strukturo drugih družbenih pojavov. Ko sta p red stav lja la široko p rob le­ m atiko, sta m orala opustiti m arsikatero podrobnost, da bi se ne izgubilo bistvo. Zato pa sta često izk oristila določeno znano področje kot laboratorij, k jer sta p reizk u sila in ponazorila uporabnost. D elo je nekaka vez m ed do­ sedan jim i h istoričn im i in deskrip tivn im i štud ijam i na en i ter abstraktno- teoretičn im i na drugi strani. D an ašn je raziskovalne težn je geografje prom eta so usm erjen e v kvan tita tivn e m etode ob velik em izboru že dokaj solidnih podatkov. M arsikateri raziskovalec bo našel v k n jig i, ob sodobni in jasn i op redelitv i narave problem a, m nogo koristn ih napotkov, predvsem pa tudi snovi za razm išljan je in n ad a ljn je razvijan je. A. D. C ouper, The G eography of Sea T ransport, H utchinson U n iversity Library, London, 1972, 208 strani, 13 skic, 25 tabel. Č eprav je v m ednarodni literaturi geografije prom eta še n a jveč napisa­ nega o m orski p lovbi, j e vendar delo dobrodošlo. P o ja v lja se v času velik ih teh nološk ih sprem em b, še posebno h itrega razvoja m orske p lovbe. K njiga je koristen doprinos geografiji m orja. G eografijo m orja prem otriva v k om ­ p leksu ekonom skih , socia ln ih in fiz ično-geografsk ih vid ikov. D elo je razdeljeno na 10 poglavij. V začetnih obravnava glavne razvo jne poteze m orske plovbe, nato p a si sled ijo poglav ja, k i ob ravnavajo fizično- in družbeno-geografske pogoje, predvsem pa razvoj tehno log ije te r nove oblike in m etode sodobne plovbe: svetovna m orska pota, tendence m oder­ nega b rodarstva , k lasičn i suhi in tekoči tovor, n jegova pota, oblike in o rga­ n izac ije prevoza, razne nove ob like prevoza razsu tega tovora in t. i. zd ruže­ nega tovora (npr. p re slung, pale tizacija , k o n te jn e rizac ija , roll-on/roll-off, lift-on/lift-off. BCV-Lash in Seabee itd.), obalno plovbo te r odnos m orske plovbe do dežel v razvoju . K njiga d a je v rsto tehnoloških , ekonom skih in m etodičnih podatkov, b rez k a te rih je d anašn je spoznavanje in p roučevan je ve lik ih trgovsk ih tokov in sam ega p rom eta nemogoče. Zelo zanim ivi so odnosi med raznim i tehnološkim i ali pa političnim i vzroki in geografskim i posle­ dicami, k i često na h itro tem eljito vp liva jo na razvoj in geografsko podobo. Tako npr. je p rek in itev p rom eta v Sueškem p rekopu om ogočila razvoj velik ih ta n k e rjev , to je povzročilo usm eritev p rom eta v velika p ristan išča. U vedba k o n te jn e r je v je sk ra jš a la b iv an je la d je v p ristan išču od 50 % n a 12 % celo t­ nega lad ijsk eg a delovnega časa, k a r je zm anjšalo n a polovico po trebe po p ristan iškem delavstvu, h k ra ti pa je zah tevalo nove nap rave in dobro u re je n prom et v zaled je. To pa je zopet povzročilo se lekcijo pristanišč. V elike in posebno p r ire je n e la d je so močno znižale p revozne cene, zato se zdaj po­ ja v lja blago, k i p re j ni preneslo več jih prevoznih stroškov že na oddaljen ih tržiščih , to pa spet povzroča geografske sprem em be v proizvodnji. D elo je podprto s številn im i novejšim i izv irn im i podatk i in p rim eri, k i v k lju č u je jo še leto 1972, in z bogatim izborom lite ra tu re . M arjan Žagar Iz tuje geografske književnosti E. M. Maksimov, Problemy oledenenija zemli i ritmy v prirode, L enin­ grad 1972, 294 stran i. V rednost k n jig e je nedvom no v tem , k e r av to r ne ob ravnava pleistocen- ske po ledenitve samo z enega v id ika in tud i ne samo z v id ika ožjih reg io ­ naln ih spoznanj, tem več jo obravnava v nenavadno širok i luči. Če k tem u dodam o še zelo sistem atičen raziskovaln i pristop , s tv a rn i in m etodološki, pa seveda vseskozi d iaelek tično zasnovana stališča, je na dlani, da se je s kn jigo vredno pobliže seznaniti. M aksimov je dolgoletn i te ren sk i raziskovalec na tem področju , saj je dolga le ta proučeval po ledenitev dom ala v vseh gorstv ih S ovjetske zveze. Poleg tega pa av to r hvalev redno upošteva in k ritično p re tre sa tu d i spo­ zn an ja tu je lite ra tu re o gorskih po leden itvah drugod po svetu. O tem priča tu d i širok izbor u p o rab ljen ih v irov n a koncu kn jige . Ta širok, rek li bi p lan e­ ta rn i pogled, k i ga k n jig a izžareva, je v m arsičem ko ris ten tud i za naše razm ere, ko p re rad i vrednotim o geom orfološke in d ruge poteze pleistocenske dobe p reveč v »alpski« luči. M aksim ov n a jp re j ob ravnava splošne geom orfološke in glaciološke po­ teze, k i p riča jo o s tad ia lnem znača ju gorskih poledenitev . V n a d a lje v an ju ra z č le n ju je av to r s tad ia ln a u m ik a n ja ledenikov zadn je p le istocenske polede- n itve v n a jra z ličn e jš ih gorstv ih po svetu. Posebno pom em bno je poglavje, v k a te rem govori M aksimov o m orfoloških, m orfom etrijsk ih in k ronoloških zakonitosti, k i odsevajo v d inam ik i holocenskih gorskih ledenikov. V n a ­ d a lje v a n ju pa osvetli tud i teo re tične osnove gorske po ledenitvene d inam ike in p rik aže n je n e splošne zakonitosti z lasti za dolinske ledenike. V nas led ­ n jem pog lav ju pa zajam e av to r tu d i še kon tinen ta lno po ledenitev in n jeno povezanost z gorskim i leden ik i te r se zadrži zlasti p ri k ronološk i in vzročni vzajem nosti obeh v rst po ledenitev in to tako za recen tno k a k o r za pleistocen- sko dobo. P ri s led n ji posveča pozornost zlasti in ladopleistocenskem u razvoju . Se širše poglede odpira k n jig a v poglav ju , k je r p ro u ču je av to r polede- n itvene s ta d ije z istočasnim i ritm i po tresne aktivnosti, tek to n ik e in vu lka- nizm a na zem lji, p r i čem er opozarja na ustrezno časovno sk ladnost te d ina­ mike. M aksim ov zato meni, da ritm ična razv o jn a shem a gorskih po ledenitev ne v e lja samo za procese, k i se o d v ija jo v h id rosferi in atm osferi, tem več tu d i za procese, k i po teka jo v sam i litosferi. Na osnovi teh in d rug ih p roučitev (upošteva tud i denudacijske te rase v gorskem svetu te r ab raz ijsk e te ra se ob d anašn jih obalah) dokazu je M aksi­ mov splošno razvo jno ritm ičnost p le istocenske dobe. P ri tem se sk licu je tud i na M ilankovičevo astronom sko teo rijo k lim atsk ih ko leban j ozirom a na n jegovo k r iv u ljo sončne aktivnosti. Ko jo na novo osvetli, jo s tem p rav z a­ p rav znova oživi, sa j so jo v zadn jem času po svetu p rece j zanem arili. P ri tem opozori, da je tre b a M ilankovičevo k r iv u ljo in te rp re tira ti z in terferenco različn ih razvo jn ih ritm ov in ne samo v luči enega ritm a ko t doslej. S tem v zvezi M aksim ov p o u d a rja zlasti p rep le ta n je 40700-letnega (geološkega ozi­ rom a k lim atskega) ritm a, n ad a lje 1850-letnega te r dvo jnega 11-letnega (to je 23-letnega) ritm a. M aksim ov je tako sestav il za pleistocensko dobo novo razvojno shemo paleogeografsk ih sprem em b na zem lji. O benem p o ja sn ju je vzajem nost ritm ičn ih po javov na zem lji. N a osnovi teo re tične sheme, k i jo je izdelal za pleistocensko dobo, p redv ideva av to r paleogeografske sprem em be, do k a te r ih n a j bi p rišlo na zem lji v nas ledn jih tisočle tjih . D ark o R ad in ja L eont'ev O. K. in Saf'janov G. A., K an'ony pod inorem , izd. M ysl\ Moskva 1973, s tran i 261. A v to rja sta kn jigo v celoti posvetila o b rav n av an ju zelo sveže p ro b le ­ m atike s pod ročja m orske geom orfologije — p ro u čev an ju podm orskih k a n jo ­ nov in d rug ih značilnosti m orskega dna, k i so z n jim i neposredno vzročno povezane (podm orski usadi, podori, plazovi, suspenzijsk i tokovi, kana li in v rša ji). V o sp red ju je po tem takem obravnava zelo razsežn ih re liefn ih oblik, k i n a s ta ja jo s svo jev rstn im i in dinam ičnim i, predvsem p a velikopoteznim i geom orfološkim i procesi, k i smo jili do nedavna malo poznali. O dkriva nam jih p rav zap rav šele nova raz iskovalna teh n ik a (eholoti, seizm ično-akustična, m agnetna in d ru g a m e rje n ja m orskega dna). P ri tem je pom em bno, da segajo odm evi teh po javov m a rs ik je tud i neposredno do obal ozirom a v obalni pas in še lfna m orja , k je r si jih doslej povečini nismo znali ustrezno razlagati. Ti po jav i niso samo zanim ivi, tem več so pom em bni tud i z družbenogeograf- skega vid ika, k a r se je doslej že v ečk ra t p rav očitno pokazalo (npr. trg an je