SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 6
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de febrero - 25. februarja 1999
jANEZ GRIL
Koga moti katoliška Cerkev
Pust je mimo, začel se je postni čas. toneč je norčij, kurentov in lavfarjev ter naJrazličnejših mask in larf. S postom se kristjane pričenja čas premisleka in ^karya resnice o svetu, človeku, smislu j*^ega bivanja in odrešenja. Tako uči jščanstvo že 2000 let in tako gledamo anes na življen,je tisti, ki nas taista vera 2družiye v občestvo, Cerkev. Na osebni ^ni se trudimo, da bi kar najbolj zvesto veli po evangeliju, na družbeni ravni pa 81 Prizadevamo, da bi z evangeljskimi 'fednotami prekvasili človeško družbo ^ kulturo.
Nikoli v vsej dolgi zgodovini krščan-a se ni zgodilo, da bi se vsi ljudje ^•tieli krščanske vere. Prav tako niso Posamezni kristjani - pa tudi celotna erkev ne - vedno dosledno živeli po eVangeijju. Časom mučeništva in jimaške ^stobe so sledile dobe odpadov in sfranpoti. Cerkev je bila vedno zname-t'le> ki so ga mnogi ljubili in občudovali, a hkrati tudi znamenje, ki so mu drugi ^Protovali, ga kritizirali in napadali, ako je tudi danes in v prihodnje ne bo “fugače.
Lahko v luči povedanega razumemo T^aš^je kulturno ozračje na Sloven-I ,, eiTl? V mislih imamo predvsem zgjed-*v0 kritiko na račun Cerkve in njenih J^i^jih predstavnikov s strani nekate-^ časnikarjev in politikov. Prepričan Sett'l da gre v tem primeru za nekaj dru-j|e8a. Večina napadov na Cerkev, ki smo S1 v zadr\jem času priča, zlasti v poveza-s stališči nadškofa dr. Franca Rodeta, 'Zraz poglobljenega premisleka ali na-
ega nasprotovanja, temveč so pred-
primer vnaprejšr\jega zavračanja in
'ožbe
ovaževax\ja vsega cerkvenega. Ob-
so napisane ali izrečene brez do-
k
°hotnosti in brez resnega vprašanja, P1 Je kdo v resnici hotel povedati in ni rekel, kaj se je res zgodilo in kaj ’ N dogodek pomeni in česa ne.
^ *akšne dokončne in izključujoče kri-e so še najbolj podobne neokusnim U 7^ norčavostim in karnevalskim . tavanjem. Naštejmo jih nekaj. Pod-^ s°glasja med Vlado RS in SŠK razgla-^ za dokaz, da je Cerkev prelisičila ^av°- Nadškof Rode zavrne primerjavo
^ :e vzgoje za vrednote z dresuro *l®kih ovčarjev, ne da bi imenoval ^*ega avtorja, kritiki pa ga napadajo, je šolo brez vrednot primerjal s
MMM
mmmm
Priprave na papežev obisk
^ja Sofijskem domu v Mariboru je bila . °dbora za pripravo papeževega obiska C«bra letos in ob tem beatifikacijo tj je na Martina Slomška. Največ pozomos-namenjene pastoralni pripravi na t4v.j.Zev obisk, v okviru katere bodo precised * ornškove zasluge za vero, dom in namen so že izdali posebne cnike, v pripravi so nove izdaje njego-Potekajo pa tudi različna predavanji' Sem*narJ> P° slovenskih župnijah ter ^■Prižgimo Slomškovo svečo. ubor bo pripravil finančni načrt za VaAje stroškov v zvezi s papeževim in ob tem odprl tudi žiro račun za
0 obstoju koalicije
pasjo dresuro. Blagoslovitev prostora v veleposlaništvu ti kritiki spremenijo v mašo in se nad njo škandalizirajo. Obisk cerkvenega predstavnika na ministrovo željo razglasijo za poskus vmešavanja Cerkve v imenu desnice v policijske zdrahe itd.
Za verne ljudi so takšne potvorbe žaljive, za pluralno družbo in sožitje v njej pa škodljive. Pozitivno pri vsej stvari je samo to, da takšnih samozvanih kri-tikastrov ni veliko, čeprav s ponavljajočimi se napadi ustvarjajo v javnosti vtis množičnosti. So zastarela lajna, ki jo poganja nekdo iz ozadja. Njihovo pojavljanje v glasilih razodeva pomanjkanje strokovnosti in znar\ja o stvareh, dogodkih in ljudeh, o katerih pišejo ali govorijo. Preveč so pod vplivom predsodkov, napačnih predstav, neresničnih informacij in ideologije laicizma, da bi bili verodostojni. Napadajo Cerkev, kakršne ni in kakršne nihče ne želi. Nastopajo v imenu svobode, čeprav so ujetniki laicističnega fundamentalizma.
Seveda to ne velja za dobronamerne kritike, komentatorje in druge, ki v javnosti kritično obravnavajo, kar jih v Cerkvi ali pri r\jenih predstavnikih moti. Takšne kritike so koristne in dobrodošle. Cerkvi pomagajo, da laiye odpravlja lastne napake in bolje opravlja svoje poslanstvo. Zato vseh kritik ne smemo metati v isti koš. Eno so žaljivi, krivični in obrekljivi napadi, drugo pa so upravičena opozorila na nepravilnosti in napake. Prve moramo odločno zavračati, če je potrebno tudi prek sodišč, druge pa jemati resno in jih upoštevati.
Pri ugotavljanju upoštevamo stroko, mednarodne standarde in zgodovinski spomin. V tej luči je na primer hujskaško pisanje o blagoslovu veleposlaništva v Švici smešno in neevropsko. Cerkev je bila ločena od države tudi 25. junija 1991 zvečer, ko sta nadškof dr. Alojzij Šuštar in evangeličanski senior blagoslovila lipo na osredr\ji proslavi slovenske državnosti. Tedaj to za dostojanstvo državne proslave ni bilo moteče, nasprotno, bilo je znamenje povezanosti in zavzetosti vseh Slovencev za skupni cilj. Sedaj pa zunanji minister v zadregi razlaga, da cerkveni blagoslov ni primeren za dostojanstvo državnih prostorov. Smo verni Slovenci postali garjavi, minister Frlec?
Družina Št. 8
Predsednik vlade Janez Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan Podobnik sta se 17. februarja za zaprtimi vrati pogovarjala predvsem o koaliciji, potem ko je bil po razpravi v parlamentu razrešen notranji minister Mirko Bandelj.
Predsedniku vlade in LDS Drnovšku naj bi Bandljev padec služil kot povod in jasen signal, da vladni partnerji v takšni obliki ne morejo več sodelovati. Že v torek zvečer se je pojavilo več namigov o preoblikovanju vlade, ki naj bi jo poleg Bandlja zapustili še ministri Metod Dragonja, Boris Frlec, Tomaž Marušič in Marjan Jereb.
Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je za radio Ognjišče komentiral ravnanje SLS v interpelaciji zoper Bandlja. Za razrešitev so se odločili, ker naj bi bil Bandelj objektivno in tudi subjektivno odgovoren za afero Holmec, v kateri so se blatili osamosvojitveni dosežki slovenske policije. V SLS tudi nikakor niso pripravljeni pri interpelacijah zoper ministre pristajati na dvojna merila. Glede na razmere v koaliciji pa je predsednik SLS Podobnik za čisto špekulacijo označil pisanje medijev glede možnostih, o katerih naj bi razmišljali v vrhu vlade, zlasti o zamenjavi nekaterih ministrov.
Prvak Socialdemokratske stranke Slo-
venije (SDS) Janez Janša je na novinarski konferenci 16. februarja odločitev državnega zbora o razrešitvi notranjega ministra Mirka Bandlja označil za začetek urejanja zadev na omenjenem ministrstvu, izid glasovanja o nezaupnici ministru pa je resno opozorilo predsedniku vlade.
Že nekaj časa je očitno, da koalicija ne deluje in da je v razpadanju in je samo vprašanje časa, koliko bo to še trajalo. Tudi vodenje vlade se je izživelo, saj ne daje rezultatov, je dejal Janša in menil, da bi moral tudi predsednik vlade razmišljati o svojem odstopu.
ljubljanski Dnevnik pa razpravlja o možnosti nove vlade. Da realnih možnosti vstopa komunistične Združene liste ali Slovenskih krščanskih demokratov v vlado ni, ve verjetno najbolje prav Drnovšek sam, zato si z novim krogom pogovorov in z javnim izjavljanjem, da bi rad razširil koalicijo z eno levo in eno desno stranko, očitno le kupuje čas, da se dogovori, kako je še možno izpeljati ta mandat do konca.
Premieru trenutno ostane le koalicijsko sobivanje s Podobnikom. Nekako se bosta morala dogovoriti o političnem modusu vivendi, seveda, če se bosta strinjala, da bosta mandat izpeljala do konca, kar pa je veliko vprašanje.
Slovensko-hrvaški odnosi
zbiranje sredstev. Slovenski vladi pa bo dal pobudo za ustanovitev odbora, ki bo poskrbel za nemoten potek tistega dela obiska, za katerega je odgovorna država.
Na seji so govorili tudi o ureditvi oltarnega prostora za bogoslužje ob Slomškovi razglasitvi za blaženega. Prireditev bo potekala na travniku pri Betnavskem gradu pod Pohorjem v bližini mariborskega letališča.
Odbor je podprl tudi zamisel o natečaju za oltarno sliko škofa Slomška, geslo priprav na papežev obisk in Slomškovo betai-fikacijo pa je Sveta vera bodi vam luč. Na slovesnost bodo povabili škofe iz vseh sosednjih in še nekaterih drugih držav.
Hrvaški zunanji minister Mate Granič je
18.	februarja v hrvaškem saboru predstavil poročilo o hrvaški zunanji politiki ter ob tem govoril tudi o odnosih s Slovenijo. Granič je dejal, da ima Hrvaška še več nerešenih vprašanj s Slovenijo, ki so posledica razpada nekdanje skupne države, da pa se je Zagreb o njih zelo potrpežljivo pogajal in dosegel zelo konkreten napredek. Ob tem je ponovil, da sta državi uskladili 99,1 odstotka kopenske meje.
Granič je dodal, da je dogovor s Slovenijo o jedrski elektrarni Krško na podlagi hrvaškega predloga o solastništvu zelo blizu, premožei\jsko-pravna vprašanja pa so dejansko že usklajena. Izrazil je prepričanje, da bosta Ljubljana in Zagreb letos dosegli pomemben napredek v odnosih. Dodal pa, da bodo vprašanja, o katerih ni dogovora ali pa so stališča preveč različna, prepustili nekakšni obliki mednarodne arbitraže ali svetovanja. Granič je nadalje menil, da se obe strani zelo umirjeno dogovarjata o začasni rešitvi in pogojih za svetovanje o meji v Piranskem zalivu ter o mednarodnem posredovanju pri reševanju problema Ljubljanske banke.
Zaradi nezadovoljstva z „neodločno” slovensko diplomacijo v pogovorih s Hrvaško glede istrskega dela meje na kopnem in morju je Civilno društvo Slovenije za mejo v Istri začelo zbirati podpise „v znak podpore slovenskim interesom”. 20. februarrja naj bi v Piranu že zbrali sto podpisov, zbirali so jih tudi v Kopru in v Ljubljani. Društvo pričakuje, da bo zbralo vsaj 40.000 podpisov, nad katerimi slovens-
ka vlada in pogajalska skupina za mejo s Hrvaško „ne bosta mogli odmahniti z roko”. Z njimi društvo zahteva »neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana ter polno suverenost nad celovitim Piranskim zalivom brez tajnih pogajanj o meji”.
ASTEROID
,, SLOVENIJA"
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na predlog slovenskih astronomov plane-toidu 9674 dodelila ime Slovenija. Planetoid Slovenya obkroži Sonce po tiru v obliki elipse v 4,12 leta, pripada glavnemu pasu asteroidov med planetoma Mars in Jupiter, ima premer približno 5 km in je trenutno oddaljen od Zemlje 525 milijonov km. Odkrili so ga 23. avgusta 1998 slovenski astronomi - deloma amaterji - v observatoriju Črni vrh, kjer redno opazujejo asteroide, ki se zelo približajo Zemlji. V letu 1998 so poslali več kot 1000 merjenj po-ložajev asteroidov mednarodnemu centru. Novo odkriti asteroid morajo opazovati dalj časa, da mu točno izmerijo pot.
Tako imamo Slovenci poleg planetoida Slovenija na nebu še matematika Jurija Vego, po katerem se imenuje neki krater na Luni, ter fizika Jožefa Štefana, po katerem se imenuje manjši krater na z Zemlje nevidni polobli Lune.
STRAN 3:
Razbili so Bergantov križ
iiMiHiwuiiiMiiii'i iiwiiwuiUiiMiiiiiniiiiiiin i' »minil ii'iiWHiiiinrriiTiW iimniiimii m '
'r r«nnr i I'liwii—ii'iwiiiwiiMmiiriii
Zgodilo se je v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
BLAGOSLOV NA VELEPOSLANIŠTVU
V	BERNU
Slovensko zunanje ministrstvo je v zvezi z afero v Bernu pojasnilo, da je veleposlanik Stanko Buser na željo predstavnikov v Švici živečih Slovencev dovolil, da je po končanih proslavah slovenskega kulturnega praznika, ki so potekale drugod, duhovnik Podgoršek, ki deluje med Slovenci v Švici, blagoslovil enega od novih prostorov veleposlaništva. MZZ dodaja, da je veleposlanik ravnal po lastnem preudarku. Izhajajoč iz ustavnega načela o ločenosti Cerkve in države bi moralo veljati pravilo, da pri otvoritvah objektov, pri katerih sodeluje državni protokol, in drugih objektov (šole, bolnice idr.), katerih investitor je država, predstavniki verskih skupnosti aktivno ne sodelujejo na otvoritvenih slovesnostih in naj tudi ne bi opravljali verskih obredov (glej uvodnik).
DRNOVŠEK V KUVAJTU
Drnovšek je z vladno in gospodarsko delegacijo je prispel na uradni obisk v Kuvajt. Premier Drnovšek se je z delegacijo sestal s kuvajtskim ministrom za finance in promet šejkom Ali-Salemom Al-Sabahom. Poleg poudarka odpiranju trgovine med državama sta največ pozornosti namenila konkretnim projektom slovenskih podjetjih oz. pospeševanju njihovega izvajanja. Drnovšek je ob koncu obiska izrazil pričakovanje, da bodo direktorji Petrola, Avtomon-taže, Fotone, Metalne in Gradisa uspeli izkoristiti pozitivno ozračje, ki gaje delegacija vzpostavila, ter dodal, da je kuvajtska vlada izrazila veliko pripravljenost za pomoč pri vzpostavitvi gospodarskih odnosov s Slovenijo. Premiera Drnovška je na vljudnostni obisk sprejel tudi kuvajtski emir šejk Jaber Al-Ahmed Al-Sabah.
TOŽBA PROTI DRŽAVI
Vse pooblaščene investicijske družbe, ki lastniških certifikatov zaradi nerazrešenega problema privatizacijskega primanjkljaja doslej niso mogle zamenjati za realno premoženje, so vložile tožbo proti državi, saj jim država v zakonskem roku ni zagotovila državnega premoženja za pokritje privatizacijskega primanjkljaja. Družbe zahtevajo, da jim država v zameno za lastniške certifikate prenese v last delnice in deleže gospodarskih družb, ki so v državni lasti.
POSVET VERSKIH SKUPNOSTI
Na rednem mesečnem posvetu Urada vlade za verske skupnosti s predstavniki teh skupnosti so navzoče seznanili z dosedanjim delom vladne komisije za rešitev odprtih vprašanj katoliške cerkve in vladne komisije. Več verskih skupnosti je namreč želelo pojasnilo, ali je ob tem soglasju še mogoče govoriti o ustavni ločitvi države in verskih skpnosti ter predvsem o njihovi enakopravnosti. Šestindvajset navzočih predstavnikov verskih skupnosti je zahtevalo tudi pospešitev sprejemanja predloga novega zakona o verskih skupnostih.
SPORNE REŠITVE
Nekdanji člani Nacionalnega kurikular-nega sveta (za šolstvo) dr. Boris Aberšek, prof. Andrej Jemec, dr. Janez Juhant, dr. Janko Kos in dr. Darja Piciga, ki so opozarjali na strokovno sporne rešitve v novi devetletki, so izrazili zaskrbljenost zaradi pravno neurejenega stanja pri uvajanju devetletne osnovne šole in odločanju staršev zanjo. Omenjeni med drugim opozarjajo, da so starši prisiljeni v odločitev, čeprav sploh še ni nekaterih temeljnih podzakonskih aktov, ki bistveno določajo podobo devetletke.
SPREMEMBA USTAVE
Skupina 33 poslank in poslancev iz vseh poslanskih skupin in predstavnikov narodnih skupnosti, razen Slovenskih krščanskih demokratov, parlamentu predlaga, da začne postopek za spremembo ustave RS. Poslanci predlagajo črtanje 143. člena ustave, da bi lahko vzpostavili pokrajine na celotnem ozemlju Slovenije kot širše lokalne skupnosti prebivalcev za opravljanje širših lokalnih zadev, ki presegajo zmogljivosti občin ter prenesenih pristojnosti državne uprave. Sedanja določba ustave obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja.
OVADILI SO ITALIJANE
V Kopru so javnosti predstavili ovadbo zoper 35 italijanskih državljanov, ki naj bi v času italijanske okupacije v Sloveniji ter v italijanskih koncetracijskih taboriščih zagrešili kazniva dejanja. Ovadbo je na podlagi doslej zbranih in obdelanih avtentičnih zgodovinskih dokumentov sestavil portoroški odvetnik Dušan Puh. Vsi so ovadeni za huda kazniva dejanja, ki tudi po 116. členu kazenskega zakonika RS nikoli ne zastarajo, kot so genocid, vojna hudodelstva in podobno. V Sloveniji pa so ovadili le nekaj partizanov, da so med vojsko koga pobili, a so bili vsi oproščeni. Ni pa bilo slišati, da bi ovadili koga, ki je pobijal domobrance in civiliste po vojni.
LEVICA SE PRIPRAVLJA
Predsednik vlade Janez Drnovšek in predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor sta se sestala na premierovo pobudo v okviru njegovih pogovorov s predsedniki parlamentarnih strank. Boris Pahor je povedal, da do naslednjih parlamentarnih volitev ne želijo sodelovati v vladi. Pahor pa ni zavrnil možnosti sodelovanje Združene liste po volitvah v vladi „politične večine, ki bi uspešneje vodila državo”. Zgleda, da se levica pripravlja na volitve bolj povezana.
PRIDRUŽITVENI SVET
V Luxembourgu je v ponedeljek, 22. februarja, prvič zasedal Pridružitveni svet med Republiko Slovenijo in Evropsko zvezo. Slovensko delegacijo vodi zunanji minister Boris Frlec, v njej pa je tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Pridružitveni svet je najvišji skupni organ in nadzira izvajanje Evropskega sporazuma med Slovenijo in EZ. Zasedanje je odprl nemški zunanji minister Joschka Fischer kot predsedujoči svetu EZ in vodja delegacije zveze.
ROT OSTANE DIREKTOR RADIA
Funkcijo direktorja radijskih programov RTV Slovenija bo tudi v prihodnjih štirih letih opravljal Andrej Rot, televizijskih pa Janez Lombergar, ki sta omenjeni funkciji opravljala tudi do sedaj.
Svet RTV je 18. februarja Andreja Rota za direktorja radijskih programov s 14 glasovi izbral v drugem krogu. Komisija za razpise je za vlogo Andreja Rota menila, da je nepopolna, s^j komisija ni prejela potrdila o nostrifikaciji diplome. Rot ga je namreč pridobil šele po izteku omenjenega roka.
Predsednik sveta RTV Janez Kocijančič je menil, da je omenjena napaka „enako-memo porazdeljena” tako na Rota kot tudi na sam zavod, ki ob prvi kandidaturi za to funkcijo ni zahteval nostrifikacije. Kocijančič je zato predlagal, člani sveta pa s prepričljivo večino (21 za, 2 proti in eden vzdržan) izglasovali predlog, da je vloga Andreja Rota popolna ter da je enakopraven kandidat.
Tisti skupini politikov in opazovalcev, ki nenehno sumi predsednika, da še ni dokončno pokopal sanj o tretjem mandatu, se je sedaj pridružil še njegov “maziljenec" Ramon Ortega. Naveličan nenehnih sprememb v predsednikovi taktiki, razočaran vsled političnega izkoriščanja in obupan nad možnostjo samostojnega dostopa do predsedniške kandidature je sklenil povezavo s predsednikovim najhujšim nasprotnikom, buenosaireškim guvernerjem Duhaldejem. Sic transit...
KO SE VRV PRETRGA
Ljudska modrost ugotavlja, da če vrv preveč nateguješ, se pretrga. Nekaj takega se je dogodilo Menemu z bivšim tukumans-kim guvernerjem. Vendar mnogi menijo, da je Ortegov korak neupravičen izbruh jeze. Ko ga je že lansko leto imenoval za “svojega” predsedniškega kandidata, (daje postavil neko protiutež Duhaldeju), mu je predsednik jasno razložil, da bo kandidatura podpredsedniška, če Menemu uspe doseči habilitacijo za tretjo dobo; če pa ne, bo Ortega kandidiral za predsednika. To stanje še vedno obstaja. Dejansko torej ni v celotnem položaju nič novega.
V	čem torej Ortega vidi nategovanje in izigravanje? V istem kot opozicija in ostala politična srenja (razen čistih menemistov): kljub raznim namigom, izjavam, zatrdilom in celo nekaterim konkretnim korakom predsednik še vedno vztraja v svojih naporih, da bi tretjič kandidiral za predsednika, čeprav to ustava izrecno prepoveduje.
A Ortega je preskočil plot čistega mene-mizma tudi zaradi predsednikove neodločnosti (in izneverbi obljube), da mu je predsedniška kandidatura zagotovljena. Način, kako je Menem nenehno iskal nadomestnega kandidata (naj bo to njegov brat Eduardo, Reutemann ali Rodriguez Saa), je Tuku-manca prepričalo, da v Menemovi bližini nima nikakega upanja na uspeh. Najmanj potem, ko se je razvedelo, da bo kordobski peronizem začel nov sodni postopek za habilitacijo predsednikove kandidature.
Le v tem svojstvu lahko najdemo razlog njegove povezave z Duhaldejem. Dejansko ta korak pomeni popolen obrat, menemisti pa ga lahko razlagajo tudi kot veleizdajo. A ni le samo to: vsak drug, ki ima v mislih predsedniško kandidaturo bo sedaj moral upoštevati, da nasproti nima le moči bue-nosaireškega strankinega aparata, tem,več tudi Ortegovo priljubljenost pri nižjih slojih, ki je bivšemu guvernerju bila ves čas te domnevne kandidature edina opora.
MEGLA SREDI POLETJA
Pravzaprav se kaj malo vidi v vsem tem dogajanju. Res je, da so bili zadnje čase stiki med Ortegom in Duhaldejem vedno bolj pogosti. Vedeli smo tudi, da ga je Duhalde že dolgo in vztrajno snubil. A korak je dozorel, ko ga je Menem zadnjikrat tako grobo “odrinil” in sredi plesa pristopil “k drugi” s ponudbo Reutemannu.
Seveda ni jasno, kako bosta Duhalde in Ortega uredila medsebojni odnos. Določiti bosta morala, kdo bo kandidiral za predsednika in kdo za podpredsednika. V tem so opazovalci hitro našli nekatere variante. Ankete, pogsyanja, dvojna formula (Duhal-de-Ortega in Ortega-Duhalde, zmaga pa tista ki prejme več glasov). Najbolj važno ni to, marveč kaj bo sedaj storil predsednik.
Ortegov korak je Menemu zmešal štrene. Resnično je bilo predvideno, da bo zadeva kandidatur počakala marčevskih volitev v Catamarci (kjer peronizem upa na zmago), nakar se bo kordobski zahtevi pridružila še sodnijska ofenziva. Medtem ko bi datum 11. aprila za notranje volitve bil preložen, bi odločitev padla v roke
Tone Mizerit
Vrhovnemu sodišču. Kaj bo sedaj storil predsednik, kam se bodo obrnili menemisU in kaj bo storil Reutemann? Sama vprašanja, ki jim je težko najti odgovora.
Reutemann je že tako odlašal z odločitvijo. Izjavil je celo, da “gleda, če je voda v bazenu”, predno skoči vanj. Opazovalci so jasno razumeli njegovo govorico: hotel je dobiti od Menema formalno zagotovilo u1 jasen dokaz, da se je res dokončno odpovedal ponovni kandidaturi.
Duhalde je čuden politik. Izgleda, da je negiben spričo ofenzive predsednikov® čet. A v odločilnem trenutku zada udarca | ki so silni in krvavi. Tako n.pr., ko Je zagrozil s plebiscitom o Menemovi ponovni kandidaturi na provinci (vsled česar Je Menem javno izjavil, da se temu odpove) ® sedanja povezava z Ortegom.
Vendar tudi to ni dokončno. V peronih tično tradicijo spadajo presenečenja, spon in zlasti pobotavanja. Današnji najhujši sovražniki bodo jutri zavezniki in celo prijatelji. Bog si ga vedi, kakšna presenečenja še čakajo od tu do oktoberskih volitev.
ALFONSINOVO SLOVO
Seveda tudi v Povezavi stvari ne tečej0 v polnem redu. V provinci Buenos Aires zadeva kandidatne formule ni urejena. ^ Bahie Blance se močni radikalni vodja G&' cia noče odpovedati zahtevanemu mesW kandidata za podguvernerja, za kar Je stranka določila Posseja. Garcia vztraja na zahtevi notranjih volitev in ogroža stabU' nost Povezave. Formacija ima problemev štirih provincah. Kot smo že poročali, ji10 v Catamarci ni uspelo združiti radikale in So-lidarno fronto. V Cordobi se ponovno po#’ jajo, enako kot v provincah Chubut in ® Negro. Dejansko imajo težave v vseh P10" vincah, kjer vladajo radikalni guvernerji-
Te dni pa se je vsem funkcijam v Po^ zavi in v radikalni stranki odpovedal bivS1 predsednik Alfonsin. Ta korak je bil ^ presenetljiv, ker so mnogi pričakovali & vno nasprotno: da bi skušal prevzeti in bolj odločilne položaje. A nekaj je bi* jasno: odkar je bil za predsedniškega didata določen De la Rua in za podpret dniškega Chacho Alvarez, je Alfonsin0^ zvezda pričela ugašati. De la Rua se dow.
vod'
zaveda, da mora pokazati lik močnega
je, če hoče upati na volilni uspeh. V te1”
oziru bi mu Alfonsinova bližina le škodi**
Pa še nekaj drugega je v ozadju. Tak0
radikalizma, še bolj pa iz Solidarne fr°n ^
so na Alfonsina vedno bolj pritiskal*
prošnjami, naj se nekoliko umakne v
je za dobo volilne kampanje. Smatraj0
vol1-!
itnO
mreč, da bi njegova bližina škodovala lnim izgledom, ker bi peronizem do izkoristil njegov prehitri (in sramo' pobeg z vlade pred koncem predsednik dobe. Odločen, da se noče skrivati, j® Alfonsin raje popolnoma umaknil iz pon0 nega delovanja. Dokončno?
LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ...
Končno, ne moremo mimo velike nosaireške katastrofe, ki je v ponedell^
15.	prizadela skoraj četrt velemesta . raztegnila v poldrug teden brez elektn energije. Prisotnost tega v javnih obČi||gj bila izredna (pisec pa je pojav na koži trpel od začetka do konca - res, n* prijetno v desetem nadstropju stolpni0.^
Mimo humanega problema in poliO ga odmeva (zlasti pocestnih protestov, jev in prometnih moteni), je problem P . zal popolno odstotnost državnega na ranja privatiziranih podjetij na storitven.
področju. O tej zadevi pa bi lahko upoi tolikšne reke tinte, da bi zlahka P°^ o ognje po cestah in požar v elektrarni-tem kd^j drugič
%is5r, Slovenci v Argentini
BARILOCHE
Razbili so spominski Bergantov križ
Dosedaj smo bili prepričani, da najde-no v gorah samo dobre ljudi. A žal ni tako.
Pred kratkim so Slovenci v Bariločah °dkrili, da so neznanci podrli križ, ki so So, rojaki postavili na Capilli na mestu Storti gornika in duhovnika Franceta Berganta ter tudi v bivaku Slovenia naredi škodo. Poleg drugega so uničili sliko
velikega slovenskega gornika duhovnika Jakoba Aljaža.
Takoj je Slovensko planinsko društvo javno reagiralo s protestom v vseh bariloških medijih, ki ga prinašamo v vednost našim bralcem. Nismo si mislili, da bi protiversko razpoloženje nekaterih neuravnovešencev prišlo do take barbarske mere.
S.C. de Bariloche, 3 de febrero de 1999
COMUNICADO DE PRENSA
El Club Andino Esloveno tiene el deber de poner en conocimiento de la cornunidad que manos anonimas produjeron danos mal intencionados sobre la picada de acceso y en el refugio Slovenia, construidos por los eslovenos en el Cerro Capilla.
En la picada fue arrancada y arrojada por la ladera del Cerro la cruz de hierro implantada en el sitio donde hace un ano fallecio el sacerdote Francisco Bergant, vinculado desde hace medio siglo a la historia de los eslovenos amantes de la fontana, en S.C. de Bariloche.
Asimismo en el refugio Slovenia, construido a 1500 metros de altura para amparo de todos los amantes de la montana, cuyo acceso, por demas esta decirlo, es abierto sin restricciones durante todo el ano, fueron dahados elementos propios del equipa-nuento y un cuadro de Jakob Aljaž, sacerdote esloveno que, hace ya cien anos, dedico su vida a difundir la palabra de Dios y fomentar el amor a la montana en el marco Spectacular del Cerro Triglav, que es el mas alto de Eslovenia.
Ela Club Andino Esloveno lamenta publicamente los hechos denunciados cuya motivacion nos resulta inexplicable y se encuentra en un polo totalmente opuesto a l°s principios de convivencia y a los valores espirituales y morales que dieron origen y sustentan la inmigracion eslovena en la Republica Argentina.
Por el Club Andino Esloveno Arq. Andres Duh, Presidente
Kronika vivod
(2)
ZATO PA LE HITIMO NA GORE,
kjer radost in veselje nam krepi srce!
Desna noga išče oprijema, leva trdno (“ši težo telesa, obe roki pa na prstih iščeta ^notežja... ko je desna noga našla brazgo-?ri° v skali, kjer se je lahko oprijela, se 0lle povzdigne in sedaj leva noga išče Centinnetrsko poličko, kjer bi se oprijela in Se Povzpela malo više. Roki sodelujeta, a držita teže telesa, le pomagata plezalcu, ^ stoji varno na nogah. Do sedaj je naredil
■
V steni Piedras Blancas.
Tone le dva koraka, manjka pa še vsa stena. Počasi smo se vsi udeleženci tečaja opogumili in prišli do cilja. Meni se je sredi stene začela tresti leva noga in je nisem mogla umiriti. Spomnila sem se na vse angele varuhe, vse sorodnike v večnosti in pomislila tako: če so vsi lahko to prepleza-
li,	bom pa tudi jaz. Z višine pa je nabrito pokukal pogumni Bine in slikal moj obupani obraz. Neverjetno, kako samo prisotnost soplezalca pomaga. Takoj sem vedela, kam naj postavim noge in roke, in v trenutku sem bila zgoraj. Tako je bil moj dan plezanja višek sreče! Alenka in Kristina sta že opazovali fante, ki so se odločili, da preplezajo te-šyo steno, ocer\jeno s petico. A ni bila ravno lahka. V nekaj primerih so si odrgnili roke, a pogum je pogum, volja trdna in cilj je bil dosežen! Dekletom nam je zadostova-
lo,	da smo gledale pogumne fante in slikale te nepozabne vzpone!
Vse plezai\je pa ni šlo na slepo srečo. Vedno smo se varovali z vrvjo, čeprav je bistvenega pomena zabiti si v glavo, da se plezalec nikoli ne sme spustiti, nikoli ne sme omagati in nikoli izgubiti poguma. Tako se na planinah utrdi volja, pridobi pogum in odkrije čut za sodelovanje. Vsi se varujejo. Najspretnejši, prvi, ki pleza in vodi skupino, je odvisen od ostalih, ki ga varujejo. Tako drugi varuje prvega in tretjega, tretji drugega in četrtega...
PRIREDITVE V LETU 1999
27. 2. V Bariločah: Obletnica društva SPD - dvodnevni izlet na Cerro Capilla
7. 3. Tombola na Pristavi
13. 3. Začetek Srednješolskega tečaja R.M.B.
14. 3. Začetek slovenskih osnovnih šol 4. 4. Velika noč
11. 4. Misijonska tombola v Slovenski vasi - Občni zbor Zedii\jene Slovenije 18. 4. Občni zbor v Našem domu in kosilo ZSMŽ - San Justo.
25. 4. Občni Zbor v Slomškovem domu.
2. 5. Obletnica v Slov. domu v Carapachayu 9. 5. Slovensko romanje v Liljan 16. 5. Obletnica v Slov. domu v San Martinu
23. 5. Žegnanje v Slovenski hiši
6. 6. Spominska proslava žrtev revolucije - V Bariločah: Spominska proslava v Stanu
13. 6. Krajevne domobranske proslave, ali po dogovoru v vsakem
posameznem domu - Procesija Sv. Rešnjega Telesa 20. 6. Očetovski dan
25. 6. V Bariločah: Praznik državnosti v „Paseo de las colectividades”
in pogostitev v Stanu
26. 6. Praznik slovenske državnosti
4. 7. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju -
Prireditev v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 9. 7. Športni dan 9/11. 7. V Bariločah: Fiesta de las colectividades europeo-argentinas
18. 7. Mladinski dan v San Martinu
1. 8. 46. Obletnica Hladnikovega doma
8. 8. Mladinski dan v Slomškovem domu - Družinski dan - Dan otrok
14. 8. 30. Glasbeni večer SDO/SFZ 22. 8. Romai\je v Lourdes
29. 8. Obletnica Rožmanovega doma - Mladinski dan v Carapachayu
4. 9. Dan Zveze slovenskih mater in žena
5. 9. Mladinski dan na Slovenski pristavi -
Sveta maša za gen. Rupnika, Kacina in sodelavce
11. 9. 40. obletnica šole Josipa Jurčiča v Carapachayu
12. 9. Mladinski dan v Našem domu v San Justo
19. 9. Obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejfi
25. 9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku
26. 9. Mladinski dan v Slovenski vasi - Srečai\je molilk rožnega venca -
V	Bariločah: Slovenske smučarske tekme na smučišču Catedral 3. 10. Obletnica Našega doma v San Justu - Obletnica pri Svetogorski Mariji
10. 10. Prvo sveto obhajilo
16. 10. Tombola v San Martinu
17. 10. Misijonska nedelja - Materinski dan
24. 10. Obletnica na Slovenski pristavi in SLOVENSKI DAN - Če so volitve, se prestavi na 31.10.
7. 11 Zvezni mladinski dan SDO/SFZ v Našem domu v San Justo
20. 11.	Zaključek srednješolskega tečaja Ravnatelja	Marka	Bajuka
21. 11.	Proslava Kristusa Kranja - 40. obletnica smrti	škofa	Rožmana
28. 11.	Prireditev v Našem domu v San Justo
3/5. 12.	Duhovne vaje za žene
5. 12.	Sveta maša v Rožmanovem domu
8. 12.	Posvetitev Mariji Brezmadežni 10/12. 12. Duhovne vaje za može
11. 12. Prireditev na Slovenski pristavi
18. 12. Božičnica Zveze slovenskih mater in žena
19. 12. Enodnevne duhovne vaje za moške
24. 12. Božična polnočnica 31. 12. Silvestrovanja
OPOZORILO: Po večkrat ponovljenem sklepu Medorganizacijskega sveta na dan obletnic krajevnih slovenskih domov ne sme biti drugih prireditev.
HM
Kaj vse pomeni vera! Človek odkrije, kako je odvisen od božje pomoči, kako je majhen med mogočnimi hribi, kaj šele v svetu in vesolju... in začuti moč molitve.
Naš duhovni votjja Franci pa je molil in opazoval, medtem ko smo se mi borili z vzponi. Počasi je preštudiral vse naše kretnje in nato nas vse prekosil v času in tehniki! Odlično se je odrezal, tako da smo kar težko vejeli svojim očem, ko je bil na vrhu.
Zvečer smo ob ogi\ju v kočici Otta Meilinga dolgo v noč klepetali in igrali tarok po okusnih in obilnih „canelonih”. Nismo pa mogli zaspati. Preveč doživetij za en sam dan. Kar naprej smo se smejali in kaj pripovedovali. Komaj pa smo zaspali, že nas je zbudilo sonce, ki je pokukalo skozi okno. Kakšna idila! Pogled je segal daleč naokoli, kjer se je skalovje skrivalo v nebo in se življenje utapljalo v siju žarkov!
CERRO LČPEZ
S terenskimi vozili - nikoli dosti prehvaljenih „camionetah” - Toyota smo se pripekali do Bah(je Lopez, izhodna točka za Pico Norte na Lopezu. Mraz nas je do kosti
povohal, a to ni bil razlog, da bi ne začeli počasi hoditi proti stmemu vzponu. Prvo uro hitrega ritma se ni nihče pritoževal. Potem smo diplomatsko začeli spraševati, koliko časa že ta steza obstaja, koliko ljudi se za to smer odloči in kam smo mi namerjeni... Ko smo izvedeli, daje bila ta ena od prvih poti na Lopez, da zelo malo ljudi hodi tam okoli, da je naš cilj za onim hribom, nam je bilo hitro jasno, daje pot dolga in se ne splača spraševati „koliko še manjka”!
... bolj srca kot noge hitijo... Razgled je bil sijajen in kamor koli se je oko ozrlo, je bilo lepo! Ni besed, ki bi opisale, kako je Bog spravil tolikšne lepote v tako perfekno harmonyo. Čim više smo hodili, vedno širše je bilo obzorje, večja lepota. Mlado srce je občudovalo naravo - čudežni pojav in si mislilo v tišini: to je od vseh... in sedaj tudi naše... Ti edinstveni trenutki, ko se srečaš z naravo in Bogom ter odkriješ, kako malo poznaš vse zaklade, ki jih imaš pred očmi in jih mnogokrat ne znaš razgledati. Takrat okusiš bistvo stvarnosti in najdeš svoj prostor v r\jej.
Ni bila težka pot, a dolga in utrudljiva.
Nad. na 4. str.
Gospodarski vestnik
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Odpustite nam naše dolge...
Normalen državljan (tisti, ki ni študiral gospodarstva na kaki slavni univerzi) se večkrat sprašuje, katera izmed finančnih novic, ki kot toča padajo nanj, je sploh važna in katera ne. Dobro se zaveda, da novinarji običajno pretiravajo (da bi pritegnili pozornost in več prodali), funkcionarji pa zakrivajo (da se ne bi videle njihove napake).
V	zadnjih dveh tednih bi v boljše razumevale zabeležili dvoje podatkov. Prvi je padec industrijske proizvodnje, kar se je dogodilo že sedmi mesec zapovrstno. Drugi pa je ugotovitev rasti zunanjega dolga. Pre-dno pa si oboje ogledamo nekoliko bolj podrobno, opozarjamo, da nenehno teče polemika tudi glede številk: nikoli ni soglasja med vladnimi podatki in tistimi, ki jih navaja opozicija. Za našo uporabo se zato naslanjamo na nekatere “neuvrščene” ustanove, katerih podatki se običajno sučejo v sredini.
Padec proizvodrye je činitelj, ki zadnje čase beli glave odgovornim fukncionarjem. Odkar seje argentinsko gospodarstvo začelo urejati po zakonu konvertibilnosti, se je vlada nenehno ponašala z gospodarsko rastjo, pri kateri je imela industrija važno vlogo. A med marcem in utajeni lanskega leta je ta razvoj zastal. Med junijem in septembrom smo nihali. Od septembra naprej pa so številke vztrajno negativne. Tako je letošnjega januarja padec predstavljal kar 8% v primeru z istim obdobjem lanskega leta (vlada govori o 6%).
Pojava nihče ne zanika. Državni tajnik za industrijo, Alietto Guadagni ga sicer omejuje na določene sektorje. Trdi, da imata vpliv avtomobilski sektor, kjer je padec dosegel 45%, in pa kovinski (-21%), a trdi, da je to del splošnega svetovnega pojava. Sploh pa ta funkcionar zanika, da bi bila država podvržena neki “brazilodvis-nosti”. Nekateri strokovnjaki menijo prav nasprotno in opozarjajo, da te številke odgovarjajo staryu, ko med nami še ni odjeknila kriza velikega soseda. Ko bo brazilski efekt (“efecto caipirinha”, po znani in nadvse okusni brazilski pijači) dokončno dobil med nami domovinsko pravico, bo stanje še slabše.
Pojav potrjujejo tudi nekatere druge statistike, o katerih soglaša večina strokovnjakov (tudi uradni). Industrija je januarja delala le z 62,3% storilne zmožnosti, kar je skoraj 2 % manj kot lanskega januarja.
Vzporedno seveda beležimo padec izvoza, kar pa nas skoraj avtomatično popelje k drugemu vprašaju: argentinski zunanji dolg.
Seveda, novica ni bila ravno razveseljiva, a tudi ni nikogar preveč presenetila: lanskega leta se je državni zunanji dolg povečal kar za 11.256 milijonov dolarjev, kar predstavlja dnevno 31 milijonov iste valute. Hiter zaključek je, da se vsak Argentinec dnevno dolguje en dolar več. Zaksrb-ljujoče je dejstvo, da zunanji dolg raste, medtem ko proizvodnja pada.
Vprašanje tega dolga ni enostavno. Dogodi se celo, da mu nekateri strokovnjaki ne posvečajo več pozornosti. Trdijo, da je treba pri tej zadevi upoštevati tri činitelje:
a) sorazmerje z zunanjetrgovsko bilanco;
b) sorazmerje z notranjo bruto porizvodnjo in c) temeljne podatke gospodarstva.
V	tem zadnjem oziru Argentina ne stoji slabo, saj je med najbolje uvrščenimi emer-gentnimi ekonomijami. Prav tako je po mednarodnih štandartih prilično razmerje med zunanjim dolgom in bruto porizvodnjo. Najbolj kočljiva pa je zadeva zunanje-trgovske bilance, kjer država že vrsto let operira negativno.
Pravzaprav temeljni problem argentinskega zunanjega dolga, ki je ob začetku letošnjega leta dosegel 112.357 milijonov dolarjev, ni v številki sami (čeprav je ta izredno visoka), marveč v dejstvu, da se nihče niti v vladi niti v opoziciji ne vpraša, kako bomo sploh ta dolg plačali. Negativna ni le zunanjetrgovska bilanca, temveč je leto za letom izredno visok tudi državni deficit. Edino, kar torej tej zadevi stori vladna gospodarska ekipa, je da z novimi dolgovi plačuje obresti starih. Zato ni čudno, da se je v zadnjih osmih letih zunanji dolg podvojil, saj je leta 1991 znašal še 57 tisoč milijonov.
Prvi korak k resnični rešitvi tega problema je odpraviti državni deficit. To pa je mogoče le, če zmanjšamo državne stroške ali pa zvišamo davke. Najbolje bi seveda bilo oboje. A oboje je izredno zapleteno, zlasti če se nahajamo v volilnem letu. Ni treba biti jasnovidec ali kake druge vrste prerok, da mirne duše lahko napovemo, da bo vsaj v tekočem letu vlada še pridno segala (dejansko že sega) po že vpeljanem sistemu novih dolgov za plačevanje starih računov.
-e. -t.
Zato pa le...
Nad. s 3. str.
Kar sapa nam je zastajala in steza se je vedno le vzpenjala. Ko smo mislili, da smo že tam, no! pa spet nov raztežaj in predstavil se nam je nov hrib. Kar veseli smo bili pred kosilom, ko se nam je pokazala mala stena in smo morali plezati. Vedeli smo, da bomo lahko potem malo počivali! Potem pa spet naprej. Brez usmiljenja sta nas grizla mraz in veter. A planinci nismo odnehali. Naprej smo hodili uvrščeni za Borisom. Oh, presrečen trenutek, ko je kdo ponudil čutaro z najboljšim sladkim Vincem, ki iz izvira izpod skalce... Kako so se razsvetlile oči! Telo je dobilo nove energije in že smo se znašli pred novim raztežajem.
Sedaj pa še više! Kar naenkrat sva se s Kristino znašle na vrhu nekega raztežaja. To je moralo biti že precej blizu vrha, saj sva se vsedli na špico. Ena noga na vsako stran, en prepad za vsako nogo! Imenitno! To je bil res užitek, saj ni izglodalo prav nič
nevarno! Še slika za v arhiv in spet naprej!
Popoldne je za trenutke prišla senca, a to ni bil razlog, da bi opešali! Boris je vedno gledal, da se skupina ni razdrla, in Miško je vzorno hodil zadaj - čeprav je vse prekašal - in tako ni mogel nihče zgrešiti poti do štirih Lopezovih vrhov.
Komaj smo se zavedli, že smo bili sto metrov pod vrhom Pico Turista. Od tam so prihajali glasovi in smehi! Neverjetno, kako človek pozabi na vse in kar nori, da doseže cilj! Malo je bilo snega od prejšnega dne in krstili smo se kar med sabo, da so kepe letele na vse strani. Bine in Tone sta od veselja splezala na stolček Pico Turista in... šele na vrhu dognala, da ni prostora za dva.
V	trenut ku sta se oba instinktivno objela in se nista hotela spustiti. Potem pa borba za obstoj: „Pojdi dol”, „Ne, pojdi ti dol”... in veter je pihal vedno močneje! Kako sta se spravila dol, še sedsy ne vem!
Vedeli smo, da nas čaka še pot do koče, a kaj je to proti vsem vzponom, ki smo jih že opravili! Narava nas je vabila, naj ostanemo: popoldansko sonce je oblilo eno
Kako gleda FAZ na Slovenijo
Pogled na Tronador iz osrčja Catedralskih stolpov
stran z zlatimi žarki in poplavilo vzhodno obzorje z rumenkasto-rdečim sijem. Ostalo gorovje se je darovalo z vijoličasto-sivimi vzdihi. V sreči, da smo dospeli do cilja, premešani z melanholičnim vzdušjem, ki so ga izpovedovala gorovja, nas je čakala še pot navzdol. In imeli smo jo hitro v žepu, kajti ni bilo snega in še La Olla je bila prazna.
Ko smo od daleč zagledali kočo, je bilo to najimenitnejša stvar na svetu in točka, od katere se oko ni moglo odstraniti. Najdragocenejši dragulj na svetu se ni mo-
gel primerjati s toplino koče ali s postaj ki smo si jo tako želeli! Sezuli srno
gojzarje in nogavice so hotele kar sa\
if
naprej! Ko smo se okrepčali ob malicl _
i#'
svet
toplem či\ju, smo navezali kontakte z dimi, ki smo jih tam srečali. Kako je majhen, povsod srečaš nekoga, ki P018’’ Slovenca ali pa je prijatelj tvojega lja! Mislite, da smo tisto noč kaj SP ■ Premalo časa je bilo. Spet smo bili utrni , in pokali tokrat še zanimivejše vice in he ^ Nadaljevanje prihod«)
VLADA MENJA MINISTRE KOT OSTALI GARDEROBO
Slovenska vladna koalicija je spet v krizi, piše nemški časnik Frankfurter Allge-meine Zeitung 18. februarja.
V	torek zvečer je državni zbor izglasoval interpelacijo zoper notranjega ministra Bandlja. Proti njemu je glasovalo 49 od 90 poslancev, piše avtor članka Reinhard Olt. Glasovanje je razkrilo, da je Drnovšek prvič izgubil »strateško večino” iz LDS, ZLSD, SNS, obeh predstavnikov italijanske ter madžarske manjšine in nekdanjega poslanca SKD Pucka, ki je izvirala iz še vedno živih struktur preteklosti in na katero se je lahko doslej skoraj vedno zanesel. Ta mu je leta 1997 s 46 glasovi prinesla položaj, z njeno pomočjo je preživel ustavnih obtožb in interpelacijo proti ministru Gabru.
Vodja SDS Janša in vodja SKD Peterle sta izrecno pohvalila ravnanje koalicijske stranke SLS pri glasovanju. V Ljubljani so pohvalno poudarili tudi vlogo predsednika ZLSD Pahorja. Predsednik SLS in podpredsednik vlade Podobnik ter vodja poslanske skupine Zagožen sta v pogovoru s premieram in vodjo LDS Drnovškom minuli teden opozorila na Bandljevo nevzdržno vlogo, in sklicujoč se na nevarnosti za koalicijo zahtevala Bandljev odstop; to pa se ni izpolnilo, piše FAZ.
Za stranko SLS odločitev, ki jo je nedvomno dosegel Zagožen, verjetno ni bila lahka; Marjan Podobnik je bil ob glasovanju bolan, rtjegov brat, predsednik parlamenta, pa je bil na Irskem. Vendar pa jim je bilo lahko vseeno v določeno zadoščenje, saj je bila SLS tista, ki se je doslej znašla v stiski glede ryenih članov vlade, piše avtor in pri tem navaja obrambni resor: oba obrambna ministra, ki ju je predlagala SLS - Turnška, ki je bil obrambni minister pičlo leto dni, ter njegovega naslednika Krapeža, ki je bil na tem položaju samo štiri mesece.
Trerya v kabinetu in očitno kvazi-razdr-tje koalicije s strani SLS zdaj verjetno ne bodo ostali brez posledic. V Ljubljani je moč slišati, da Drnovšek načrtuje večje preoblikovanje vlade. Glede na vire iz Ljubljane zunanjega ministra Frleca med drugim napadajo zaradi kulturnega sporazuma z Avstrijo, ki je dozorel za podpis in v
katerem je prvič priznan obstoj nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Kakorkoli slovenska vlada, ki je na položaju dve leti. i pada iz ene krize v drugo. Ministri prihajal0 in odhajajo skoraj tako pogosto, kot Kle drugje menjajo garderobo, sklene časnik.
SREDNJA EVROPA LEŽI NA VZHODU
Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, L1' tva, Latvija in Estonija, Madžarska, Bolgari' ja, Romunija in Hrvaška so pokrajinsko m t kulturno bolj raznolike od Zahodne Evrope, geografsko segajo preko Srednje, Južne in Vzhodne Evrope. V splošni zavesti Pa veljajo predvsem za Vzhodno Evropo, p$e
18.	februarja časnik Frankfurter Allgemei-ne Zeitung. Nikomur ne bi prišlo na misel da bi Dunaj prestavil v Vzhodno EvropOi Ljubljano, ki leži samo 150 kilometrov naprej proti zahodu, pa se dogaja prav to. Vendar pa imajo deset let po koncu socializma te države že dovolj tega, da jih Žigo-sajo kot „Vzhodno Evropo”.
Številnim Nemcem je „Vzhodna Evropa” sinonim za „poceni, vendar slabo”, vodje turističnih uradov utemeljujejo iskani6 svoje nove identitete. Hrvaška poudarja svojo oznako priljubljenega cilja letoviščarjev ob Sredozemskem morju, Slovenija žel1 veljati za alpsko republiko z morsko obalo> Poljska vabi na „dopust pri sosedu”, češka spominja na čase, ko so češki kralji ® kraljice določali usodo Evrope, Latvijci. Litovci in Estonci hvalijo sijajna stoletja Hanse, Madžarska pa praznuje tisoč le‘ krščanstva v srcu Evrope.
Kljub vsem prizadevanjem bodo Češka, Poljska, Slovaška, Madžarska, baltske 111 ostale države morale živeti s tem, da bodo do nadaljnjega veljale za Vzhodno Evropa Tudi večina potovalnih agencij se za zdal drži tega pojma, čeprav se le redko pojavr v katalogih; v pojasnjevalnih besedilih paJc običajen.
Dejansko te nevarnosti ni moč kar tak° zanemariti, piše FAZ. Še vedno zija pojm0" vna luknja. Med Zahodno Evropo Evropske zveze in Vzhodno Evropo nekdanje sovjet ke oblasti za zdaj ni prostora za geografsk0 Srednjo Evropo. Dunaj za Nemce ost# Zahodna Evropa, tako kot se Ljubljana Istra zdita Vzhodna Evropa.
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
LJUBLJANA - V gledališkem dokumen-^ijskem centru Prodok Teater TV, ki ga 'odi mojster fotografije in snemalec Tone °jko, so s skromno, a prisrčno slovesnos-tJ0 obeležili tristoto posneto gledališko Podstavo, kar februarja letos sovpada tudi
z ustvarjenim arhivom več kot 132.000 fotonskih posnetkov s 352 predstav slovens-Poklicnih in drugih gledališč. LJUBLJANA - Z uveljavitvijo pridruži-^nega sporazuma med Republiko Slovelo in Evropsko zvezo ter ustrezno odločijo Pridružitvenega sveta za Slovenijo bo Predvidoma že letos odprta možnost za ^delovanje v letošnjih programih Kalei-°scope, Ariane in Raphael. Program Kaleidoscope podpira umetniško in kulturno javnost, ki ima evropske razsežnosti, •viane je namenjena podpori EZ pri uvelja-v™ju knjig in kulture branja ter vključuje Ovajanje, medtem ko Raphael skrbi za 'wanjanje kulturne dediščine.
PARIZ, Franicja - Francoska policija je “■ februarja aretirala tri Slovence, ki so iz draguljarne v centru Pariza poskušali ^fasti dragulje v vrednosti 450.000 Nikov. Tri osumljence, stare od 17 do 39 1 Je policija prijela, ko so poskušali s Ponarejenim ključem vlomiti v draguljarno ' četrti Opera v Parizu, kjer poslujejo na-j^eoje prodajalne z nakitom v prestolnici, osebne enote francoske policije so bile . eščene ° možnem prihodu kriminalcev Vhodnih držav, katerih namen naj bi bil r°Panje draguljarn v prestižnih četrtih fran-c°ske prestolnice, zato so poostrile nadzor.
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško '■‘’EK) je januarja dosegla stoodstotno ra-^oložljivost in stoodstotno izkoriščenost, Pfoizvedla pa je 464.797 MWh električne ^gije. V poročilu so še zapisali, daje bila (lt*centracija radioaktivnosti v efluentih Pred izpustom v Savo v dovoljenih mejah Pitno vodo, v dovoljenih mejah pa je bila 01 koncentracija radioaktivnosti v zraku. BERLIN, Nemčija - Na enem najpo-, eiftbnejših festivalov sodobne elektrons-® Umetnosti Transmediale ’99, kije do 21.
hiarja potekal v Berlinu, se v okviru J^e selekcije predstavlja tudi Igor Štro-^eri ustvarjalec virtualne baze Intima.
Kustosi prireditve so za festival izbrali Štromajerjev lani najuspešnejši medmrežni projekt z naslovom b.ALT.ika; mogoče si ga je ogledati tudi na internetu.
LJUBLJANA - Slovenska smučišča se bodo z letošnjim letom lahko potegovala za znak kakovosti, s katerim bodo dokazovala enako kakovost oziroma primerljivost s tujimi alpskimi smučišči, ki ta znak že imajo. Združenje slovenskih žičnic, ki deluje v okviru Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS, je namreč sprejelo pravilnik za dodeljevanje znaka kakovosti slovenskih smučišč. V r\jem so izpostavljeni pogoji, kriteriji in postopek za pridobitev znaka kakovosti, določena je enotna likovna podoba znaka in sistem označevanj. Za znak se bodo lahko potegovala večja zaključena smučišča (zmogljivost vsaj 3000 oseb na uro, z najmanj štirimi povezanimi smučarskimi progami v skupni dolžini vsaj tri kilometre) ali več med seboj povezanih smučišč.
LJUBLJANA - V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah decembra lani znašala povprečno 107.973 tolarjev (približno 650 USA dolarjev), stoji v prvi, skrajšani objavi državnega statističnega urada. Povprečna neto plača je bila tako decembra lani za 4,4 odstotka višja od novembrske, glede na predlanski december pa je bila višja za devet odstotkov. Lani so zaposleni v povprečju prejeli po 99.919 tolarjev neto plače, kar je za 9,6 odstotka več od povprečne neto plače v istem obdobju leta 1997. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo se je v omenjenem primerjalnem obdobju zvišala za 9,6 odstotka na 158.069 tolarjev.
LJUBLJANA - Pri založbi Družina je izšla četrta knjiga Zgodovina Cerkve z naslovom Cerkev v času razsvetljenstva, revolucije in restavracije (1715-1848). Gre za prevod temeljnega dela o zgodovini Cerkve v šestih knjigah, ki so ga napisali različni evropski zgodovinarji. V slovenščino je prevedenih že vseh šest, knjig, do sedaj pa so izšle le štiri. Urednik zbirke je France M. Dolinar, četrto knjigo pa je iz nemščine prevedel Marko Urbanija.
lermoos - Na tekmi deskarjev na sne-Pod okriljem Mednarodne snowboard j, 2e (ISF) v Avstriji se je z dobrimi uvrs-rj^ni izkazal tudi slovenski tekmovalec jj^0r Šuštarič. V veleslalomu je namreč tretje mesto, najhitrejši pa je bil Martin Freinademetz. V finalu je
tudi Jure Gmajnar, ki je bil deveti. ^LJUBLJANA - Planica 1934/1999 je nas-Hove knjige o slovenskem ponosu pod bi JJCaiTI*’ zibelki smučarskih poletov. Po-,l'k publikacije je bil Jože Šlibar, edini Venski svetovni rekorder v smučarskih 3^.etlh. Knjiga bralcem na 324 straneh s fotografijami ter nekaj karikaturami „ Hla sistematičen, pregleden, dokumen-ja lri hkrati reprezentativen prikaz razvo-vJ^učarskih skokov in poletov na sloji, 'klh tleh, ki so neločljivo povezani s l4t>ico.
;°ULON, Francija - Slovenski kolesar Hauptman je dosegel svoj prvi H, .evnejši rezultat, odkar se je preselil r0| Pr°fesionalce. Tekmovalec Vini Caldi-(jjj,,Je v drugi, 110,5 kilometra dolgi etapi Po Sredozemlju v šprintu glavnine L1?! Peto mesto. Zmagal je Estonec ^ ^rsipuu, v skupnem seštevku pa vodi ^l^i°Va'eC prve etaPe h-alijan Davide Re-
Obvestila
Slovenci v Argentini
V Bariloče je prejšnji teden odšel g. dr. Vojko Arko, član odbora Društva Slovencev. Vsi mu želimo mnogo uspehov v novem kraju, v katerem se je sedaj naselil.
V Lanusu je nastala nova slov. kolonija. V tem kraju stanuje že več slov. družin, ki imajo za sedaj še zasilna stanovanja, sčasoma se bodo pa že preselili v bojša. Redno imajo skupne pobožnosti, kar je na domačine napravilo najlepši vtis. To je izjavil tudi tamošnji duhovnik, ki je svojim vernikom dajal za zgled slovenske družine.
„ČEVLJARSKA ZADRUGA” D.ZO.Z.
obvešča, da je začela s poslovanjem v ulici Quimo Costa 5982, Capital
Izdelujemo vse vrste obutve po meri, solidno in po zmernih cenah in sprejemamo vsa v to stroko spadajoča popravila. Naročila se sprejemajo tudi po sv. maši na Victor Martinez 50 in popoldne od 3-4 ure v Ramos Mejia pri g. Fajfarju (Sanatorij)
Za zadrugo Sedej Alojzij, Stanovnik Fran, Demšar Franc
Svobodna Slovenija, št. 8,
24.	februarja 1949
Slovenija moja dežela
Lectovo srce
Izdelovanje medenih kruhkov, medičarstvo ali lectarstvo je skupaj s svečarstvom ena najstarejših slovenskih obrti. V naših krajih se je ta v bistvu slaščičarska obrt izdelovanja umetelenih medenih kruhkov, okrašenih figuric in src, razvila pod vplivom sorodne obrti v severnih sosednjih pokrajinah današnje Avstrije. Po starih zapisih zasledimo prve lectarske obrtnike že v trinajstem stoletju. Skupaj s štajerskimi in koroškimi so kranjski medičar-ji in svečarji sodili k dunajskemu cehu. Za svoje izdelke so potrebovali čebelni panj, torej med in satje. Med so vmešali v moko, navadno je bila ta ržena, in iz testa pekli kolačke, satje pa so uporabili za sveče.
Klasično lectarstvo je izdelovalo piškote in kruhke iz medenega testa. Obliko so jim dajali leseni kalupi, ki so jih lectarji tudi navadno sami izdelovali. Pozneje so lesene kalupe zamenjali pločevinasti mode-
li,	s katerimi so iz razvaljanega testa izdolbli želene oblike, jih spekli in nato okrasili
nvTrrwvi »milim
SLOV
ENIJA
s pisanimi črtami, ornamenti in napisi iz sladkorja in škroba. Pozneje so lectarskim kruhkom dodali še tiskana sporočila, verze in izreke ter jih okrasili z okenci in ogledalci. Včasih imajo še „prigoden verz” za staro in mlado.
Posebej bogato okrašena so še danes prav lec-tarska srca. Ob prazničnih dnevih, na žegnai\jih in na sejmih so prodajali svoje izdelke, ki so bili ne samo bogata paša za oči, ampak tudi vabljiva slaščica in priljubljeno darilce.
Danes so medene kruhke kot slaščico izpodrinili drugi izdelki, vendar se je lect ohranil kot spominek in darilo. Še vedno ga lahko kupujemo na sejemskih stojnicah in v trgovinah s spominki. Prav zaradi starega izročila postajno izdelki danes spet vse boij priljubljeni, lectarsko obrt se spet oživlja, in to v starih krajih medičarstva in svečarstva, kjer poganja tradiciji zveste korenine fSlovenj Gradec, Murska Sobota, Ptuj, Ljubljana).
PISMA BRALCEV
KONTIOLAHTI, Finska - Prva naslova svetovnih prvakov v Kontiolahtiju sta si po po šestdnevni agoniji in čakai\ju zaradi mraza v šprintu priborila Nemca Frank Luck in Martina Zellner. V težkih razmerah, ko se je živo srebro za srednjeevropske razmere spustilo še vedno zelo globoko pod ničlo (minus 17), je slovensko čast ubranila le Andreja Grašič, bila je deveta.
Popravki in dopolnila k Zborniku
SOBOTA, 27, februarja:
V	Barilochah dvodnevni izlet na Ce-rro Capilla ob 48. obletnici Slovenskega planinskega društva.
TOREK, 2. marca:
Pričetek Gallusovih vaj ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
SOBOTA, 6. marca:
Sprejemni izpiti za 1. letnik Slovenskega Srednješolskega tečaja RMB ob 9. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. mafrca:
Tombola na Slovenski Pristavi v Castelarju ob 16.
ČETRTEK, 11. marca:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije.
Spotovani g. urednik!
„Svobodna Slovenija” je 4. t.m. (št. 3 s.
6)	ponatisnila del poročila o Hladnikovem domu, ki je objavljen v Zborniku (s. 535-537). To poročilo, ki smo ga prejeli iz Slovenske vasi, napačno(?) pravi, da je bila prva učiteljica in voditeljica šole v Slovenski vasi Zdenka Virant Jan. Toda v poglavju o Šolstvu (II. 5. s. 577-582) je jasno in dejansko leto za letom povedano, da je bil prvi učitelj in voditelj v Lanusu Martin Mizerit, Zdenka Virant Jan pa od leta 1957. Tudi poročilo iz Lanusa samo pravi, da so se (šele) po postavitvi strehe za dom leta 1955 začele raznovrstne dejavnosti, med njimi osnovna šola pod vodstvom Zdenke Virant (s. 535). Navidezno nasprotje (ali zmota) izhaja najbrž iz dejstva, da je šola
SOBOTA, 13. marca:
Slovenski Srednješolski tečaj: ob 15. uri v Slovenski hiši popravni in dpolnilni izpiti, vpisovanje in začetna sveta maša. NEDELJA, 14. marca:
Začetna prireditev osnovnih šol ob
16.	uri v Slovenski hiši
prej delovala pri župniji sv. Jožefa in šele od leta 1956 v Slov. vasi ter, daje Martin Mizerit začasno prenehal poučevati v Lanusu leta 1953 (s. 581), potem pa verjetno med letom 1956 in ne šele v začetku leta 1957, ko je pričel delovati na Patemalu.
To navidezno nasprotje je nov dokaz za to, da bo treba (kmalu) natisniti popravke in dopolnila” k Zborniku. Zato se ponovno obračam na vse tiste, ki bi opazili kako napako, nasprotje, opustitev ali nejasnost, da to činiprej pisno ali osebno sporočijo zgodovinskemu referentu pri Zedinjeni Sloveniji. Za kar se že vnaprej zahvaljujem v društvenem in svojem imenu.
dr. Jože Rant
Smrti: Umrli so Pavla Bokalič roj. Iglič (80) v Slovenski vasi, usmiljenka s. Marija Božnar (76) v Capitalu, Jože Nagode (76) v Palomarju in Tone Jerman (38) v Loma Hermosa.
Naj počivajo v miru!
lasas« r i ynii— 'p 'jmm w.w,! iit, i htwxmm
Mali oglasi |
I ATA
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15.
do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19, ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repubiica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
TRADICIONALNA
TOMBOLA NA PRISTAVI
bo v nedeljo, 7. marca, ob 16. uri
1. dobitek: računalnik 2. dobitek: hladilnik s frizerjem in še mnogo lepih in bogatih dobitkov.
Zelena Pristava vas vabi na uspešen začetek delovnega leta.
Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar - Tel.: 4483-4528
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Začetek slovenskih osnovnih šol
bo v nedeljo, 14. marca, v Slovenski hiši msgr. Antona Oreharja
ob 16. uri sv. maša na čast Svetemu Duhu
ob 17. uri v dvorani škofa Gregorija Rožmana spevoigra SNEGULJČICA
Izvaja šolska skupnost Prešernove šole Režija: Veronika Vivod, scena: Božo Urbančič, pri klavirju: Anka Savelli-Gaser
Vstopnina: prostovoljni prispevki. V veži pred dvorano bo razstava ročnih del
in slik iz šolske kolonije.
Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom
(pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uradtye ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
20. februarja 1999
1 dolar
1 marka 100 lir
172,45 SIT tolarjev 94,37 SIT tolarjev 9,61 SIT tolarjev
Poravnajte naročnino!
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.iuf e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poš° pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol-i ostale države po svetu 130 USA dol.; vse J* pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre“^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R-L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-195$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Delavni že od leta 1948
V	okolici San Martina se je naselilo dosti slovenskih novonaseljencev. Zato je svetnik Karol Škulj že leta 1948 začel s slovensko nedeljsko mašo in z veroukom za otroke. Zbirali so se v precej bornih prostorih sanmartinske župnije...
Dejansko se je delo za dom začelo pod pritiskom sanmartinske slovenske mladine. Na pobudo Antona Pauliča so sklicali prvi sestanek, ki je bil 17. julija 1960 v cerkveni dvorani ob sedanji stolnici sanmartinske škofije. Udeležilo se ga je 20 mož in fantov. Tedanji sanmartinski dušni pastir Jože Jurak jih je v začetnem govoru še bolj navdušil, potem pa so po dolgem razgovoru sklenili ustanoviti zadrugo in izvoliti pripravljalni odbor. Predsednik je bil prof. Alojzij Zupan, odborniki Leopold Novak, Stanko Marinček, Anton Paulič in Gabrijel Potočnik. Povprašali so rojake, koliko bi jih bilo pripravljenih kupiti deleže. Ker je bil odgovor zadovoljiv, so začeli iskati primemo poslopje. Ko so si ogledali hišo na cesti Cordoba, so se navdušili za njen nakup zaradi obširnega dvorišča... Ker so bili pogoji zadovoljivi je odbor s predsednikom Zupanom na čelu sklenil podpisati začasno pogodbo, kar se je zgodilo 15. septembra 1960, kupno pogodbo pa so podpisali
22.junija 1961. Celotna cena je bila 1.288.000 pesov. Drugi obrok so plačali že 15. decembra, s čimer so dobili posest nad hišo. Fantje so na hitro pospravili hišo in počistili dvorišče, tako da so 31. decembra 1961 že imeli v domu prvo silvestrovanje. V dom so vložili veliko dela in denarja predvsem L. Novak, O. Pavlovčič, Franc Lobnik, Karel Uršič, Janko Marinšek in še mnogi dmgi (Leopold Novak je celo zastavil svojo hišo zato, da so lahko plačali prvi obrok.). Dom je blagoslovil msgr. Anton Orehar 13. aprila 1962.
(ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 549/550).
Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.-Dostavimo tudi po pošti.
t
„Moja duša poveličuje Gospoda
Sporočamo, da je dne 19. februarja zaspala v Gospodu sestra usmiljenka
Marija Božnar
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskali v bolezni, krvodajalcem, sosestram reda sv. Vincencija in vsem, ki ste ji z molitvijo lajšali težke trenutke.
Iskrena zahvala tudi msgr. Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti, msgr. Jožetu Guštinu za pogrebno somaševanje in molitve pri pogrebu ter vsem, ki ste jo spremil5 na zadnji zemeljski poti.
Priporočamo jo v molitev:
sestri: Francka por. Oblak, s. Ivanka nečaki: Jože z ženo Heleno, Miha, Franci,
Tone in Dominik z ženo Lučko pranečaki: Marjanka, Pavel, Gabrijela in Tanja ter ostalo sorodstvo v Sloveniji.
Buenos Aires, Graz.
VASA PRIHODNOST JE ODVISNA OD VAS
Poglavitno je: ne zgreši ti cilja, mi vam želimo pri tem pomagati. Lepe možnosti vam daje Karta Sloga (navadna naložba $ 200.-).
Lepe nagrade in podpore ob rojstvih, porokah, dovršitvi srednješolskega študija in univerze z ekonomsko ali zadružno usmeritev, ob nesposobnosti za delo in v slučaju smrti. Ugodnosti je še več! Ne odlašajte!
Obiščite nas! Telefon: 4656-6565
t
...in po kratkem trpljenju dobe veliko dobrote, zakaj Bog jih je preizkusil in našel, da so njega vredni--(Modr.3)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po težki bolezni 31. januarju zapustila naša draga sestra in teta
Angelca Jerovšek
Globoko hvaležni smo g. Jožetu Hornu za podelitev sv. zakramentov, sv. maše iu poslovilne besede, dr. Juretu Bajuku in dr. Franciju Mulcu.
Posebna zahvala družini Martina Bajda za vso ijubezen in oskrbo v bolezni! Prisrčna zahvala vsem, ki ste jo v bolezni obiskali, se udeležili sv. maše in v tako velikem številu kropili in molili ob krsti ter jo spremili na božjo njivo.
Žalpjoči:
bratje France, Lovre in Janez sestri Francka in Mici svak Martin in svakinji Kristina in Mici nečaki Danica z možem Marjanom, Martin z ženo Cecilijo, Aleksander z ženo Meri, Leri z ženo Delio, Marcelo z ženo Mario Belen, Frido z ženo Natalio, Graciela, Betka, Silvija, Marko, Bibiana, Bernarda in Henrik
Mendoza, Buenos Aires, Bariloče, Slovenija
r.
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!