju. -OM GORIŠNICA m Regijsko preverjanje ekip prve pomoti v organizaciji Uprave za obrambo Ptuj in Območne organizacije Rdečega križa Ptuj je v soboto, 17. juni- ja, v Gorišnici potekalo 5. regijsko preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite. Na njem je sodelovalo 7 ekip - šest občinskih in ekipa kidričevskega Talum. Prvo mesto je osvojila druga ekipa Mestne občine Ptuj, drugo mesto prva ekipa mestne občine Ruj, tretje pa ekipa občine Videm. Zmagovalna ekipa se bo udeležila državnega prvenstva, ki bo prihodnji me- sec na Igu pri Ljubljani. -OM MAJŠPERK 9 Slavja v počastitev dneva državnosti v občini Majšperk so v počastitev dneva državnosti pripravili številne prireditve in proslave delovnih zmag. Včeraj ob 16. uri je minister za okolje in prostor Andrej Umek v Slapah svečano odprl novi jez na Dra- vinji. Jutri, v petek, 23. junija, ob 18. uri bodo odpdi most v Narapijah, v soboto, 24. junija, ob 10. uri bo na igrišču na Ptujski Gori regijsko srečanuje invali- dov, popoldne ob 15. uri pa maša za domovino na Ptujski Gori. Ob 16. uri bo osrednja proslava ob dne- vu državnosti z otvoritvijo obnovljenega trga na Ptuj- ski Gori. Po proslavi bo družabno srečanje z ansam- blom Tornado. V nedeljo, 25. junija, bodo po enajsti maši na Janškem Vrhu opoldne odprli cesto Doklece - Janški Vrh, v ponedeljek, 26. junija, ob 18. uri pa bo minister za promet in zveze Anton Bergauer odprl še cesto Slape - Doklece. -OM MARKOVCI • Danes seja sveta Svetniki občine Markovci se bodo danes, 22. junija, ob 17. uri sestali na 16. redni seji. Župan Franc Kekec je na dnevni red uvrstil kar 19 točk. Po uvodnem delu naj bi se posvetili pobudam in vprašanjam svetnikov, zatem poročilu občinske volilne komisije, določili naj bi predlog pravilnika o nagrajevanju odgovornega urednika, uredniškega odbora in avtorjev prispevkov v glasilu občine Markovci. Sklepali naj bi o oddajanju poslovnih prostorov, o uradnih urah v občinski upra- vi, dodeljevanju občinskih socialnih pomoči, višini let- ne najemnine za grobove, posvetili naj bi se predlogu odloka o lokacijskem načrtu za gradnjo hitre ceste Hajdina - Ormož na odseku Markovci - Gorišnica, od- loka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko obrtno cono Novi Jork, sklepali o pravnem prometu z nepre- mičninami, javnem razpisu za prodajo poslovnih prostorov v novi občinski stavbi, pristopu k ustanovit- vi območja s posebnimi razvojnimi problemi ter o drugih za občino pomembnih informacijah. -OM SPODN4E PODRAVJE S PRLEKIJO / SPRAVILO ŽITARIC SE JE PRIČELO s kambaini previdno Dolgotrajno sušno obdobje je vplivalo na hitrejše zorenje žita- ric, kar je že sredi prejšnjega tedna pritegnilo k žetvi ovsa in ječmena. Vodja ptujske izpostave inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Karel Veršič opozarja, da v času kombajniranja oziroma žetve žitaric obstaja precejšnja nevarnost požara in drugih nesreč na kombajnih ali v narav- nem okolju. Vse lastnike kombajnov ter stroj- nike-kombajniste opozarja na osnovne preventivne ukrepe: s kombajnom lahko upravljajo le strokovno usposobljeni delavci, vsi kombajni morajo biti predhod- no strokovno pregledani in ustrez- no opremljeni, motor kombajna mora biti očiščen in zatesnjen, da ne masti ali pušča goriva, izpušna cev mora biti obvezno opreinljena z lovilcem isker, v času kombajni- Karel Veršič, vodja ptujske izpostave inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.Foto: MO ranja velja popolna prepoved ka- jenja, o čemer morajo biti naleplje- na tudi opozorila, na kombajnu morata biti nameščena dva ročna gasilnika, opravljen mora biti tudi pregled celotne elektro instalacije kombajna, pred vsakodnevno uporabo pa morajo kombajnisti opraviti še viztialne preglede kom- bajnov. -OM BALINANJE Najboljši ietvorki iz Velenja in Maribora v soboto, 10. junija, je na balinišču Zveze društev upokojencev Ormož potekalo področno tekmovanju v balinanju za četvorke. Sode- lovalo je 28 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni v 5 moških in 2 ženski ekipi. Udeleženci tekmovanja so člani Društva invalidov Mežiške doline Ravne na Koroškem, Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline, Društva invalidov Slovenska Bistrica, Društva invalidov Maribor in Društva invalidov Ormož, ki so bili tokrat organizatorji tekmovanja. Zmagali sta ženska ekipa Medobčinsk^a društva invalidov Šaleške doli- ne in moška ekipa Društva invalidov iz Maribora. Zmagovalni ekipi se bosta udeležili državnega prvenstva, ki bo 16. septembra na Vrhniki v or- ganizaciji lanskoletne zmagovalne ekipe Dmštva invalidov Vrhnika. mf PO DRAVI OD MARKOVCEV DO GAJEVCEV IV. binl€9itni spust V čudoviti, za predpoletni čas malce pregreti binkoštni nedelji je bil pod okriljem občine Gorišnica ter spornega društva Gorišnica izpeljan četrti binkoštni spust po Dravi. Množica zabave in osvežitve željnih se je po jutranjem zbiranju na poletni terasi gostišča Palaska v Novi vasi pri Markovcih v nepos- redni bližini reke Drave vkrcala na plovila vseh mogočih oblik, med katerimi je bilo največ kanujev, ki so za tak spust najprimernejši. Pri izlitju Dravinje v Dravo se je pri- bližno tridesetim čolnom pri- družil splav z majšperško odpravo, ki ji je poveljeval sam župan občine Majšperk. Prvi postanek je bil pod Borlom, kjer so se rekoplovci osvežili s kapljico z bližn[ih gričev in malce potešili lakoto. Zidane volje je bilo veslanje do lovskega doma v Ga- jevcih nekoliko manj naporno. Vročino, ki je čez poldan kar močno žgala po golih hrbtih, so nekateri premagovali s temeljitim namakanjem svojih teles v ne pre- več hladni reki. Po makadamu, kot so rekli preplitvi vodi, kjer je dno čolnov podrsavalo po rečnem ka- menju in seveda upočasnjevalo že tako polževo hitrost, je največje plovilo, narejeno iz napihnjenih zračnic in opodano z opaznimi de- skami, prispelo na cilj zadnje. Toda posadki na krovu, bila je do- kaj številčna (približno dvajset oseb), ni bilo hud^a, saj so imeli s sabo priročno "kuhinjo" z žarom in zajetne posode pitne osvežilne tekočine. Juršinski župan, član te mnogoštevilčne posadke, je bil navdušen. Dišeče dobrote, ki jih je vsako- lemi glavni kuhar - gorišniški me- sar pripravil na cilju dravske od- prave, so bile poplaknjene s kaplji- co, ki so jo prostovoljno prispevali nekateri posamezniki in podjetja. Vsi udeleženci binkoštnega spus- ta, pa najsi so prišli do končne pos- taje po vodi ali po kopnem, so pre- jeli spominske medalje. Za organizacijo takega spusta je potrebno kar nekaj priprav, zato ne bi bilo odveč omeniti Janka Švunana, ki je vložil v vso stvar največ truda, da so mnogi lahko uživali. Gorišniški župan Slavko Visenjak je zaradi drugih obvez- nosti bil prisoten le na starm. Da bi se malce odpočil od neprestanih govorov, je bil pri uvodni besedi nenamenoma prikrajšan za pri- pravljene pozdravne misli. Na spust so bili povabljeni še nekateri župani, a se zaradi prireditev v svojih občinah plovbe niso mogli udeležiti. Pa prihodnjič... BRZ ŠKOFJA LOKA / USPEŠNI OBRTNIKI S PTUJSKEGA Ptujski obrtniki in obrtnite dobro teiejo V soboto, 10. junija, so bile v Škofji Loki tradicionalne športne ige obrtnikov Slovenije. Na letošnjih je sodelovalo več kot 1100 športnikov iz 45 območnih obrtnih 2ix)mic. Ptujsko je zastopalo 36 športnikov in športnic, ki so se potegovali za najboljša mesta v teku, pikadu, tenisu, streljanju in malem nogometu. Pmjski obrtniki so imeli v zadnjih letih največ uspeha v pikadu, kjer je ženska ekipa bila lani druga, leta 1998 pa so bili drugi tekači. Dosežki na letošnjih šponnih igrah so presegli vse dosedanje. Dose- gli so najboljši uvrstitvi v teku za moške in ženske, ženska ekipa je bila v pikadu ponovno druga, ekipa nometašev gostilne "Pri Mici" iz Janežovcev pa je bila odlična tretja. Med 45 obrtnimi 2i)ornicami je bila ekipa pmjske sedma. Rezultat bi bil še zagotovo boljši, če bi ime- li predstavnike v vseh disciplinah, ne samo v šestih. V zmagovalni moški ekipi so tekli Mirko Vindiš, Miha Svržnjak, Matjaž Farič in Andrej Voglar. Žensko zmagovalno ekipo so ses- tavljale Marija Čeh-Tili, Nina Čeh in Nataša Vidovič, ekipo pika- da pa Irena Gale, Jasna Krajnc in Petra Kovač. MG 24 Čemek, 22. junij 2000 - TEDNIK PO NASm MRAJim KIDRIČEVO / OB TRETJEM OBČINSKEM PRAZNIKU 14 DNI PRIREDITEV V nedeljo bodo pekli vola na žaru v občini Kidričevo so že prejšnji teden pričeli program priredi- tev v počastitev tretjega občinskega praznika, nadalujejo jih ta teden, sklenili pa jih bodo v nedeljo z osrednjo sklepno sloves- nostjo v šotoru v Lovrencu. In praznik je zagotovo primerna priložnost za pogovor s kidričevskim županom Alojzem Špra- hom. Med drugim je povedal, da bodo za investicije v letošnjem letu namenili okoli 257 milijonov, to je skoraj polovico občinskega proračuna, ki je "težak" 564 milijonov. TEDNIK Gospod župan, ob praznikih običajno ocenjujemo uspehe, pa tudi težave, če se po- rajajo. Katerih ste imeli v minu- lem letu več? "Če sem iskren, vsakega po ma- lem. Seveda pa se ob praznovanju raje spomnimo uspehov. Najprej pa želim čestitati svojim občanom. Ob našem tretjem občinskem prazniku želim vsem še naprej ve- liko uspešnega dela. Ker pa je praznovanje hkrati z devetim dne- vom državnosti, vsem iskreno čes- titam tudi ob tem pomembnem prazniku." TEDNIK Vsekakor ste od dru- gega občinskega praznika v občini Kidričevo opravili veliko dela. Katere so najpomembnejše občinske investicije? "V tem obdobju smo sklenili dela pri prizidku k OŠ Kidričevo in tudi pri gradnji dvorane v Lovren- cu, kjer smo uspeli pridobiti še uporabna dovoljenja. Nadaljevali smo etapno gradnjo kanalizacije v Kidričevem, ki bo veljala 37 mili- jonov. Pripravljamo se na nakup stanovanja v Kidričevem in stare kmečke hiše v Cirkovcah, ki jo bomo uredili za potrebe turistične dejavnosti ter promocijo občine; za oba objekta je na voljo 14 mili- jonov. Pristopili smo k ureditvi javne razsvetljave v Strnišču, ki nas bo veljala 6 milijonov. Tudi na področju varovanja okolja imamo zagotovljeno dokumentacijo, tako da bomo v kratkem pričeli gradnjo ekoloških otokov, ki so nujno potrebni za selekcionirano zbiran- je odpadkov. Pridobili smo izvajalca za gradnjo večnamenske dvorane v Kidričevem, katere gradnja je predvidena v naslednjem obdobju. Ena najpomembnejših in finančno najzahtevnejših investicij v letošnjem letu pa je večnamenska dvorana v Cirkovcah. Žal še ni po- jasnjena vključitev te investicije v državni program investicij na področju šolstva in priprave 9-let- ke; projekt je razdeljen v tri etape in v prvi naj bi zgradili večna- mensko dvorano. Delež občine naj bi znašal okoli 170 milijonov. Naj omenim še sofinanciranje občine pri gradnji pločnikov v Šikolah; dela pravkar potekajo, težave pa nastajajo, ker je investitor (DARS) pozabil na širitev mostov. Tudi pri gradnji pločnikov v Spodnjem Gaju se je nekoliko zataknilo, ven- dar smo dokumentacijo sedaj že uspeli urediti. V obeh investicijah nastopa občina kot sofinancer, zato bo zanju zagotovila okoli 22 milijonov. Poleg tega smo veliko sredstev namenili za vzdrževanje in prep- lastitve cest po programu, ki ga je izdelal odbor za komunalno infi-a- strukturo. Te dni bo izbran izvaja- lec in pričakujemo, da bomo delo pričeli v kratkem. Z znanstvenora- ziskovalnim središčem Bistra smo sklenili pogodbo za izdelavo in- tegralnega razvojnega programa občine Kidričevo, kar nas bo velja- lo okoli 2 milijona, za projekt ce- lostnega razvoja podeželja in vasi pa bomo v letošnjem letu namenili okoli 3 milijone. Skratka za vse predvidene investicije bomo v letošnjem letu porabili okoli 257 milijonov, kar je skoraj polovico proračunskih sredstev, saj je letošnji občinski proračun težak 564 milijone." TEDNIK V občini Kidričevo imate kar tri lokalne kabelske te- levizijske sisteme. Kako daleč ste v prizadevanjih za njihovo po- enotenje oziroma povezavo? "Povezava vseh treh kabelskih sistemov se nam vleče že od prvega mandata. Že takrat smo imeli dobre namere in tudi nekaj sredstev je bilo rezerviranih za to, vendar se je zataknilo. Letos smo vendarle stopili korak naprej, saj smo že pridobili gradbeno dovol- jenje za povezavo s sistemom Ro- tovž, kajti sistem v Gerečji vasi to dopušča. Še vedno pa ostajajo težave v zvezi s povezovanjem društev, ki se ukvarjajo s kabelsko televizijo, saj je še veliko stvari ne- dorečenih. Vendarle pa upam, da bomo v kratkem le prišli do enot- nega kabelskega sistema. Jasno je, da bomo le tako lažje in ceneje in- formirali svoje občane o aktivnos- tih in delu v občini, ki je zelo bo- gato tudi na kulturnem in športnem področju. Poleg občinskega časopisa Ravno polje, ki ga občasno izdajamo, vidim v tem največjo možnost za lokalno obveščanje naših občanov." TEDNIK Prireditve v počasti- tev tretjega občinskega praznikja se vrstijo že dober teden dni... "Praznovanje smo začeli v sobo- to, 10. junija, ko je naša strelska družina na strelišču v Kidričevem izvedla tekmovanje z zračnim orožjem. Na kulturnem področju smo pričeli v petek, 16. junija, ko so v kulturnem domu v Kungoti pripravili pevsko revijo ljudskih pevcev, na kateri je zapelo več kot 100 pevk in pevcev. Naslednji dan, v soboto, so v Apačah izvedli ga- silsko tekmovanje v mokri vaji, na katerem je sodelovalo 10 desetin, zmagali pa so domačini. V nedeljo pa smo ob domu krajanov v Apačah praznovali 4. dan gasilcev občine Kidričevo. Prireditve se nadaljujejo tudi ta teden. Včeraj, v sredo, 21. junija, smo se sestali na slavnostni seji občinskega sveta. Danes, v četrtek, bodo v šotoru v Lovrencu pripra- vili program za otroke s Spidijem in Gogijem, popoldne pa bo tradi- cionalna nogometna tekma med svetniki občin Kidričevo in Starše. Jutri, v petek, 23. junija, bodo na igrišču v Kidričevem izvedli tradi- cionalni teniški turnir, v Lovren- cu turnir v malem nogometu, ob 20. uri pa bo v dvorani v Kidričevem srečanje kulturnih in prosvetnih društev občine Kidričevo, ki ga pripravlja TD Kidričevo. V soboto bomo izvedli kolesarski maraton Dravsko polje, v Starišincah bo občinsko gasilsko tekmovanje, zvečer pa bo v Lovrencu živžav z Aleksandrom Ježem. Osrednja slavnostna prireditev ob 3. občinskem prazniku pa bo na sam prazničen dan, v nedeljo, 25. junija, ob 15. uri v šotoru v Lovrencu. Po bogatem kulturnem programu z nastopom moškega zbora Talum in mladinskega pi- halnega orkestra OŠ Kidričevo bo modna revija domačih proizvajal- cev, zatem pa bodo v zabavnem delu nastopili Simona Weiss, an- sambel Idila ter Vlasta in Vesna Kidrič. Vljudno vabim vse občane in prijatelje naše občine, da se nam pridružijo. Nihče ne bo žejen in ne lačen, s pomočjo donatorja bomo namreč pekli vola na žaru in ga gostom in obiskovalcem brezp- lačno razdelili." Naj zapišemo še to, da bo kidričevski župan Alojz Šprah na nedeljski slovesnosti izročil grb občine podjetju Albin promotion iz Lovrenca za uspešno poslovanje in 10-letnico, Albinu Brglezu iz Šikol za prostovoljno delo na področju igradnje komunalne infrastrukture ter Vladu Premzlu iz Njiverc za delo pri razvoju infra- strukture. Posebne knjižne nagra- de pa bo župan izročil sedmim učencem, ki so vseh osem razredov končali z odličnim uspehom. M. Ozmec Alojz Šprah je že drugi mandat župan občine Kidričevo Trenutno gradijo pločnike v Šikolah. Foto: M. Ozmec SP. GRUSKOVJE / OBISK PRI NAJSTAREJŠEM OBČANU 90 lef iliifona Šnigoio 10. junija je 90. rojstni dan slavil Anton Šmigoc, najstarejši občan občine Podlehnik. V soboto so ga obiskali predstavniki občine na čelu s predsednikom komisije za zdravstvo, socialo in otroško varstvo Milanom Vidovičem in županom Vekosla- vom Fricem. Poleg čestitk in dobrih želja so najstarejšemu občanu izročili priložnostno darilo. Anton Šmigoc je bil rojen v Ljubstavi, na sedanjo domačijo pa se je priženil leta 1932. Danes v prijazni haloški domačiji, ki je bila zgrajena že davnega lata 1730, živi sam in kljub častitljivim letom skrbi sam zase in obdeluje vino- grad, ki je še kakih deset let sta- rejši. Trdega življenja v Halozah se je Anton privadil in jih tudi ob svojem devetem križu ne namera- va zapustiti ter se preseliti h kate- remu od svojih otrok, ki ga sicer radi obiskujejo in poskrbijo zanj. Ima tri še živeče otroke, 5 vnukov in 9 pravnukov. Slednjih je še po- sebej vesel in v času obiska občinske delegacije sta bili pri njem tudi pravnukinji Klara in Nina iz Ptuja. 90-letni Anton ima bogate življenjske izkušnje in zvrhan koš spominov na dobre in slabe strani življenja, ki ga je preživel na haloški kmetiji. Med tistimi na- jtemnejšimi spomini, ki so vedno v ospredju, so spomini na drugo svetovno vojno, njegovo bivanje v taborišču, na delo pri nemških kmetih ... Pa temne spomine kaj kmalu prežene njegova vedrina in ob tem ne pozabi poudariti, da je danes življenje drugačno in predvsem lepše. Obiska predsta- vnikov občine je bil nadvse vesel, z njimi nazdravil, z županom pa sta celo zapela nekaj domačih. Slavljencu želimo še na mnoga zdrava leta tudi v uredništvu Tednika. J. Bračič 90-letni Anton Šmigoc, predstavniki občine Podlehnik in najbližji sorodniki na Smigočevi domačiji v Spodnjem Gruškovju 7 DORNAVA / KONCERT ZA OHRANITEV BAROČNEGA GRADU i Irske in velške pesmi ogrele srca Odbor za obnovo baročnega dvorca v Dornavi, ki je za svo- ja večletna prizadevanja pred kratkim prejel občinsko priz- nanje, je v četrtek pripravil še eno prireditev. V akustični dvorani gradu sta glasbenici Shirlie Roden in Alenka Zu- pan pričarali pravo glasbeno poslastico. Polna dvorana obiskovalcev, med katerimi so bili tudi člani ptujskega rotarijanskega kluba Ptuj, je dala vedeti, da tudi širši javnosti ni vseeno, kaj se dogaja z dornavskim baročnim biserom. Utrinek koncerta Shirlie Roden in Alenke Zupan Člani odbora, ki ga sestavljajo domačini, so vnovič opozorili, da bo ne glede na novo namembnost gradu potrebno postoriti nekatera nujna vzdrževalna in sanacijska dela. Franc Šegula, župan občine Dornave, je obiskovalcem pojas- nil, da je ministrstvo za kulturo le- tos namenilo okrog 40 milijonov namenskih proračunskih sredstev, s katerimi bi obnovili kritino, ki je nujno potrebna, saj vlaga uničuje freske in druge dragocenosti. Prav tako pa kliče po sanaciji fasada in stavbno pohištvo. Letos bi radi uredili vsaj prednji del. Franc Visenjak, predsednik ptujskega Rotarv kluba, se je zah- valil za prijeten večer glasbenicam in članom odbora. "Upajmo, da bodo tako odgovorni kot širša javnost imeli dovolj razuma, da ne bodo pustili, da se zmaliči še en slovenski biser," je še razmišljal. Četrkov koncert je bil v sklopu praznovanja občinskega praznika, stanovalcem gradu pa so z njim polepšali večer. Zakonca Mlinaric pa sta ob tej priložnosti podarila svojo vinsko kapljico, katere steklenice se ponašajo s sliko baročnega dvorca. Shirle Roden in Alenka Zupan imata podoben koncert, obogaten s cerkveno glasbo, 1. julija ob 19.30 v cerkvi na Ptujski Gori. Tekst in foto: Marija Blodnjak TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 25 PLITVICE'(R HRVAŠKA) Petdeseti maraton Hlirlia Vindiša Po ponovni vrnitvi na telunovanja gre znanemu ptujsliemu ma- ratoncu Mirliu Vindišu vedno bolje in svojo bogato zbirko po- kalov in diplom samo še dopolnjuje. V svoji dolgi in bogati ka- rieri je bilo že veliko veselja ob uspehih. Rad se udeležuje ma- ratonov, še posebej tam, kjer je kdaj že odnesel kakšen pokal in osvojil prvo mesto. V jubilejnem nastopu na mara- tonih, do sedaj jih je bilo petdeset, je na zelo težkem maratonu ob Plitvičkih jezerih zmagal s časom 2:31,14 ter popravil svojo rekord- no znamko iz leta 1987, ko je zma- gal. V letu 1998 je moral zaradi poškodbe odstopiti. Pravijo, da gre v tretje rado in tako je bilo tudi tokrat. Zaradi dolge odsot- nosti, katere razlog je bila poškodba, Mirko še ni najbolje pripravljen. Tega se je zavedal. Lanskoletni zmagovalec Madžar Marton Lajstos je vodil do 28 ki- lometra, nato pa se Mirko odlepil in si pritekel prednost, ki je zasle- dovalci niso mogli več izničiti. Po prihodu na Ptuj je Mirko po- vedal: "Plitviški maraton spada med težje, saj je proga precej raz- gibana. Bilo je vroče in soparno, mogoče nekoliko preveč. Poiz- kušal sem kar najbolje razporediti svoje moči. Veliko prednost sem imel v tem, da progo dobro poznam in da je bilo potrebno taktično dobro odteči. Do ose- mindvajsetega kilometra sva z Madžarom še tekla skupaj, nato pa sem do konca bil dobro razpo- Vse najboljše ob 50. marato- nu, Mirko! Foto: Langerholc ložen in mi je uspelo zmagati, v Plitvicah že drugič." Danilo Klajnšelf TEKAŠKI KLUB MARATON / TEK OB MEJAH SLOVENIJE Devetii okrog Slovenije Tekaški klub Maraton Ptuj je pred jutranjim startom devetega teka ob mejah Slovenije v počastitev dneva državnosti organiziral predstavitev ekip in ogled ptujske vinske kleti. V teku letos sodelujejo štiri ekipe: zraven domačinov - tekaškega kluba Maraton Ptuj, za katere bodo tekli Mirko Vindiš, Andrej Voglar, Ivan Golob, Nataša Vidovič, Miha Svržnjak, Miran Sagadin in Matjaž Farič, še lanski zma- govalci in rekorderji proge Kaiser-Petlja Ptuj (Marjan KrempI, Robi Prešnjak, Miha Renčelj, Milan Zupane, Robert Frajnkovič, Avgust Manfreda, Franc Zupanič), ekipa Migi- Dur (Boštjan Potočnik, Bojan Foršček, Samo Lavrič, Mirko Perko, Aleš Mrkun, Uroš Irina, Robert Merhar) in letos prvič Policijska uprava Ljubljana (Branko Novak, Anton Holdinar, Matevž Dremelj, Zvone Zore, Brane Lavrič, Borut Petrič, Darja Kokalj). Na start so se odpravili v torek ob 8. uri ter tekli po Prlekiji in Prekmurju, dan pa končali v Ra- dencih. O nadaljevanju in koncu tekme bomo poročali prihodnji teden. n/lilan Krajnc Pavlica ZGORNJA PRISTAVA / NOVO ASFALTNO IGRIŠČE Krona štiriletnih prizadevanj Pred štirimi leti so v Zgornji Pristavi v KS Dolena ustanovili športno društvo. Štiri leta ali morda še več so stara tudi priza- devanja, da bi uredili asfaltno igrišče ter tako poskrbeli za rekreacijsko in tekmovalno dejavnost svojih članov oziroma vseh prebivalcev krajevne skupnosti. S pomočjo občine, krajevne skupnosti, krajanov, sponzorjev in z lastnim prizadevanjem se je želja v nedeljo uresničila. Name- nu so predali novo asfaltno igrišče za mali nogomet in košarko ter ob tej priložnosti pripravili prvi tur- nir za pokal občine Videm. Za ureditev igrišča v idiličnem okolju ob ribniku, ob vznožju Ha- loz, so potrebovali dobre tri mili- jone tolarjev. Kot je ob otvoritve- ni slovesnosti dejal župan Franc Kirbiš, je asfaltno igrišče pomem- bna pridobitev za mladino in dru- ge, rekreacije in druženja željne občane, je pa to že šesto tako ure- jeno igrišče na območju občine. Pridobitve sta bila vesela tudi predsednica sveta KS Dolena Francka Petrovič in predsednik športnega društva Alojz Stramič, ki je povedal tudi to, da imajo v zimskem času v bližini igrišča in ribnika, ki je v upravljanu RD Majšperk, tudi vlečnico, ki ob ugodnih snežnih razmerah omo- goča smučanje v domačem kraju. Lepo je, če prizadevanja posa- meznikov in društva z razume- vanjem in naklonjenostjo podpre tudi širša skupnost. JB Slovesno odprtje novega igrišča v Zgornji Pristavi ŽENSKA ODBOJKA / KONEC PRESTOPNEGA ROKA Sprememl^a imena, nove igrallie Za odbojkarice ptujskega Marsela seje lansko prvenstvo v prvi državni odbojkarski ligi končalo srečno: zaradi združitve ekip iz Ljubljane so ostale med prvoligašinjami. Vodstvo kluba ni stalo križem rok in je hitro ukrepalo. Prvo, kar so naredili, je bilo, da so spremenili ime kluba, ki se bo sedaj imenoval ŽOK Elektrolo- gistika in bo pod tem imenom nastopal v prvi državni odbojkars- ki ligi. Za odbojkarji je tudi pres- topni rok, ki se je končal v torek, 20. junija. O spremembah v igralskem kadru nam je menedžer ZOK Elektrologistika Štefan Vrbnjak povedal: "Enostavno smo bili prisiljeni ukrepati, ko je klub obstal med prvoligaši. Vsem igralkam smo dali proste roke. Razlog je bil v tem, da smo želeli kvalitetno delo, tega pa ni bilo, saj je bilo igranje bolj zaradi rekreacije. Narediti moramo mlado in perspektivno moštvo, ki si bo s svojim pristo- pom in željo po uspehu izbojevalo status prvoligaša ter pokazalo malo več želje za igranje odbojke, kot je bilo to v lanski sezoni. V klubu so ostale Janja Vindiš, Ta- mara Zenunovič, Nuša Mohorko in Ana Šerona. Naredili smo po- tezo, ki smo jo načrtovali že lansko leto, a bolj potihoma. V klub smo pripeljali mlade igralke. Štefan Vrbnjak ki so po kakovosti višjega ranga, perspektivne. To so: Elmira Jaga- dič, Mateja Črešnar, Barbara Janžekovič, Tanja Arih in Nataša Mataln. Po daljšem odmoru se v ekipo vrača Marjana Gojkošek- Horvat. Ta dekleta so prišla iz ma- riborskega Infonda." Ta ekipa bo zelo mlada ter bo se- veda morala veliko delati. V klubu so se pogovarjali z nekaj trenerji, na koncu pa se odločili, da na klop ponovno sede profesor Bojan No- vak. O tem je Štefan Vrbnjak de- jal: "Opravili smo razgovore s pe- timi trenerji, na koncu pa prišli do zaključka, da je najprimernejši in najkvalitetnejši za opravljanje trenerskega posla Bojan Novak. On je tudi z našo ekipo osvojil tretje mesto, potem pa je bilo več objektivnih razlogov, da tega ni mogel ponoviti oziroma ni vse po- tekalo, kot bi moralo." V ptujskem taboru so imeli ne- kaj sreče z ostankom v ligi, čeprav je bilo precej razočaranja v nasto- pih, saj so vsaj po imenih imeli zelo močno igralsko zasedbo, a ta ni dala tistega, kar bi morala. Zato je tudi razumljiva poteza o zamen- javi igralskega kadra. O ciljih v novi sezoni pa je menedžer ŽOK Elektrologistika povedal: "Imamo zelo mlado eki- pe, katere povprečje starosti je dvajset let. Potrebno se bo dobro pripraviti. Z dobro uvrstitvijo ne bi smeli imeti težav, saj je ekipa mlada in predvsem željna dokazo- vanja, o motiviranosti pa niti ni potrebno govoriti." Tekst in foto: Danilo Klajnšek PTUJ / USTANOVLJENO ŠPORTNO DRUŠTVO CENTER Jci veije športno adejstvovanje V ptujski mestni četrti Center že nekaj časa deluje športno društvo Center. Nastalo je na pobudo večjega števila občanov te četrti, ljubiteljev športa in rekreacije, da bi z organiziranim de- lovanjem in delovanjem na višji ravni za športne aktivnosti nav- dušili še več občanov. Predsednik ŠD Center je Jože Maučec, tajnik pa Peter Gaspari. Mestna četrt Center je za potre- be klubskega delovanja zagotovila novemu društvu prostore na Potrčevi 34, kjer imata svoje pros- tore že klub Obzorje in društvo Fl - Fan klub, ki povezuje ljubi- telje avtomobilističnega športa. Na tem naslovu je tudi sedež četrti Center. Med prvimi so se v okviru športnega društva Center orga- nizirale nogometna in veslaška sekcija ter sekcija za balinanje, v kratkem pa bosta ustanovljeni še sekcija za kolesarjenje in po- hodništvo. Vpis novih članov po- teka v pisarni mestnih četrti na ptujskem magistratu. V okviru prizadevanj za oživitev veslanja bo veslaška sekcija 24. ju- nija organizirala spust veteranov po stari strugi Drave od Dupleka do Ptuja, prvega julija pa bo srečanje z veslači s Kolpe. Ob prazniku mestne občien Ptuj bo sekcija za balinanje organizirala tradicionalno srečanje med bali- nisti mestnih četrti in mestne občine Ptuj. Pri obnovljenem ptujskem balinišču na Potrčevi 34 trenutno člani društva Formula ena urejajo ograjo in okolico. V načrtu ŠD Center pa je tudi uredi- tev javne razsvetljave okrog bali- nišča, da bi lahko organizirali tudi nočne tekme oziroma rekrea- tivna srečanja. Sredstva za delovanje društva bodo zagotovili s prispevki oziro- ma dotacijami ter članarino, ki jo bo določil upravni odbor društva na eni prihodnjih sej. MG GRGAR / GOR- SKO-HiTROSTNA DIRKA LETOS BREZ NESREČ Ptujska dirkaia med enaisteriio člani športnega avtomobilis- tičnega društva Kurent racing team Ptuj so se v nedeljo dobro odrezali na gorski hitrostni dirki. Prve letošnje gorske dirke za SEICENTO PETROL POKAL na progi Grgar - Grgarske Ravne, ki se je lani vpisala v anale dir- kaškega športa predvsem zaradi številnih nesreč, so se letos ude- ležili le najpogumnejši. Med nji- mi sta bila tudi Ptujčana Aljoša Tušek in Milan Senčar, ki sta po nekoliko slabši prvi odlično odpeljala drugi dve etapi vožnje in na koncu osvojila osmo (Tušek) in enajsto (Senčar) mesto. Zmaga je pripadala prekaljenemu dirkaču gorskih rilijev Miču Milosavlje- viču. Naslednja gorska dirka za pokal Seicento bo že to nedeljo, 25. juni- ja, na progi Litija - Bogenšperk na Dolenjskem. MS 26 četrtek, 22. junij 2000 ■ TEDNIK ZA KRATEK CAS Info- glasbene novice! Poletje se je tudi uradno začelo in naslednje tedne lahko pričakujemo tako ime- novane poletne hite. Ker pa se v tem tednu zaključuje šolsko leto, bodo najstniki začeli uživati v počitnicah in bodo imeli več časa za pos- lušanje glasbe. V Belgiji in na Nizozemskem trenutno poteka evropsko naogometno prvenstvo. Večina reprezentanc ima svojo nogometno himno in naša nosi naslov Slovenija gre na- prej, pripravili pa so jo Zoran Predin, Peter Lovšin in Vlado Kreslin. Anglija velja za najbolj produktivno glasbeno državo v Evropi in njihove nogome- taše je glasbeno podprla sku- pina FAT LES v mlačnem pop komadu JERUSALEM ki temelji na precej provokativ- nem besedilu. Ena izmed uradnih himn prvenstva nosi naslov CHAM- PIONE 2000 in jo izva- ja skupina E-TYPE ter temelji na udarnih house ritmih, podprtih z latino navijaškimi vzorci. JENNIFER LOPEZ je zares zal- jubljena v raperja Puffa Daddy- ja. Sanjska ženska za ninoge moške razvija v zabavnem ko- madu LETS GET LOUD ^^^^ nov atraktiven plesni latino glasbeni stil. Britansko-nemško skupino SNAP je ustanovil raper Turbo B. in njihova prva uspešnica se je imenovala The Povver. Z veliko močjo in reklamo se vračajo SNAP s studijsko zani- mivim plesnim projektom GIM- MEATHRILL Britanski trio OLIVE ima odličen komad You are not Alone, ki je priplezal na vrh bri- tanske lestvice malih plošč. OLIVE tudi tokrat spremlja pri- jeten ženski vokal in sintisaj- zerski beat v komadu I'M NOT IN LOVE ki so ga v originalu izvajali člani skupine 1000. Ameriška pevka JANET JACK- SON je leta 1997 izdala zadnji album The Velvet Rope in leta 1998 zadnjo ploščo Everyti- me. Eddie Murphy je posnel drugi del komedije The Nutty Professor in za ta film je pevka posnela osvežujočo r&b skladbo DOESNT REALLV MATTER producirala sta jo stara mačka Jimmy Jam in Terry Levvis. Ameriška pevka JESSICA SIMPSON je debitirala na lest- vicah z zahtevno soul balado I Wanna Love you Forever. Čudovita pevka je z albuma Sweet Kisses snela sproščujočo popevko I THINK I'M IN LOVE WITH YOU Nemški pevec SASHA je še zmeraj zelo popularen s hitom Let me be the One. Obetavni pevec se tokrat ni izkazal v pe- smi CHEMICAL REACTION ki glasbeno združuje pop in regi glasbeni stil. Kanadska pevka KD LANG je leta 1983 ustanovila svojo sku- pino Reclines, medtem ko je na solo glasbeni poti najbolj blestela z uspešnico Constant Craving. Kathy Dawn Lang je čustveno odpela odlično srednje hitro pop in folk/rock skladbo SUMMERFLING ki jo boste našli na zgoščenki Invincible Summer. Ameriški band RED HOT CHI- Ll PEPPERS je s fantastičnega albuma Californication snela že tri briljantne single ali male plošče z naslovi Scar Tissuer, Around the World in Othersi- de. Izreden band snema glas- bo za založbo VVarner (v Slo- veniji jo zastopa založba Nika) in pri njen fantje izdajajo nas- lovno fenomenalno ročk bala- do CALIFORNICATION v kateri ponovno blesti pevec Anthony Kiedis. Britansko skupino OASSIS je med evropsko koncertno tur- nejo zapustil kitarist Noel Gal- lagher, vendar skupina kon- certi ra naprej. OASIS izgublja- jo svoje oboževalce, vendar so se člani skupine izredno potrudili v klasični ročk baladi SUNDAV MORNING CALL z albuma Standing on the Shoulder of Giants. David Breznik POPUUkRNIH 10 / Popularnih 10 1.lt'smyUfe -BONJOVI 2. The One - BACKSTREET BOYS 3. Oops! I did it Again - BRITNEV SPEARS 4. If I Told you That - WHITNEY HOUSTON & GEORGE MICHAEL 5. You Sang to me - MARC ANTHONV 6. When a Woman - GABRI ELLE 7.niNeverStop-N'SYNC 8. Uncle John from Jamaica - VENGABOVS 9. The Real Slim Shady - EMINEM 10. Are you stili Having Fun - EAGLE EVE CHERRV Ljestvicx) POPUUVRNIH 10 lahko poslušate vsako'^ soboto v večernem sporedu radia Ptuj. 1 Mladi dopisniki JAZ - SIAMSKI MUC Jaz sem siamski muc. Živim čisto in zdravo življenje. Imam svetle rjave oči in zelo ostre kremplje. Le kopljem se nerad. S fenom se rad sušim. Rad se poigravam tudi z volno ali žogi- co. Imam sivo belo dlako in črno liso na hrbtu. Najraje imam brikete Felix. Pri hiši sem gospodar in gospodarim. Včasih sem tudi zelo len. Pri hiši sem že vrsto let in se lepo zabavamo. Moj najljubši prija- telj me pelje vsaki dan na spre- hod. Rad bi imel še malo več svobode in še bi malo lenaril. Rad bi pa vedel, kaj delajo sme- tiščni muci. No, od tega pripo- vedovanja se mi že dremlje! Matjaž Valenko, 4. c, OS Gorišnica ČEBELAR Danes smo obiskali čebelarja Branka. Pokazal nam je panje, velik kolač voska, svoj prvi med. Povedal nam je, da čebele iz voska delajo satje. Tudi jaz bi bila čebelarka. Lea Simenko Čebelar Branko Ima 60 čebelj- ih družin. Ogledali smo si satje. Pokusili smo cvetni prah. Lep pozdrav čebelarju Bran- ku! Ana Cafuta Obiskali smo čebelarja Bran- ka. Ogledali smo si notranji del panja. Videli smo novo in staro satje. V enem panju je 30 do 60 tisoč čebel. Ogledali smo si še sadovnjak. Dominik Murko, drugošolci OŠ Videm VLAKEC Vlakec po tirnicah hiti, v ovinke se nagiba in z zvončkom pozvoni: cin, cin, cin. Glejte, vlakec po tirnicah hiti, s piščalko piska, on se veseli. Vlakec po tirnicah hiti, vse hitreje in hitreje, mimo mest drvi. Na postajo že prihaja, zdaj pa počasneje. STOJ! Tu je že peron. Monika Novak, OS Juršinci ZVERI čez noč so prišli in napadli vasi. To so bile zbrane zveri. Pojedle so vse mogoče, zraven pa še štiri koče. Kdor je hotel še predjed, dobil je velik sladoled. Tamara Zadravec, 3. a, OS Miklavž pri Ormožu PRVOAPRILSKA ŠALA v petek zvečer, ko sem šel spat, sem se spomnil, da je jutri 1. april. Mislil sem, kako bi se pošalil z mamo za 1. april. Zju- traj sem se zgodaj zbudil in odšel k mami in očku v spalni- co. Začel sem se delati, kot da jočem. Oba sta naenkrat vprašala kaj mi je. Odgovoril sem jima, da me boli zob. Mama je hitro vstala in mi ho- tela pogledati kateri zob. Jaz pa ji nisem hotel odpreti ust in sem se začel smejati, da je to prvoaprilska šala. Mama je bila jezna, vendar ko se je očka začel smejati, se je še ona nasmejala. To je bila moja prvoaprilska šala. Jani Zamuda, 4. c, OS Gorišnica PISMO PRIJATELJICI Draga prijateljica! V Pil-u sem našla tvoj članek, in ker se mi je zdel zanimiv, sem se odločila, da ti bom pisa- la. Sem Mateja Fajfar, ki obisku- je OŠ Miklavž pri Ormožu. Sta- ra sem enajst let in hodim v peti razred. Doma sem v Slovenskih goricah. To je na severovzhodu Slovenije. Moja hiša je v Malem Brebrovniku. Oddaljena je kakšnih sto metrov od Jeruzale- ma. Obdana je z vinogradi, goz- dovi in njivami, največ je vino- gradov. Jesen je tukaj najlepši letni čas, saj obiramo grozdje. Sliši se klopotanje klopotcev, ki me velikokrat zbudijo. Listje odpada. Vse je v pisanih bar- vah. Nedaleč od nas je v turških časih nastal Bab j i klanec. Žene so Turke pregnale tako, da so na njih spuščale vročo vodo. Zraven hiše še stoji kostanj, ki je star okrog sto let. Pod njim je klopca, na katero velikokrat se- dem in gledam našo čudovito pokrajino. Imam starša in bra- ta. Oba starša sta učitelja, brat, ki mu je ime Niko, pa obiskuje že srednjo šolo. Zunaj se že temni. Sonce za- haja in nebo je pisanih barv. Počasi bo že trda noč, zato mo- ram končati. Prosim, odpiši mi in v pismu se mi tudi ti predsta- vi. Lepo te pozdravljam! Mateja Fajfar, 5. a, OS Miklavž pri Ormožu INTERVJU S PREŠERNOM vprašanje: Kako ste postali pesnik? Odgovor: Že kot otrok sem zelo rad pisal. Vedno sem si želel poklic, kot je pesnik. Vem, da je pesnik zelo nehvaležen poklic, pa ga kljub temu opravl- jam. Vprašanje: Pišete zelo lepe pe- smi, še posebno romatnične in ljubezenske. Od kod vam ta navdih? Odgovor: Ta navdih je neus- lišana ljubezen do Julije. Vprašanje: Ste si kdaj zamisli- li, kaj bi bili, če ne bi bili pes- nik? / Odgovor: Ne, nikoli. Vprašanje: Nekateri ljudje pravijo, da ste se rodili prehi- tro. Vas to kaj moti? Odgovor: Ne, sploh ne. Vprašanje: Zakaj si očitate tragično smrt Matije Čopa? Odgovor: Ker se je utopil pred mojimi očmi in mislim, da bi ga lahko rešil. Vprašanje: Kaj bi naredili, če bi ena izmed vaših pesmi zasto- pala našo državo kot himna? Odgovor: Bil bi zelo vesel. Vprašanje: Nekaj časa ste kot učitelj poučevali v Cekinovem gradu v Ljubljani. Kje se počutite bolje - v mestu ali na podeželju? Odgovor: Vsekakor na podeželju. Vprašanje: Zakaj? ' Odgovor: Ker se lahko sproščeno gibam po svežem zraku, ki ga v mestu ni, na podeželju rad delam, v mestu pa ne; vsaj fizičnega dela ne in še bi lahko našteval. Vprašanje: Ko vam je umrl brat Jože, ste bili zelo potrti. Odgovor: Da, res sem bil zelo potrt, ker se je vse zgodilo tako nepričakovano. ' Vprašanje: Zakaj ste se zatekli k pijači? Odgovor: Ker me je prizadela smrt Matije Čopa, še bolj pa me je prizadela smrt brata. Vprašanje: Zdaj ste stari 45 let. Kaj mislite početi v prihod- nosti. Odgovor: Pri 50. letu se bom upokojil in gledal vnuke, kako odraščajo. To nam je povedal doktor France Prešern za naš članek, ki smo ga shranili v državni sef kulture kot spomin na umrlega pesnika. David Širovnik, 8. b, OŠ Kidričevo LUJZEK Dober den vsaki den! Tata pi- smo sen vam napisa v pondelek, saj v nedelo neje bilo cajta, ker sma se z Mico, ko srna živino opravla, še v toplice spravla. V kerih toplicah sma se kopala, vam nemo napisa, da ne bi to preveč reklamno zglednolo. Voda bla topla, sunce vročo, špricar pa hladen. Vsojeblotak, kak more biti, če se nemaš kon skriti. Še posebno na ženskah se vidi, da smo v ekonomski krizi, saj so kopalke samo še v obliki trakecov okoli oprsja in spodje- ga tola. Nič več neje skrito, še posebno pri tistih, ki se sunčijo in koplejo čista nogi, kak so se tudi naredili. Tokšnim provimo nudisti, najbrž zato, ker nudijo pogled na vse, kaj jim je zraslo, gor vstanolo ali pa se že doj po- veslo. Zaj pa od nagecov še malo k politiki. Kak vidite, nova oblost dobro "mesari" med direktori najboljših firm in si priprovla teren zfl jesenske volitve, ko pač more meti vsoka stranka puno mošjo, saj je drgačik malo šans za zmago na volitvah. V javnosti pač najbolj odmeva, da je bija na hitro imenovoni za direktora Telekoma dozdajšji podpredsed- nik vlode Marjan Podobnik. Mene to čista nič ne preseneča. Lidje mu očitajo nestrokovnost in politično namestitev. Kaj ne- strokovnost, glih ta provi je zbroni, saj se je kak inženir kmetijstva in direktor kmetijske zadruge precik dugo s teleti ukvarja in je tele-kom prava fir- ma zja njega... Prave lidije treba dati na prova mesta, ta je ta pra- va kadrovska politika! Na našam Suhem bregi se vse sišL Deža nega, mlake so prazne in suhe, pšenica prisilna zori, suša je na travnikih, v goricah, samo še v pivnicah je vloga v pa- lovjokih od lenske obilne vinske letine. Tudi mija z Mico bi rada nekaj vinčeka odala. Če je kdo interesent, naj se jovi. Liter ta bojšega kasta 300, liter ta malo slabšega pa 250 talarov. Ceneje ga ne doma, rajši ga samo spije- mo. Tak, pa je kunec, nega več pa- pira in tudi ne cajta, saj Mica že zave, da grema v gorico špricat in švicat. Vas lepo podavljam LUJZEK TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 29 ŠPORT ODBOJKA / GRANIT SLOVENSKA BISTRICA Milo Pušnik ostuia v Grmita v odbojkarskem klubu Granit iz Slovenske Bistrice so po končani sezoni bili zadovoljni, saj so si uspeli izboriti obsta- nek med prvoligaši. Šlo je bolj na tesno, vendar so le uspeli. Bistričani so vso sezono igrali dobro in velikokrat so imeli precej nesreče. Končni cilj pa je bil dosežen. Po končanem prvenstvu je bilo veliko vprašanj glede igralskega kadra, ki bo v naslednji sezoni igral med prvoligaši. Toda v Bi- strici so naredili pravo potezo, ko so se uspeli dogovoriti za sodelo- vanje z državnim reprezentantom Mišom Pušnikom. Ta odbojkar je v mintili sezoni dobro igral za Bi- stričane in se dobro vklopil v novo okolje. Po uspešnih nasto- pih za slovensko reprezentanco, kjer je prikazal vrhunsko igro, pa se je z vodstvom kluba uspel do- govoriti za sodelovanje tudi v nas- lednjem letu, kar pomeni, da bodo Bistričani tudi v naslednji sezoni zelo močni. Dobro in načrtno delo daje sa- dove in zato ni bojazni, da se mdi v prihodnje v Slovenski Bistrici ne bi igrala prvoligaška odbojka ter z dobrimi igrami zadovoljila velikega števila navijačev, ki spremljajo igre svojega Granita. Seveda so slednji najbolj zado- voljni in ob dobrih igrah ne bo zmanjkalo podpore iz tribun. Danilo Klajnšek Športne novite NOGOMETNI TURNIRJI... # v Juršincih športno društvo Jiniinci priredi v soboto, 24. jimija, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v Juršincih. Organizator je za naj- boljše ekipe pripravil bogate fi- nančne nagrade in pokale. Od na- gradnega fonda gre 50 odstotkov za nagrade. Prijavnina znaša 8000,00 SIT. • y Skorbi Klub za športno rekreacijo Skorba bo v petek, 30. junija, ob 20. uri organiziral veliki nočni turnir v malem nogometu. Sklad za nagrade bo znašal 500.000,00 SIT in bo v celoti izplačan, če bo prijavljenih 50 ekip. Prijavnina za turnir znaša 10.000,00 SIT. Vse informacije po telefonu 040 276- 181. • V Lovrencu športno društvo Lovrenc na Dravskem polju prireja v petek, 23. jimija, ob 20. uri 4. tradicio- nalni nočni turnir v malem nogo- metu za prehodni pokal občine Kidričevo. Na turnirju lahko so- delujejo ekipe in igralci iz občine Kidričevo. Za najboljše je organi- zator pripravil lepe nagrade. KOLESARSTVO • Rekreacijski maraton v Kidričevem športno društvo Kidričevo - ko- lesarska sekcija prireja rekreacij- ski maraton Dravsko polje, ki je namenjen vsem ljubiteljem re- kreacije in kolesarstva. Maraton, dolg 47 kilometrov, bo pod pokro- viteljstvom občine Kidričevo. Prijavnina zanj znaša za odrasle 2000,00 SIT, za otroke do 15 let pa 1500,00 SIT. Start bo ob 9.30 uri, cilj pa predvidoma ob 12.30 uri pred restavracijo P AN. Če bo sla- bo vreme, bo maraton naslednji dan. Vse informacije pri Dušanu Kovačiču, telefon 062 796-265. Danilo Klajnšek mDOBilHSKA NOGOmNA ZVEZA PTUI, UOMSKOVA 3 MEDOBČINSKA NOGOMETNA ZVEZA PTUJ Kontne lestvite in liste streltev L razred po 3. krogu kontnite: 9. VIDEM 18 3 2 13 29:69 11 10. STOJNCI 18 O 1 17 14:125 1 ST. DEČKI "B" I.ORMOŽ 14 12 2 O 72:14 38 2. PRAGERSKO 14 10 4 O 61:19 34 3. SKORBA 14 8 2 4 53:23 26 4. BOČ 14 6 1 7 36:34 19 5. PODLEHNIK 14 5 2 7 47:44 17 6. MARKOVCI 14 4 3 7 27:57 15 7. SLOVENJA VAS 14 2 O 12 26:68 6 8. POLSKAVA 14 2 O 12 26:79 6 MLAJŠI DEČKI I.DRAVA 14 13 1 O 149:3 40 2. ALUMINIJ 14 12 1 1 163:5 37 3. ORMOŽ 14 9 2 3 77:33 29 4. LOVRENC 14 7 O 7 35:75 21 5. BISTRICA 14 5 3 6 60:54 18 6. BUKOVCI 14 3 2 9 16:97 11 7. GEREČJAVAS 14 1 2 11 8:94 5 8. HAJDOŠE-1 14 2 1 11 9:131 3 Najlioljši strelti: • 1.razred: 1. Miran Klajderič (Stojnci) 24, 2. An- drej Trunk (Dornava) 22, 3. Matej Golob (Stoj nci) 15; - 2. razred: 1. Boris Tekmec (Hajdoše) 23, 2. Al- eksander Mlakar (Skorba) 17, 3. Gorazd Milošič (Podlehnik), Jože Smigoc (Skorba) 15; mladina: 1. Vojko Volovšek (Boč) 32, 2. David Petrovič (Podvinci) 29, 3. Denis Petek (Grajena), David Horvat (Hajdina) 25; kadeti: 1. Damir Krajnc (Hajdina) 34, 2. Damir Topolovec (Slovenja vas) 31, 3. Bojan Emeršič (Tržeč) 26; st. dečki A: 1. Alen Kokot (Aluminij) 50, 2. Bo- jan Zagoršek (Dornava) 42, 3. Ivan Emeršič (Dra- va) 33; st. dečki B: 1. Blaž Zagoranski (Skorba) 22, 2. Mitja Kosi (Ormož) 22, 3. Luka Gajšek (Podlehnik) 20; mlajši dečki: 1. Aljoša Fruk (Aluminij) 39, 2. Uroš Veselic (Aluminij) 38, 3. Miha Leben (Drava) 28. FAIRPLAT: 1. RAZRED: Ormož 90, Stojnci 92, Dornava 125, Videm 132, Gorišnica 136, Polskava 137, Sre- dišče 139, Pragersko 146, Boč 164, Markovci 168, Eltehšop Rogoznica 172, Slovenja vas 173 točk; 2. RAZRED: Zavrč 104, Hajdoše 105, Skorba 117, Apače 121, Podlehnik 138, Lovrenc 141, Pago Leskovec 149, Grajena 154, Bukovci 166, Podvinci 167, Tržeč 184 točk; MLADINCI: Dornava 72, Polskava 86, Hajdina 89, Boč 92, Pragersko 104, Središče 111, El- tehšop Rogoznica 115, Gerečja vas 133, Podvinci 139, Gorišnica 142, Grajena 158, Videm 193 točk; KADETI: Hajdina 20, Tržeč 48, Cirkulane 64, Apače 76, Sloven- ja vas 76, Stojnci 81, Pago Le- skovec 85, Markovci 94, Gerečja vas 150 točk. Danilo Klajnšek SPONZOR POROČANJA: Classi€ GašljevK AAB, d.n,o* Slovenja vas 35, GSM 041/648-940 OBČINA PODLEHNIK objavlja na podlagi Pravilnika o finančnih inter- vencijah za ohranjanje in razvoj kmetijsh/a v Občini Podlehnik RAZPIS za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Pod- iehnk za leto 2000 i. SPLOŠNI POGOJI 1. Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Podleh- nik lahko za dodelitev sredstev zaprosijo pravne in fizične osebe državljani Republike Slovenije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebi- vališče in sedež v Občini Podlehnik ter bodo sredstva investirali v Občini Podlehnik. 2. Navodila in informacije v zvezi z razpisom do- bijo prosilci na Obdravskem zavodu za veterinarst- vo in živinorejo Ptuj, pri terenskem kmetijskem svetovalcu Kmetijske svetovalne službe Ptuj in na Občini Podlehnik. 3. Zahtevek za dodelitev sredstev za finančne in- tervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na Kmetijsko svetovalno službo pri Obdravskem zavo- du za veterinarstvo in živinorejo Ruj in na Občino Podlehnik. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. II. VSEBINA RAZPISA Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kme- tijstva v Občini Podlehnik se zagotovijo v pro- računu Občine Podlehnik za leto 2000 v višini 2.500.000,00 SIT v obliki sofinanciranja, regresov in premij. iil. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SRED- STEV A. ŽIVINOREJA Govedoreja- osemenjevanje Namen ukrepa: izboljšanje genetskega potencia- la goveda s semenom kvalitetnih bikov. Višina regresa znaša 1.500,00 SIT za vsako prvo osemenitev. Višina predvidenih sredstev znaša 370.000,00 SIT. POGOJ: Zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki pripravi seznam upravičencev na osnovi pripustnih listov za krave. Prašičereja Nakup plemenskih živali: NAMEN UKREPA: Nabava kvalitetnih plemen- skih živali zaradi širitve prašičereje in izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev. Znesek regresa je 10.000,00 SIT za plemensko žival. Višina predvidenih sredstev je 50.000,00 SIT POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: - potrdilo o poreklu kakovosti živali - račun - plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih razmnoževalnih farmah ali rejskih sre- diščih, - živali morajo ustrezati pogojem, ki jih določa pravilnik o vodenju rodovništva, ugotavljanju ple- menske vrednosti in priznavanju plemenjakov. B. RASTLINSKA PROIZVODNJA Analiza zemlje (tal) Namen ukrepa: zmanjšati stroške pridelave in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno upor- abo manjkajočih hranil. Višina regresa znaša do 50 % cene analize zemlje. Višina predvidenih sredstev je 30.000,00 SIT. POGOJ: Zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki predloži račun ter seznam upravičencev s številko vzorca. Vrtnar§WQ in geienjadargtvp regres Namen ukrepa: Vzpodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji na manjših kmetijah in samo- zaposlovanje. UKREP: - rastlinjaki in plastenjaki do 1.000.00 SIT/m^. Višina predvidenih sredstev je 200.000,00 SIT. Vinogradništvo Namen ukrepa: vzpodbujanje obnove vinogra- dov s kakovostnimi trsnimi cepljenkami in vzpod- bujanje sajenja brezvirusnega materiala za dosego redne rodnosti in vrhunske kvalitete. Višina regresa je 100,00 SIT na cepljenko. Višina predvidenih sredstev je 1.000.000,00 SIT. POGOJ: - da skupna površina z že obstoječimi površinami presega 0,30 ha, na novo posajena površina pa najmanj 0,10 ha, - da je pridelovalec vpisan v register prideloval- cev grozdja in vina pri občinskem upravnem orga- nu ter redno prijavlja pridelek. Pri vinogradnikih, ki so se začeli na novo ukvarjati s to dejavnostjo, zadošča izjava Kmetijske svetovalne službe, - da so cepljenke kupljene v trsnicah v Sloveniji (račun in certifikat) C. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMUlŠČ Nižinske agromelioracije Namen: sofinanciranje manjših zemeljskih del v smislu povečanja proizvodne zmogljivosti in zao- kroževanja površin, pri čemer je potrebno upošte- vati pogoje varovanja okolja. Urejujejo se površine od 0,5 do 4,00 ha na lastnika. Financira se 50.000,00 SIT na ha. Višina predvidenih sredstev je 500.000,00 SIT. POGOJ: V poštev pridejo površine, ki so bile ure- jene v letošnjem letu. Zahtevek pripravi Kmetijska svetovalna služba z opisom del ter vrisom posegov na mapni kopiji in programa urejanja zemljišč s fi- nančno konstrukcijo, ki jo pripravi Kmetijska sveto- valna služba. D. IZOBRAŽEVANJE Namen: - vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov in kmečkih žena na predavanjih, tečajih in strokov- nih ekskurzijah, - spodbujanje delovanja strokovnih in interesnih društev s področja kmetijstva ter spremljajočih dej- avnosti, - ureditev pogojev za permanentno kmetijsko izobraževanje odraslih in mladine. Višina predvidenih sredstev je 350.000,00 SIT. POGOJ: Zahtevke vložite pri Kmetijsko svetoval- ni službi na osnovi programa izobraževanja, foto- kopij računov že opravljenih storitev in seznama udeležencev. IV. ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV Rok za vložitev zahtevkov je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15. 11. 2000. Obravnane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge. V. ODOBRITEV SREDSTEV Obravnavane bodo le popolne in pravilno prispe- le vloge. Odobrena sredstva bodo nakazana upravičen- cem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinske- ga proračuna. ŽUPAN Vekoslav Fric, l.r. OBČINA PODLEHNIK IN NOVA KBM, D.D., PODRUŽNICA PTUJ OBJAVUATA RAZPIS za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospešitev gospodarstva in kmetijstva. Razpis je objavljen na podlagi pravilnikov o kre- ditiranju malega gospodarstva in kmetijstva Občine Podlehnik, ki ju je potrdil Občinski svet Občine Podlehnik. I. NAMEN RAZPISA Občina Podlehnik bo subvencionirala obrestno mero občanom Občine Podlehnik za kredite, naje- te za naslednje namene: 1. v malem gospodarstvu za - nakup, graditev, adaptacijo in razširitev prosto- rov, namenjenih gospodarski in turistični dejavnos- ti, - nakup osnovnih sredstev in opreme, 2. v kmetijstvu za - graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih ob- jektov kmetije, - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nakup zemlje in obnovo trajnih nasadov, - nakup osnovnih sredstev ter opreme. ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRA- NO OBRESTNO MERO LAHKO ZAPROSIJO: - samostojni podjetniki, - mala podjetja v zasebni ali mešani lasti, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumen- te za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja, - fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Sedež opravljanja dejavnosti in kraj investicije morata biti na območju Občine Podlehnik. II. RAZPISANI ZNESEK: 60.000.000,00 SIT - v malem gospodarstvu, -v kmetijstvu. Ili. KREDITNI POGOJI: Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji: - obrestna mera: TOM -t- O % - znesek kredita: do 50 % predračunske vrednos- ti, - rok vračila: 5 let, - moratorij na glavnico: do enega leta, - ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti ban- ke. Prosilci morajo k vlogi predložiti: - za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oziro- ma investicijski načrt po metodologiji NOVE KBM, D.D., in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - za kmetijstvo: programe Kmetijsko svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - vloge (obrazce) bo možno dvigniti na sedežu Občine Podlehnik (samostojni pgdjetniki) in na Kmetijsko svetovalni službi pri OZVŽ Ptuj (kmetijski proizvajalci). - Informacije, ki jih zahteva banka, dobite pri NOVI KBM, D.D., PODRUŽNICI PTUJ, - zahtevek za pridobitev sredstev je potrebno vložiti v roku 45 dni po objavi tega razpisa. Informacije daje in vloge sprejema OBČINA Pod- lehnik, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik, telefon 062 788 40 60, in Kmetijska svetovalna služba pri OZVŽ Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 PTUJ, telefon 062/787-520. OBČINA PODLEHNIK: župan Vekoslav Fric NOVA KBM, d.cl., Podružnica Ptuj: direktor Boris Čekov 30 četrtek, 22. junij 2000 - TEDNIK POSiOVif4 fff DRU6A SPOROČILA TEDNIK - Četrtek, 22. junij 2000 31 OGLASI IN OBJAVE PTUJ / NA GRADBIŠČU PTUJSKE GIMNAZIJE V novem šolskem letu že 750 dnakov Gradnja nove ptujske gimna- zije lepo napreduje, kar daje upanje, da bodo optimistične napovedi o nekoliko zgodnej- šem začetku dela v novi šoli, kot je to zapisano v pogo- dbah, uresničene. Po vsej verjetnosti to še ne bo prvi september, skrajni rok pa je november. Prav gotovo pa novi prostori za gimnazijsko izobraževaje po- menijo novo kvaliteto življenja in dela v tej ptujski izobraževal- ni organizaciji. V kratkem naj bi tudi izšel razpis za opremo. S preselitvijo na novo lokacijo bo gimnazija postala samostojen za- vod, postopki za "osamosvajanje" so v teku, podprli pa so jih tako v kolektivu kot na svetu zavoda. Sicer pa je že tradicija Šolskega centra, da ni "ujet" v organiza- cijske oblike; skušajo namreč Gradnja ptujske gimnazije lepo napreduje. Foto: Č. Goznik živeti in delati tako, kot je za di- jake in profesorje najboljše. V novem šolskem letu se bo na ptujski gimnaziji izobraževalo 750 dijakov, v minulem jih je bilo 707. V torek so objavili re- zultate prvega kroga izbirnega postopka. Kot je povedala ravna- teljica ptujske gimnazije Meta Puklavec, je bilo v okviru prve- ga kroga sprejetih 167 dijakov, 19 kandidatov pa bodo sprejeli v drugem krogu. MG STOJNCI / DVOJNA TOMBOLSKA SREČA Dva avtomobila xa brata Plošinjali Na veliki, uspeli tomboli, ki je bila minulo nedeljo, 18. juni- ja, v Stojncih, se je sreča neobičajno nasmehnila bratoma, 30-letnemu Janezu in 25-letnemu Tonetu Plošinjaku iz sosednje Male vasi 37 a. Naključje je hotelo, da sta zadela vsak svoj osebni avtomobil Renault twingo. Ko smo ju naslednji dan obis- kali na domačiji, sta imela njuna brata, mati in snaha kar precej dela, preden smo ju našli. "Pri Zinki poglejte ali v katerem dru- gem okoliškem bifeju, kjer ver- jetno praznujeta svojo srečo," so nam dejali domači. Po debeli uri smo vendarle sedli za mizo pod domačimi brajdami. Vedno nasmejan Tone še vedno ni mogel verjeti, da jima je bila sreča tako naklonjena. "Na tomboli sem kelnaril za šan- kom. Tombolske karte sem ku- pil okoli 14. ure od prodajalca pri vhodu. Ponudila se mi je možnost, da sem lahko izbiral iz novega bloka, zato sem utrgal prvo kano, eno iz sredine in čisto zadnjo. In naključje je ho- telo, da sem ravno s prvo zadel novega twinga. Vso popoldne smo pridno kel- narili, saj je bilo veliko obisko- valcev. Napeto je postalo še-le okoli 21. ure zvečer, ko je fant iz Stojncev zadel prvo tombolo in prvi avtomobil. Zame je bila odločilna številka 17. Delal sem za šankom, in ko sem jo zaslišal po ozvočenju, sprva nisem mo- gel verjeti. Potem sem brž segel v žep, mirno pogledal na listek in prav tako mirno odšel na oder. Tam so vse še enkrat preverili in mi čestitali, saj sem zadel twin- ga. Zapisali so vse moje podatke, mi dali potrdilo in potem sem se vrnil na svoje delovno mesto. Avta še nisem dobil, saj moram zbrati 231.000 tolarjev za plačilo davka." Zgodba brata Janeza je bila nekoliko krajša, pa vendar nadvse zanimiva: "Kakih 15 mi- nut za Tonetom se je sreča nas- mehnila tudi meni. Zame je bila odločilna številka 11. Ko so jo prebrali, nas je na oder priteklo kar 7. Spomnim se, da je imel eden od njih kar dve polni tom- bolski karti. Ker sta ostala le še dva glavna dobitka - avtomobila twingo, smo vsi po vrsti morali žrebati. Jaz sem vlekel četrti po vrsti in potegnil številko 2. Tako sem skupaj s tistim, ki je po- tegnil številko ena, zadel twinga. Kaj naj rečem, vesel sem, vsi smo veseli. Dva avtomobila v eno hišo, to se ne zgodi vsaki dan. Denar za davek sem že zbral in z bratom se dogovarjava, da bi zadevo dostojno proslavila. Morda se bomo zbrali s sorodni- ki in ožjimi prijatelji kar to so- boto. To je treba zaliti." Pa srečno in varno vožnjo. Tone in Janez! M. Ozme« Srečna brata Plošinjak, Janez (levo) in Tone, sta bogatejša vsak za svojega tvvinga. Foto: M. Ozmec Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA • Za- vod za kulturo Slovenska Bistri- ca vabi k odprtju razstave Anuške Dupalo-Loss iz Ludge- ja v Nemčiji pod naslovom Ar- hitekturne impresije iz Slo- venske Bistrice, ki bo v petek, 23. junija, ob 17. uri v galeriji Grad. V kulturnem programu bodo sodelovali nonet Certus iz Maribora ter delavci Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Razstava bo odprta do 17. sep- tembra. PTUJ • V petek, 23. junija, bo ob 21. uri v okviru ptujskih po- letnih večerov na dvorišču mi- noritskega samostana koncert Mie Žnidarič & The Steve Klink Tria. VELIKA NEDEUA • V petek, 23., in nedeljo, 25. junija, bo ob 21.15 ponovitev zgodovinske igre na prostem Jezusovo življenje v izvedbi članov Kul- turnega društva Simona Gre- gorčiča Velika Nedelja in v režiji Lojzeta Matjašiča. ORMOŽ • V soboto, 24. junija, bo vrsta prireditev v počastitev dneva državnosti: ob 12. uri ot- voritev vinske galerije v gradu, ob 19. uri osrednja občinska proslava na grajskem dvorišču, ob 20. uri otvoritev stalne likov- ne zbirke v gradu, ob 21. uri ot- voritev Ormoškega poletja 2000 z ognjemetom ob 22. uri. Če bo deževalo, bosta prosla- va in otvoritev Ormoškega po- letja v Domu kulture. SLOVENSKA BISTRICA • V soboto, 24. junija, ob 19. uri bo na notranjem grajskem dvo- rišču osrednja akademija ob dnevu državnosti. SLOVENSKA BISTRICA • 25. junija bo ob 11. uri na notran- jem grajskem dvorišču koncert ob 75-letnici pihalne godbe DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice. OPLOTNICA • 25. junija ob 15. uri bo v cerkvi sv. Barbare pri Malahorni srečanje pevskih zborov. POLJČANE • V nedeljo, 25. junija, ob 15. uri bo v Poljčanah že peto srečanje godb na piha- la. PTUJ • V nedeljo, 25. junija, bo ob 19. uri na Mestnem trgu proslava ob dnevu državnosti, na kateri bodo za kulturni pro- gram poskrbeli člani Big banda Ruj pod vodsh/om Antona Horvata z gosti Barbaro Potrč, Romano Meznarič in Marjanom Križovnikom ter Plesni klub Mambo Ruj. PTUJSKA GORA • V nedeljo, 25. junija, ob 19.30 bo v cerkvi na Rujski Gori nastopil aka- demski pevski zbor iz Maribo- ra. ORMOŽ • V sredo, 28. junija, bo ob 21. uri na dvorišču gradu nastop folklorne skupine iz Ko- lumbije. Če bo deževalo, bo prireditev v domu kulture. ORMOŽ • V petek, 30. junija, bo ob 21. uri na dvorišču gradu komedija Svetlane Makarovič Teta Magda v izvedbi Prešer- novega gledališča iz Kranja in režiji Dušana Mlakarja. Če bo deževalo, bo predstava v domu kulture. ORMOŽ • V stavbi občine Ormož sta na ogled dve arheo- loški razstavi: Mladinski arheo- loški raziskovalni tabor HajndI 2000 ter Zemlja pod našimi no- gami, ki predstavlja največja arheološka odkritja na trasah avtocest v Sloveniji od leta 1994 do 2000. PTUJ • Od 25. junija do 2. juli- ja bo že 7. poletna šola za mla- de violiniste pod mentorstvom prof. Tomaša Tulačka. 2. julija bo ob 18. uri v dvorani glasbe- ne šole zaključni koncert ude- ležencev šole. PTUJ • V galeriji Žula 3 so v torek odprli razstavo del slikar- ja Mirka Rajnarja, ki bo na og- led do 20. julija. KINO PTUJ • Danes ob 21. uri bo še na sporedu Gladiator, od petka do nedelje pa ob 19. in 21. uri Brezglavi jezdec. Od 27. junija do 2. julija bo ob 21. uri Notting Hill. ČRNA KRONIKA UnOPEDIST IN SOPOTNIK POŠKODOVANA v torek, 13. junija, okoli 14. ure je v naselju Destrnik voznik kolesa z motorjem, 15-letni P.B. z Destr- nika, zavijal s parkirišča na prednostno cesto. Prav takrat je z njegove leve pravilno pripeljala voznica osebnega avtomboila, 25-letna S.L., prav tako z Destrni- ka, in trčila v kolo z motorjem. Voznik in njegov sopotnik, 15-let- ni M.L, sta padla po cestišču in se huje ranila. NESREČA PRI OBŽAGOVANJU DREVESA v gozdu v bližini Šikol sta v ponedeljek, 12. junija, zjutraj 57- letni R.P. iz Šikol in 73-letni V.L odstranjevala vejevje, ki je zastira- lo del lovišča. R.P. je k enemu od dreves prislonil 6 metrov dolgo lestev, se povzpel po njej in začel z ročno žago žagati veje. Med de- lom se je lestev nenadoma prevrnila, R.P. je padel na tla in se hudo ranil. VOZNIKA IN SOPOTNIKA VRGLO ČEZ KRMILO MOTORJA Po regionalni cesti skozi nasel- je Velika Varnica, občina Videm, je v soboto, 17. junija, zjutraj vozil motorno kolo 19-letni P.S. iz Vidma pri Ptuju, ob njem je bil so- potnik 18-letni D.S., prav tako iz Vidma. Med vožnjo v Veliki Varnici je nenadoma zapeljal v levo čez nasprotni vozni pas na bankino in v obcestni jarek. Voznika in sopot- nika je vrglo čez krmilo motorja in sta hudo ranjena obležala na travniku. TRČILA MOPEDISTA v nedeljo, 18. junija, ob 8.35 je po lokalni cesti v Podgorcih, občina Ormož, vozil kolo z motor- jem 15-letni L.D. V križišču je na- nadoma zavil na levo stran ces- tišča, kjer je trčil v kolo z motor- jem, ki gaje nasproti vozil 38-letni L.C. iz Podgorcev. Oba mopedis- ta sta padla po cestišču, mlado- letni L.D. pa se je pri tem huje ra- nil in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. FF RODILE SO - ČESTITA- MO!: Saša Peršoh, Sp. Ja- blane 42/^, Cirkovce - Aljaža; Jožica Skok, Berin- jak 4, Zg. Leskovec - Timo- teja; Lidija Jurkovič, Cven 95/a, Ljutomer - Lariso; Damjana Počivavšek, Imeno 21, Podčetrtek - Patricijo; Andreja Bratušek, Zg. Les- kovec \b/'a^ - Lao; Anita Plohi, Kajžar 28, Miklavž - Valentino; Klavdija Pernek, Trdobojci 17, Zg. Leskovec - Alena; Marinka Pucko, Vi- tomarci 69 - Dejana; Nataša Miklaužič, Izletniška 10, Rogaška Slatina - Petjo; Ro- manca Čuš, Osojnikova c. 25, Ptuj - Nika; Marjana Vaupotič, Ločki Vrh 27, Destrnik - Katjo; Sonja Fostnarič, Hrastovec 26/d, Zavrč - deklico; Petra Hor- vat, Zagojiči 23/a, Gorišnica - Tjašo; Marija Plohi, Hla- ponci 33, Polenšak - deklico. POROKE - PTUJ: Robert Kokot, Hrastovec 4^, in Smiljana Čeh, Kettejeva ul. 2, Ptuj; Klemen Kocuvan, Sovjak 3, in Klaudia Golob, K jezeru 9, Ptuj; Dušan Ku- mek in Frančiška Pignar, Kersnikova c. 11, Velenje; Janez Mahorič, Gomila 1, in Anita Braček, Svetinci 17; Erih Kosec in Lidija Te- ment, Spuhlja 129. POROKA - VIDEM PRI PTUJU: Silvo Širovnik in Dragica Roganov, Videm pri Ptuju 77. UMRLI SO: Veronika Vogrinec, roj. Ritonja, Mi- halovci 53, * 1923, t 10. ju- nija 2000; Martin Viher, Mali Brebrovnik 8, * 1942, t 8. junija 2000; Stanislav Ku- har, Rogozniška c. 21, Ptuj, * 1945, t 10. junija 2000; Terezija Majerič, roj. Ploj, Potrčeva c. 61, Ptuj, * 1909, t 10. junija 2000: Filoraena Novak, roj. Lončarič, Majšperk 115, * 1913, t 12. junija 2000; Elizabeta Tka- lec, roj. Sever, Breg 4, Sre- dišče ob Dravi, * 1920, t 8. junija 2000; Ana Dolenc, roj. Pohleven, Medvedce 28, * 1921, t 12. junija 2000; Viktor Kajzer, Zakl 5, * 1940,1 12. junija 2000.