Proglas poslancev SLS slovenskemu narodu. Kaj so Slovenci in Hrvati pričakovali od nove države. Slovenski in hrvatski narod sta se s srbskim leta 1918 združila v novo državo v trdni veri, da najdeta tukaj po stoletnih težkih borbah v novi državni zvezi, zgrajeni na popolni enakopravnosti, vse pogoje za razvoj svoje narodne samobitnosti na vseh poljih svojega javnega življenja. Če smo se združili v eno državo, smo to storili v trdni' zavesti, da bodo v tej državi tem varaejše zaščitene vse one dobrine, ki smo jih morali skozi iolja desetletja v ljutih političnih in gospodarskih bojih braniti proti svojim narodnim nasprotnikom, kateri so nas politieno zasužnili, gospodarsko izkoriščali ia hoteli pripraviti grob našemu narodnemu življenju. _e od začetka smo se zavedali, da inore naš slovenski narod v veliki jugoslovanski državi živeti svoje lastno  narodno življenje le tedaj, če uživa v okvirju države kar največjo državno-pravno samostojnost. To prepričanje je prišlo do vidnega izraza v ženevskcm dogovoru meseca novembra 1918. leta in kasneje v dogovoru Narodnega veča z vlado nekdanje kraijevine Srbije. Temeljna  misel vseh teh dogovorov je bila, da mora nova država očuvati narodno individualnost kakor srbskega tako tadi slovenskega in hrvatske^a naroda. Ia kaj smo doiiveli? Slovesne pogodbe in dogovcve so sramotno poteptali. Sedanji ministrski predsednik gospod Pašič je svojo velesrbsko zagrizenost javno dokumentiral na seji narodne skupščine z značilno izjavo, da že od vsega početka ni imel -namena držati dano besedo in slovesen podpis. !' /#¦ Prevarane nade. Že v prvih letih svojega narodnega življenja v novi državi smo morali bridko občutiti, da hočejo — seveda s častnimi izjemami — nad nami gospodovati, nas izkoriščati in da imajo tudi prikrite namene, da nam vzamejo našo narodno individualnost. Ta težnja je dobila iriden izraz v temeljnem državnem zakonu v takozvani vidovdanski ustavi, ki je v državo vpeljala kruti centralizem in ž njim nadoblast enega naroda nad dvema drugima. Vse avtonomne pravice, katere si je ljudstvo izl>ojevalo, so s tem kratkomalo uničene. Na sramoto je bila ta ustava sklenjena tudi z nekaterimi slovenskimi in hrvatskimi glasovi. Ali je čudno, če Slovenci in Hrvati niso mogli in niso hoteli sprejeti jarma, ki so jim ga namenili? PrirSakovali so narodno enakopravnost, prišli so pa pod varuštvo in hegemonijo absolutistične klike. Slovensko Ijudsko stranko je od vsega početka vodila miselTda morejo samo široke avtonomijp z zakonodajnimi parlamenti zavarovati politične, gospodarske in kulturne pravice Slovencev in Hrvatov. S tem programom je stopila SLS v volivci boj za ustavotvorno skupščino, ta program je z vso odločnostjo zagovarjala v parlamentarnih bojih za ustavo, ta njen program je sprejel slovenski narod v svoji celoti pri lanskih volitvah, ko je z velikansko volivno demonstracijo poveril SLS, da gre ˇ tem znamenju v parlamentarno borbo in ne odneha v iem boju lako dolgo, dokler svojemu programu ne izyojuje popolne zmage. Blok sporazuma in poštenosti ptoti bloku nasilja in korup- cije. Po enoletnem težkem in ostrem parlamentarnem fooju stopa SLS zopet pred svoje volilce z mirno za- Bedjanič Andrej Bošnjak Anton Brodar Janez Falež štefan Gostinear Jože Dr. Hohnjec Josip Klekl Tosip Krajnc Davorin vestjo, da je sprejelo nalogo v polni meri vršila. Takoj po lanskih volitvah so se združile stranke, ki imajo slične poglede na notranjo ureditev države, v federalistični blok. S tem so ustvarile veliko parlamenlarno silo, ki bi lahko, kakor hitro bi se začela v celoti v parlamentu uveljavljali, ustvarila čisto novo parlamentarno situacijo. Parlamentarno zastopstvo SLS je stopilo za program slovenskega ljudstva takoj na parlamentarna tla in je na parlamentarnem bojišču s spretno in dosledno taktiko ustvarilo dve fronli, ki sta se morali ra-vno z ozirom na držarao-pravni program SLS jasno opredeliti. Izjaviti sta se morali, ali hočeta še nadalje vzdrževati sedanje stanje hegemonije, izkoriščanja in korupcije ali pa hočeta pošten sporazum med Slovenci JJrsati in Srbi. In tako se je z aktivno dela^iostjo.zaštopstva SLS osnoval opozicijski blok, sestavljen izSlovencev, Hrvatov in dela srbskih poslancev. Parlamentarna borba SLS in z njo zvezanih opozicijonalnih strank je pripravila teren, da so tudi poslanci HRSS opustili večletno abstinenčno politiko, predložili svoja poslanska polnomočja in posegli aktivno v parlamentarno življenje. Ta parlamentarna skupina predstavlja sedaj veliko večino ljudstva, ima absolutno večino v narodni skupščini, hoče uvesti v državno upravo red in zakonitost, pobijati hoče na celi črti korupcijo. Predvsem so se pa stranke opozicijonalnega bloka programatično zavezale, da bodo notranje politične razmere v dTžavi uredile na osnovi odkritosrčnega in iskrenega sporazuma med slovenskjm, hrvatskijn in srbskim narodom, ter da ne ;iilznajo nobene državne ureditve, ki ne zajamčuje prava o samoodločbi Ijudstva. Tako se je v parlamentu na eni strani ustvarila večina, ki zagovarja politiko sporazuma, poštenosti in zakonitosti, na drugi strani imamo pa vlado parlamentarne manjšine gospoda Pašiča, ki jo podpirata radikalna stranka in Pribičevičevi ljudje s slovenskimi demokrati vred. Te stranke zagovarjajo brezpogojno nadvlado političnega velesrbstva, so proli sporazumni ure"ditvi države in proti izpremembi sedanjega za Slovence in Hrvate in tudi za državo samo skrajno pogubonosnega stanja. Dasi so manjšina, se hočejo za vsako ceno obdržati na vladi. S terorjem in nasiljem vplivajo na Ijudske mase in po izjavi gospoda Pašiča, bodo uporabljali surovo silo, da se vzdrže na oblasti. Rešitev vladne krize neparlamentarna in neustavna. Naravno je, da je med blokom narodnega sporazuma in politične pravičnosti, ter med blokom korupcije in nasilja moralo priti na parlamentarnih tleh do najhujšega spopada. Vlada gospoda Pašiča je bila dvakrat prisiljena, odstopiti. V nobeni resnično parlametarni državi se laka vlada ne bi mogla več povrniti na svoje mesto. V parlamentarno vladanih državah spoštujejo načelo večine, pri nas pa, ki smo tudi po besedilu ustave parlamentarna država, so demokratično načelo večinskega zastopstva najbrutalnejše poteptali. Eno najbolj žalostnih in morda tudi najbolj usodepolnih poglavij v zgodovini naše države bo ostalo poglavje,, kako so reševali zadnji dve krizi. Kje na svetu bi se mogli tako drzno igrati z ljudskimi zastopniki, kakor-so se pri nas igrali z verifikacijo hrvatskih poslanskih inandatov? Kje na svetu bi se mogli ogabnejše igrati z ljudsko suvereniteto, ki jo predstavlja izvoljena večina poslancev, kakor so to storiil pri nas zadnje dni? Najvišja D. Korošec Anton Krcniiar Franc Kugovnik Jurij Dr. Kulovec Frauc NeniHnič Josip Prčič iMirfco PuSenjak Vlado Rajič Blažko je suverenost ljudstva in nihče nima pravice, ne da bl si nakopal največjo odgovornost pred zgodovino in narodom, da tepta lo suverenost. Tudi to se je pri nas zgodilo! SLS in gotovo tudi še druge stranke opozicijskega bloka morajo vnaprej odklanjati vse dalekosežne posledice, ki bodo iz tega nasilja nujno sledile. Napad na suverenost ljudstva. če moramo način, kako sta se zadnji dve krizi reševali, ostrejše obsojati, kako naj še le ožigosamo nasilje, ki ga je izvršila vlada gospoda Pašiča na seji narodne skupščine dne 27. maja t. 1. Ta dan je stala proti Pašičevi \ladi absolutna večina, ki jo je tvorila združena opozicija. Mesto, da bi se gospod Pašič uklonil parlameutarnemu načelu in odšel iz vlade, si je izposlovai kraljevi ukaz in s kraljevim ukazom je zaprl večini narodne skupščine vrata do 20. oktobra. Pribijemo, da se je s tem činom izvršil atentat Jia suverenost ljudstva, ki po svoji večini v parlamentu, a ne po inanjšini deli s kraljem vladarska prava in dolžnosti, da se je izvršil državni udar, ker se je proti izrecnemu besedilu sedanje ustave in proti parlamentarnim zakonom nasilno vpostavil režim skupščinske manjšine nad večino. V imenu suverenega ljudstva zahtevamo, da se ta revolucijonarni Čin parlamentarne marijšine niti za trenutek dalje ne vzdržuje s silo, da se takoj uzurpatorska vlada ukine in da se zopet vposlavi ustavnost i_ parlamentarizem! ^ . ~\_,'j _.' "¦ * '"'*__!-r]f Vrste proticentralistov pomnožene. Žastonj je trud onih, ki menijo, da se bodo mogli z izigravanjem ustavnih določil parlamentarne večine in parlamentarizma samega dalje časa vzdržati na vladl in zadrževati nujni razvoj političnih dogodkov v drža** vi. Stevilo iiraniteljev sporazuma in sporazumne ure-* ditve države raste. Vrste proticentralistov in proti-; korupcijonistov se množe. V ustavotvorni skupščini so bili zastopniki SLS osamljeni, v trdnem boju proti vse_i drugim parlamentarnim skupinam so morali sami vztrajno braniti avtonomistično misel iri delati zanjo najživahnejšo propagando. Danes se morejo s ponosom ozirati na 4 letno dobo uspešnih parlamentarnih borb za pravico slovenstva in brvatstva in z zadoščenjem laH ko konstatirajo, da je danes v narodni skupščini 160 poslancev — torej absolutna Večina — ki obsoja vsako nasilstvo nad Slovenci in Hrvati in priznava pravico samoodločbe tudi Slovencem in Hrvatom. Ali ni naša avtonomistična misel, za katero je SLS založila Krse svoje sile, v naglem pohodu dobila največji razmah? Kje je sila, ki bi se mogla trajno ustavljati večini ljudstva? In kdo bi se drznil prezirati parlamentarno večino? Na| se pouče iz zgodovine, kako je Ijudsfvo obračunalo _ nasilneži in korupcijonisti. Vzh-ajajmo v borbi za avtonomijo! Velja vztrajati. Ljudstvo, ki vrže vse svoje organi-. zirane sile v politične boje za velike narodne in socijalne ideale, je še vsikdar zmagalo. Ne dvomimo niti za trenutek, da bo slavensko Ijudstvo vztrajalo v svojem velikem boju enotno in neomajano. V široki zakonodajni avtonomiji je edina garancija boljše bodočnosti slovenskega naroda. Beograd, dne 29. niaja 1924. Stanovnik Ivan Strcin Ivan Sušnik Anton šifter Geza Škulj Karl Vesenjak Ivan Vrečko Jakob Žebot Franc j