GEOGRAFSKI OBZORNIK telja računalništva, in knjižničarja), mate- rialna in moralna podpora ter spodbuda vod- stva (predvsem glede opremljenosti s tehnični- mi sredstvi in podpore pri strokovnem izobra- ževanju) in zavoda RS za šolstvo in šport, čeprav stoji v sklepni fazi pred učenci le uči- telj geografije. Bibliopedagoške ure so zato njihov skupni uspeh. OSNOVNA ŠOLA CERKLJE OB KRKI: INDUSTRIJA V DOMAČI POKRAJINI IN V SLOVENIJI Drago Perko V uredništvo Geografskega obzornika smo dobili brošuro z naslovom Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji, ki so jo izdelali učen- ci 8. razereda Osnovne šole Cerklje ob Krki. Njihov mentor je bil Drago Ivanšek, ki je povedal: "Z učenci smo se zahtevne projektne naloge Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji lotili novembra 1992. Delo je pote- kalo v skupinah. Spoznali smo veliko značil- nosti in težav, s katerimi se srečuje sloven- ska industrija. Posebno pozornost smo name- nili tekstilni, živilski, lesni in papirni indus- triji ter industriji gradbenega materiala. Osnova za naše delo je bil vprašalnik, ki smo ga naslovili na okoli 60 večjih industrij- skih podjetij v Sloveniji. Proizvodnjo smo si ogledali tudi neposredno, saj smo obiskali osem industrijskih podjetij v domači pokraji- ni (v občinah Brežice in Krško). Svoje ugoto- vitve smo zbrali v brošuri. Posamezna podjet- ja so nam postala tudi precej reklamnega materiala ter nekatere svoje izdelke, tako da smo postavili tudi zelo lepo razstavo. Glavne ugotovitve našega dela smo 31. marca in 1. aprila 1993 predstavili učencem naše šole ter tudi nekaterim drugim (staršem učencev 8. razreda, predstavnikom podjetij, predstav- nikom osnovnih šol iz občine Brežice). Zave- damo se, da naša naloga ni popolna, kljub temu pa upamo, da je prikaz določenega stanja industrije v Sloveniji in da bo znal marsikdo prikazane podatke koristno uporabi- ti." Brošura ima črnobelo naslovnico, na kate- ro so učenci narisali nekatere proizvode slo- venskih podjetij. Besedilo je razdeljeno na štiri osnovna poglavja. V uvodnem poglavju so kot cilje naloge zapisali: • bolje spoznati značilnosti industrije v doma- či pokrajini in v Sloveniji, • spoznati večja podjetja po posameznih pa- nogah industrije in izdelke, ki jih izdelujejo, • ugotoviti razloge za nastanek in razvoj pod- jetij v določenem okolju, • ugotoviti, katere surovine uporabljajo v pro- izvodnji in njihov izvor, • ugotoviti, kje podjetja prodajajo svoje izdel- ke, • ugotoviti vpliv industrije na okolje, • ugotoviti število zaposlenih v posameznih industrijskih podjetjih v domači pokrajini ter spoznati izobrazbeno sestavo, poklice in šti- pendiranje, • z ogledom spoznati proizvodni proces v nekaterih podjetjih v domači pokrajini ter z njimi razviti sodelovanje, • seznaniti se s težavami, s katerimi se podje- tja srečujejo pri svojem delu, • zbrati nekaj značilnih izdelkov in reklamno gradivo ter organizirati razstavo itd. Sledi poglavje z zgodovinskim pregledom in splošnimi značilnostmi industrije v Sloveni- ji, tretje, najobširnejše poglavje pa je namenje- no pregledu po posameznih panogah na pod- lagi odgovorov iz vprašalnika. Sledi sklepno poglavje z glavnimi ugotovitvami. Na koncu so avtorji dodali seznam virov in literature ter 5 tematskih zemljevidov Slovenije v meri- lu 1 : 750 000, ki prikazujejo prostorsko raz- poreditev najpomembnejših obratov po posa- meznih industrijskih panogah. Brošura, ki je izšla v nakladi 120 izvo- dov, je praktičen primer, kako lahko rezulta- te različnih raziskovalnih nalog v osnovni in srednji šoli objavimo s sorazmerno majhnimi finančnimi sredstvi. Vedeti moramo, da vsako raziskovalno delo prav zaživi šele takrat, ko ga javno objavimo in je dostopno širšemu krogu ljudi. Za najmlajše raiskovalce, torej osnovnošolce in srednješolce, pa je objava nji- hovega raziskovalnega dela še prav posebej pomembna, saj je to neke vrste nagrada za njihov trud in velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Verjetno pa izid takšne brošure pomeni posebno zadovoljstvo tudi za mentorje, saj se tako na zelo oprijemljiv način potrdi uspeš- nost njihovega pedagoškega dela. Glede na splošna merila bi bila lahko kakovost brošure v vsebinskem in tehničnem smislu sicer še nekoliko boljša (predvsem bi lahko nekaj več napisali o domači pokrajini), če pa upoštevamo starostno stopnjo učencev in finančne zmožnosti naših šol, pa lahko učence in mentorja samo pohvalimo in jih damo za vzgled in vzpodbudo drugim šolam. Hkrati vabimo učitelje, še posebej tiste na osnovnih šolah, da nam pošljete prispevke o raziskovalnem delu na vaših šolah, in če imate podobne brošure, kot smo jo opisali tokrat, nam jih pošljite in jih bomo na podo- ben način kot brošuro Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji predstavili v naši re- viji. TAKTILNE KARTE NA SLOVENSKEM Jure Svoljšak V Zemljepisnem muzeju Slovenije prf IGU, je bila od 14. oktobra do 28. novembra 1992 razstava razvoja tipnih kart v Sloveniji po razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Pregledno razstavo je pripravil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG v Ljubljani s sodelo- vanjem pedagoga Romana Brvarja z Zavoda 36