Si. 74 MMmumuihmm Posamezna Številka 20 cent Letnik KLVIII fehftja, IzvsemSi poadeljek. vsak dan zjutraj A.5lSkega iL 20. L nadstropje. Dopisi naj m pošU]*)*.«£ pisma sc ne sprejemajo* rokopisi se ne vraCaJo. Izdajanj in odgo Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Edinost.Tlak tiskarna Edim. tnala sa mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 33 — In celo iefc - tf Za inozemstvo aiese£no 4 lire več. — Telefon uredništva In upnve št 11-87 Davek na Javne napise Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanic« ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 5Ž. — Mali oglas! po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglaal naročnina in reklamacije se podil j a jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv« Franiifika Asifikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in oprava 11*57« Včeraj smo na kratko omenili, da je izšel kr. odlok, ki določa nekatere izpre-membe v pristojbinah za javne napise, kakor jih je bU določil zakon z dne 14. junija 1874, V boljše razumevanje navajamo sledeče: Zakon od 14. junija 1874. je pooblaščal občine za iztirjevanje davka na javne napise. S kraljevim dekretom od 10. januarja 1923. se je ta davek raztegnil tudi na nove pokrajine. Navedeni zakon iz leta 1874. pa je dajal občinam možnost, da smejo na javne napise v ne italijanskem jeziku nalagati davek v dvakratnem znesku. Poudarjamo: možnost in ne ukaz! Tako je bilo pravno stanje, ko je bil izdan kr. odlok, s katerim se je italijanski občinski davek na javne napise raztegnil tudi na nove pokrajine. Priznavamo, da je bil lak davek na javne napise v tujem jeziku v letu 1874 vsaj kolikor toliko razumljiv. Italija je imela tedaj le nekoliko tiso če v drugorodnih državljanov slovenskega, oziroma francoskega plemena. Ni pa imela narodnih manjšin, živečih v stoti-sočih na razs^žnih ozemljili, kakor jih ima danes v Julijski Krajini in na južnem Tirolskem . Če je resnično — in bi moralo biti resnično — kar je ministrski predsednik Mus-solini opetovano in slovesno naglasa!, da morajo namreč vsi državljani uživati enake pravice in vršiti enake dolžnosti, potem enostavno ne razumemo, kako je mogla f odlok z dne 16. februarja priti 4, točka, «i ukazuje občinam, naj za napise v «tujem jeziku* iztirjujejo davek v štirikrat večji izmeri, nego je določena za vsako kategorijo. Najmanjši znesek je sto lir! Rečeni člen odreja torej, da občine morajo iztirjevati davek na javne napise — dočim jim je zakon iz leta 1874 dajal le možnost — in da se morajo napisi v ne-Halfjanskem jeziku štirikratno obdačiti! Suho in golo povedane: sedaj objavljeni dekret z dne 11. februarja 1923. nalaga narednim manjšinam v Italiji poseben davek. Davek na njihovo narodnost! Davek na temeljno pravico vsakega živega bitja: na njegov dejanjski obstanek! Če bi se tak poseben davek naložil Italijanom Julijske Krajine in Južnega Tirolskega v nekako jdikcdninc za odrešitev izpod jarma prejšnje monarhije, bi bilo to še nekaka ra-zuznljivo. Da so pa drugoredne manjšine tako zadete, da se jim hoče še kazen nalagati za to, ker so bile odtrgane od svoje narodne skupnosti: to je res v nebo vpijoča krivica! 1 . Kakor že gori rečeno: ne oznacamo Kot nedopustno, da država nalaga višji davek na tuje napise. Posebno je razumljivo to v taki skrajno nacionalistični državi, kakršna je današnja fašistovska Italija. Toda nezaslišano je, da se nalaga tak davek ljudstvu, ki živi v tej državi, da se posebno obdavčuje jezik enega dela lastnih državljanov, da se še posebno obremenja njihova narodnost! Kje je tu načelo o enakosti državljanov pred državnimi zakoni?! Ali se s takimi uredbami praktično izvaja tisto zveneče Mussolinijevo geslo o enakih pravicah in enakih dolžnostih?! Ali se taka lepa gesla mečejo v javnost le za nekako parado pred svetem?! Ali naj si res mislimo, da slovesne besede naših državnikov niso resno mišljene, četudi gre za najres-nejše stvari?! Kdo naj ima še kako vero v take besede?! Od kod naj bi prišlo zaupanje, da se hoče pošteno izvajati, kar se je slovesne obljubilo in označalo kot glavna smernico vladavine?! In če m zaupanja v državno upravo, kako mora priti z državno avtoriteto?! Tisti, ki je sestavil dekret z dne 21. februarja 1923, je menda vendar tudi sam slutil, da odreja nekaj nezaslišanega, da mora taka odredba ogorčiti ne le prizadeto drugorodno prebivalstvo, marveč tudi nemilo zadeti vsakega človeka s pravim čustvom. Kraljevi dekret pooblašča namreč finančnega ministra, da more za nove pokrajine izdati posebno izvršilno naredbo. Će je v njem le količkaj zmisla za pravičnost in pa razumevanja za dostojanstvenost države, ne bo mogel drugače, nego da ta spor reši z Jtaredbo, ki se bo glasila, da jezik narodnih manjšin ▼ Italiji ni tuj jezik, marveč jezik enakopravnih in enakoveljavnih državljanov« ld se jim ne smejo nalagati večje dolžnosti, nego drugim državljanom, kakor jim ne gredo večje pravice! Sicer pa ugotavljamo, da že potreba take naretJbe sama tvori žalostno ironijo. Ni še terej izrečena zadnja beseda. To naj izpregovori finančni minister! Z vso pravico in vso svc;jo lojalnostjo napram državi pričakujemo, da ga bo pri sestavi rečene posebne izvršilne naredbe vodila zavest, da s svojo naredbo aH prinese pomirjen je, ali pa položi novo kal za neugodna razpoloženja narodnih manjšin. Če bo v njem ta zavest, ne bomo več čuli zoprne besede o «tujem jeziku*, ko gre za jezik drugorodnih lastnih državljanov! Italija Ugo Stinnes stopil v stik z amerikanskimi finančniki v Rimu in z državnim podtajnikom Finzajem — Odhod Mussolinija, Stinnesa, Jasparja in Seipela v Milan RIM, 27. Vest o prihodu Uga Stinnesa, lastnika največjih premogovnikov v Parenju, gospodarja polovice ruhrske kotline in velikih kovinarskih podjetij v (krtini Lippe, je vzbudila v tukajšnji javnosti veliko pozornost, Stinnesov prihod v Rim je gotovo v zvezi s prisotnostjo najbolj odličnih in vplivnih zastopnikov inozemskega kap^ala, industrije in trgovine v Rimu. Posebno važen je za Stinnesa gotovo predlog gg. Kenta in Paheyja, zastopnikov ameriških bank in veleindustrije. Njun načrt, ki ga je g. Kent obrazložil minuli teden na mednarodnem kongresa trgovskih zbornic, obstoja, kakor znano, v tem, da bi Amerika dala Evropi potreben denar za njeno obnovo, toda pod pogojem, da se ruhrska vprašanje reši mirnim potom in da se zavezniki sporazumejo1 med seboj in z Nemčijo glede odškodninskega vprašanja. Vest o teh predlogih je dala Stinnesu povod, da je takoj odpotoval v Italijo, posebna še, ker se je italijanska vlada pokazala načelno naklonjena ameriškim predlogom. Stinnes se je nastanil v Grand hotelu, kjer je že imel pogcivor z nemškim poslanikom baronom von Neuvathom in z zastopniki ameriške industrije in finance, Grand Hotel je bil seveda oblegan od časnikarjev, toda Stinnes ni sprejel nikogar. Izjavil je, da je zelo hvaležen italijanskemu čSSGfpisju za zanimanje, ki ga kaže za njegovo osebo in njegovo državo, leda odmerjen čas, ki ga ima na razpolago, mu ne dovoljuje, da bi podajal kake izjave listom. In res je Stinnes že zvečer odpotoval v Milan. Pred svojim odhodom v Milan je imel enourni pogovor z državnim podtajnikom Finzijem. Smatra se, da je mogoče, da se Stinnes sestane v Milanu z ministrskim predsednikom Mufssolinijem, ki je odpotoval v Milan par ur po Stinnesovem prihodu. Slučaj je Unesel, da sc te dni nahaja v Milanu tudi belgijski minister vnanjih stvari Jas-par. Jaspar ima v nekem zavodu v Mil*mu srna in je prišel za velikonočne praznike s hčerkami v Lotmbardijo. Ker je tudi ministrski predsednik Musso5ini prišel za velikonočne praznike k svoji družini, je mogoče, da se sestane z belgijskim ministrom vnanjih stvari in ni izključeno, da se bo govorilo tudi o ruhrskem vprašanju. Toda ta sso vse domneve. Gotovo je le, da se bo ministrski predsednik Mussolini sestal v Milanu z avstrijskim kancelarjem aSeigpekvn, ki pride te dni v Rim, kjer se bet udeležil pogajanj za sklenitev, trgovske] pogodbe in za rešitev vprašanja Južne železnice. MusolHoi v Milanu. MILAN, 27. Včeraj je prispel tu sem ministrski predsednik v spremstvu ministrov Car-nazze in Cavazzonija, da prisostvuje položitvi temeljev za novo avtomobilsko cesto Milan-Como, Poljski zunanji minister in avstrijski kancelar v Milanu. MILAN, 27. Za v četrtek se pričakuje prihod poljskega zunanjega ministra Skrzynskega^ in avstrijskega kancelarja Seipla. Oba državnika bosta imela pogovore z Mussolinijem. Jugoslavija Nedeljska skupščina Radićevih poslancev v Zagrebu — Popolnoma miren potek — Pomirljive izjave g. Radića ZAGREB, 27. Tatarske vesti so se zadnje dni širile pri nas, zlasti pa v Bel-gradu. Vse te vesti so bile v zvezi s skupščino, ki jo je sklical, kakor znano, včeraj Radič v Zagreb. Govorilo se je, da so na Hrvatskem izbruhnili krvavi nemiri in da je Radič izklical republiko. V soboto so nekateri belgrajski listi celo priobčili iz Zagreba vest, da je bil izvršen na Radića atentat in da je bil u!bit. Vse te vesti so bile, kakor se samo ob sebi razume, izmišljene. V Zagrebu in v vsi Hrvatski vlada popoien mir. Radič seveda ni bil umorjen, takisto pa tudi ni izklical iirvatske republike, kakor se je splošno pričakovalo. Nasprotno, vse kaže na to, da se Radič in njegova stranka vedina bolj oddaljujeta od svojega ekstremnega stališča in da ni daleč čas, ko bo Stjepan Radić morda celo vstopil v vladno večino* Deputacija Hrvatske republikanske seljačke stranke je v soboto; popoldne poselila kraljevega namestnika za Hrvatsko dr. Ćimića. Deputacijo sta vodila sam predsednik Stjepan Radić in poslanec dr. Vladimir Maček. Deputacija je izjavila namestniku, da z ozirem na sklicani strankin zbor jamči za mir in red in da strankino vodstvoi ne bo dovolilo, da bi kdorkoli na tej skupščini napadal kralja ali državo. Končno je deputacija izjavila, da načelstvo ne bo dovolilo nositi republikanskih zastav. Skupščina poslancev HRSS se je pričakovala v Zagrebu z veliko napetostjo. Zanimivo pa je; da občinstvio pravzaprav ni niti,vedelo, kje se skupščina vrši, Radičevi poslanci so se sestali v palači lesnega trgovca Trpiča na Akademskem trgu. Skupščina je bila- tajna,. Udeležba ni bila dovoljena niti novinarjem. Stjepan Radić je zborovanje o tvoril ob 10 in ga zaključil ob 15. Predpokhse je bilo navzočih 62 poslancev, popoldne pa 63. Delegaciji Slovenske ljudske stranke in Spabove stranke se mala ttdefatiH zborovansai Rad&će-vima disidentima Kordiću in Mlinare viču je bila udeležba prepovedana. Prihod dr. Spaha in dr. Korošca se pričakuje danes. Ker je bilo zborovanje tajno, se ne ve mnogo o njegovem poteku. Ve se le toliko, da niso bili storjeni mkaki definitivni sklepi. Definitivni sklepi se store šele tekom tega tedna. Vprašanje nadaljnjih Radićevih smernic je torej še vedno nerešeno. Po skupščini se je ob 15 vršil v restavraciji « Hrvatskega kola» banket, katerega so se udeležili poslanci in veliko število kmetov. Na banket so prišli tudi zastopniki bivše Hrvatske zajednice dr. Lorković, dr. Folić in dr. Srkulj, kateri so Radiću čestitali na njegovih uspehih. Na banketu je Radić med drugim poudarjal, da tvori jugoslo v e nska država na zunaj enotno celoto in da imajo politični boji le notranji značaj. Če se, kakor se govori, avgusta razpišejo nove volitve, se Radič ne bo omejil saimo na Hrvatsko, Slovenijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, temveč bo razširil svoj delokrog tudi na Crno goro in v srce Srbije, Šumadijo. Sporazum med Srbi m Hrvati mera biti —• je poudarjal Radič — toda omogočena mora biti svobodna organična zajednica, ki jo ne bode ta ustvarila samo Pašić in Radič, temveč Šttmadija in Hrvatsko zagorje. Po končanem banketu so nekateri novinarji cbs topili Radića ter ga povpraševali o oficijelnih sklepih včerajšnje skupščine. Radić je novinarjem izjavil, da se za sedaj še ne morejo resolucije skupščine objaviti v javnosti, ker je potreba poprej še sporazuma z dr. Korošcem in dr. Spahom radi skupne kooperacije. Resolucija obsega sedem točk, kakor je Radič sam namignil novinarjem: L Ureditev stališča novoizvoljenih poslancev Hrvatske seljačke republikanske stranke napram stališču dne 28. novembra 1920 izvoljenim! poslancem. — II. Točka bo obsegala načelno stališče politike glede belgrajskega parlamenta. Podane bodo smernice za parlamentarno delo. — III. točka bo obsegala sporazum s sorodnimi političnimi strankami. Sporazum z dr. Spahoan in dir. Korošcem. — IV. točka vsebuje državnopravno stališče Radičeve stranke. O tej točki je Radić kratko omenjal, da je hrvatski narod v državi kraljevine SHS ujedinjen in to pa tisočih letih. S hrvatskega, evropskega in svetovnega stališča hrvatsko narodno zastopstvo smatra sedanje meje za prave, s hrvatskega stališča tem bol^, ker je hrvatski narod v teh mejah tako ujedinjen, kakor ni bil nikdar v prošlosti, ker so v tem okviru vse pokrajine Hrvatske države, kakor je ona obstojala vse do 28. oktobra 1918. Radić je dalje naglašal, kako je srbska vlada v protokolu z dne 19. novembra 1918 v Ženevi saona priznala zagrebško narodno veće. Z evropskega in svetovnega stališča so meje Hrvatske popolnoma urejene in kakor hitro bi kdo hotel te meje kršiti, bi nastal svetovni spopad in konflikt. Nadaijne tri resolucije določajo stališče Hrvatske seljačke stranke napram dosedanji zakonodaji In napram odredbam, ki so bile izdane od belgrajskih vlad. Dalje določa šeđta točka stališče Radičeve stranke napram današnji vladi in sedma točka vsebuje nekak apel hrvatskega naroda za ravnopravnost in enakost. V zaključnih besedah je Radić rekel, da so Hrvatje istotako srbski narod, kakor Srbi Hrvatje in mora priti do sporazuma. Glede kontakta- z vlado je Radić kratko zopet naglašal, da je do takih stikov prišlo m Radić veruje v popoln uspeh. Radić in vlada LJUBLJANA, 27. «Jutro» javlja iz Bel-grada: Danes popoldne od 14. do 20.30 je bila seja ministrskega sveta, na kateri so se najprej prečitala p°r°čila iz Zagreba o Radičevem zborovanju1. Ker vlada še ni dobila popolnega poročila in še niso znane vse točke sprejete resolucije, je ministrski svet sklenil, da počaka ispopolnitev vesti. Kakor doznava Vaš depisnik, stoji Pašić na stališču, da se z Radićem, ne more pogajati prej, predno ne pride v skupščino. Ako bi Radič skušal delati proti obstoječim zakonom in proti ustavi, bo Pašićeva vlada vporabSa vsa zakonita sredstva, da to prepreči. Stališče nemške stranke v Jugoslaviji« BELGRAD, 25. Glede stališča, ki ga namerava zavzeti nemška stranka v Jugoslaviji nasproti vladi in drugim strankam, je izjavil novoizvoljeni poslanec in predsednik glavnega odbora nemške stranke dr, Kraft, da nemška stranka stoji na programu, sprejetem na skupščini strankinih delegatov v Žombolju decembra lanskega leta. Zanikal je vesti, da obstoja neuraden program stranke z drugačnimi nameni in ciljL Nemška stranka nima povoda za skrivanje svojih ciljev. Zahteve, poudarjane na žomboljskem zborovanju, so bile v uradnem glasilu radikalne stranke «Samoupravi> zelo simpatično sprejete. Če je tedanje stališče odgovarjalo nazorom merodajnih radikalnih krogov in je ostalo v neizpre-menjeno, bi bilo to v glavnem isto kakor priznanje žotnboljskega programa nem. stranke. Nemška stranka bo podpirala vsako stranko, ki vodi konstruktivno državno in gospodarsko politiko in ki bo hotela upoštevati nacionalne in gospodarske interese lojalnih nemških državljanov te drŽave. Program nemške stranke je v pravem smislu program narodnih manjšin. Nemška stranka smatra, da je v tem programu dosežen sklad med pravicami in zahtevami narodnih manjšin ter interesi države. Dr. Kraft je izjavil, da se doslej niso vršila še nikaka tozadevna pogajanja z radikalci. Glede vprašanja spora med Srbi in Hrvati je dr. Kraft izjavil, da nemška stranka ni poklicana, da bi «•* 4t M nOuddHal ca> / da je v kulturnem in gospodarskem interesu Nemcev in v interesu stabiliranja države, da se to vprašanje reši čim prej. Iz Novega Sada poročajo: Vodstvo nemške stranke pripravlja izvedbo nemško-nacionalne organizacije v vseh krajih, kjer so Nemci dobili večje število glasov. Kot vrhovni ekseku-tivni organ te organizacije bo posloval nemški Volksrat, ki bo v bodoče vodil vso nemško politiko v Jugoslaviji ter tudi odločeval o taktiki nemških poslancev v parlamentu. Za Slovenijo so predvidene nemško-nacionalne krajevne organizacije v Mariboru, Celju, na Kočevskem in v Ljubljani. DUNAJ, 26. <;Neue Freie Press 8» objavlja pogovor svojega poročevalca z dr. Štefanom Kraftooi, voditeljem nemške stranke v Jugoslaviji. Kakor je izjavil dr. Kraft, se drži nemška stranka programa, sprejetega na delegatskem zborovanju dne 16. decembra 1922. Nemci v Jugoslaviij nimajo nikakor interese na tem, da bi se vtikali v spor nemških bratskih plemen in upajo na skorajšnjo poravnavo tega spora. Nemci bodo vedno glasovali za vlado, ki bo pospeševala r;ihovo delo na kulturnem in gospodarskem polju in 'spoštovala pravice Nemcev kot enakopravnih državljanov, kakor to delajo Nemci nasproti Jugoslo venom. Zaključek jugoslovensko-bolgarske konference v Nišu. - Prisrčen sprejem bolgarske delegacije v Belgradu. SOFIJA, 27. Bolgarska brzojavna agencija Eoroča, da je mešana jugoslovensko-bolgarska omisija v Nišu s popolnim uspehom rešila vprašanja, ki so se tikala skupnih interesov obeh držav. Bolgarska delegacija je bila po-vabljena v Belgrad, kjer je bila sprejeta od Pašiča in Ninčiča. Na zunanjem ministrstvu je bU prirejen na čast bolgarskim delegatom slavnostni obed. Sprejem Bolgarov v jugoslo-venski prestolici je bil nad vse prisrčen. ČehoslotraSka Čeh o slovaški ministri v Italiji PRAGA, 27. Kakor znano, se nahaja ministrski predsednik Švehla že del j časa v Pale rimi, da se odpočije po trudapolnem delu, s katerim je služil mladi republiki v njenih nadč^rv eških naporih za izvršitev državne konsolidacije na znotraj in na zunaj. Švehla pride ptrve dni aprila v Prago radi otvoritve parlamenta, a se povrne potem kmalu zopet v Italijo. Tudi minister za javno zdravstvo mons. Šramek je v Italiji, kjer vodi pogovore z Vatikanom o vprašanju ločitve cerkve od države. TRST, 27. Čehoslovaški minister za železnice Stribrny je dospel sinoči s par-nikom iz Dalmacije. Ogledal si je prosto luko, grad pri sv. Justu in vojašnico na Oberdanovem trgu z mučenik ovo celico. Od tu je odpotoval v Benetke, Rim in Pa-Iermo, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Švehlo. Foch v Pragi PRAGA, 27. Francoski general Foch pt ide v Prago sredi maja, kjer bo prisostvoval vajam miloviške brigade. Bolgarska Bolgarski so zmanjšane reparacije SOFIJA, 25. Javlja se, da je med med-zaveznisko reparacijsko komisija v Sofiji m bolgarsko vlado podpisan sporazum odnosno protokol, na podlagi katerega se vojna odškodnina, ki je bila v neutllyski mirovni pogodbi določena na 2 miljardi 250 miljonov zlatih frankov, znižuje na 550 miljo-nov zlatih frankov. Ta vojna odškodnina se ima v smislu sporazuma plačati tekom 60 let s 5 odstotnimi obrestmi. Določene sa tudi letne anuitete. Te anuitete so v prvih letih zelo minimalne, posebno do leta 1923. Sporazum se predloži glavni reparacijski komisiji v odobritev. Stambolijski se je zahvalil brzojavnim potom za znižanje vojne odškodnine Lordu Curzonu, Poincareju in Mussoliniju. Kot garancijo za vojno odškodnino zastavlja bolgarska vlada dohodke iz carine. Ta uspeh je zelo; utrdil položaj Stambo-lijskega z ozirom na volitve, ki se vrše 22. aprila. Protest proti grškim preganjanjem Bolgarov v T raciji. SOFIJA, 27. Bolgarska vlada je naročila svojim poslanikom v Parizu, Rimu, Londonu in Washingtonu, da protestirajo pri dotičnih vladah proti preganjanju bolgarskega ljudstva v Traciji s strani Grkov. Enak protest je bil poslan grški vladi s pripombo, da so ti čini sovražnosti na poti mirnemu sožitju obeh narodov, Rusija Razsodba v moskovskem procesu proti katoliškim duhovnikom — Nadškof CiepUk obsojen na smrt BRUSELJ, 27. Polfski tiskovni urad poroča, da je končal v Moskvi proces proti katoliškim duhovnikom. Metropolit v Petrogradu mons. Cieplak je bil obsojen na smrt, ostali obtoženci pa na 3—10 let ječe. Smrtna obsodba se bo izvršila v četrtek zjutraj. Poljska Razočaranje na Poljskem vsled smrtne obsodbe petrogradskega nadškofa — Ener. gični protesti poljske vlade VARŠAVA, 27. Vest o izidu moskovskega procesa proti katoliškim duhovnikom je izzvala v vseh krogih splošno razočaranje. Ministrski predsednik je naročil ruskemu odpravniku poslov Obolenskemu, da pravočasno razloži svoji vladi posledice, ki bi jih povzročila v vsem civiliziranem svetu izvršitev smrtne obsodbe na nadškofu Cieplaku. Listi se zgražajo vsled takega početja sovjetske vlade, ki bi znalo ustaviti vlade civiliziranih držav na poti, po kateri hodijo ta zadnja štiri leta, izbri-sujoč bolestne spomine prožete od splošne želje po svetovnem miru. Tudi zunanji minister je podvzel energične diplomatične korake v tem smislu. Francija Sarah Bernhardt umrla PARIZ, 27. Sinoči ob 20. je umrla Sarah Bernhardt. Ob 17. je padla v nezavest ter zahtevala v trenotku zavesti duhovnika, ki jo je previdel s tolažili sv. vere. Vest o smrti velike igralke se je razširila po Parizu cb 21. ter vzbudila povsod g^fcoko obžalovanj'e. V gledišču «Sarah Bernhar'dt», kjer se je baš predstavljal Ro-standov «Aiglon», je bila sporočena žalostna novica občinstvu med odmorom prvega dejanja, nakar je bila predstava takoj ukinjena. Tudi po drugih glediščih so se med predstavami obdržali primerni spominski govori. Poleg igralke je bila Sarah Bernhardt tudi slikarica, kiparica in pisateljica. Umrla je v 77. letu svojega življenja. Načrt ifSL splošno organizacijo države v slučajih vojne izdelan. PARIZ, 27. Posvetovalni odsek za varnost države je izdelal načrt za splošno organizacijo države v vojnem času. Načrt bo izročen višjemu svetu za varnost države v odobritev, nakar bo predložen parlamentu. Anglija 20 tisuč poljskih delavcev stavka. LONDON, 27. V grofiji Norfolk počiva vse delo na poljih. Listi poročajo, da je pričelo stavkati 15-—20 tisoč poljskih delavcev, ki so izjavil?, da sc ne bodo povrnili na delo poti ' si *rimi pogoji. Gospodarji se nočejo ukloniti zahtevam .kmetov iz strahu, da bi ti le prišli ob žetvi s še večjimi zahtevami na dan. Nemila Belgijci zasedli državne rudnike — Delavci proglasili splošna stzvko BERLIN, 27. «Berliner Tagblatt» poroča iz ruhrske kotline, da je zasedel bataljon Belgijcev vse državne rudnike v Rhein-. badenu. Svet delavcev je radi tega proglasil stavko. Po večini so delavci teh rud, nikov komunisti. Kancelar Cuno obelel na pljučnici. BERLIN, 27. Zdravniki kancelarja Cuna sa dognali, da je kancelar obolel na pljučnici. , Aretacija nemškega generala. BERLIN, 27. Poročajo iz Wiesbadcna, da so Francozi aretirali generala von Mudro, znanega poveljnika nemške armade v Argonah tekom svetovne vojne. Otvoritev vseameriske konference. SANT1AG0 V CILE, 27. Tu se je otvorila vseameriška konferenca. Zastopane so vse dri žave severne in južne Amerike, razen Mcksikeg Bolivije in Peruja. DNEVNI VESTI «Latinsko carstvo«. V nekem članku, objavljenem v «Popolo d'Italia», zahteva Guido de Verona nič več in nič manj nego vzpostavo »latinskega carstva*, ki naj bi gospodovalo vsej Evropi. Glavni mesti tega carstva naj bi bali Rim in Pariz, Vse druge zveze da so za Italijo barbarske, protinaravne, nesmotrene, ker ji le morejo ugrabiti edino njeno posest — morje. Proti osemdeset miljonov Latincev se ne bo moglo vzdržati nobeno drugo nađvladje. Angleški imperializem nima nikoli tvorne misli. To da imajo le latinska plemena. Te predpravice jim ne moreta vzeti ne nemško, ne anglosaksonsko pleme. V nadaljevanju pa je mož vendar-le nekoliko zašel z glavne poti in pripoveduje stvari, ki niso nič kaj v skladu s prejšnjo samozavestjo. Pripoveduje namreč, kako da je vojna dokazala, da je Italija na Sredozemskem morju ^blokirana država«. V ponemčeni Evropi da bi bila Italija le hlapec Anglije. Edino le Francija da ji more odpreti ocean, bodi, da odpre alpske meje, ali pa prehod preko Maroka, da bi bila pot potem nepotrebna mimo Gibraltarja (polotoka na jugu Španske, angleške trdnjave). — Verona prorokuje, da se svet bliža katastrofi. Rusija ne razume svojega poklica. Anglija se pogublja v egoizmu in pohlepu do denarja. Pri vsem zlatu jo zadene smrt veled lakote. Strašno sodbo izreka na to o Nemcih. Očita jim, da nalagajo miljarde v inozemskih bankah, mesta da bi plačali svoje dolgove. Pravi, da so narod, . ki v štirih letih ni imel niti ene razri'šene hiše, pa se vendar brani obnoviti ozemlja, ki so jih Nemci izpremenili v prah in pepeb Očita Nemcem, da hočejo Italijo pogubiti in da je bil le po njihovi krivdi razdejan na bo^ jiščih cvet italijanskega naroda in njegova blagostanje. Potem pa piše Verona: «Ce narod* ki je bil preauagan, — da bi rešil nedota.kljivosl svojega ozemlja, — postavlja svoj podpis mirovne pogodbe, na drugi strani pa ne i z pol« njuje svojih dolžnosti; če mu ni nič na časti svojega podpisa; če se hoče izogniti ukrepom drugih narodov v lastno varnost: potem n| vreden tak narod nikakega pri zanašanja! Nai to zaklinja Verona Italijane in Francoze, naj postavijo prvi temeljni kamen za latinsko ca« stvo, in naj pošljejo tudi tridesettisoč čmosraj* čnikov na mejo ob Renu, da tudi tam zazveni italijanski alala!» Le par besed pripombe: Menda ga ni na zemeljski obli človeka, ki bi mu vzeli mlrn^ spanje ti drzni načrti g. Verone — na papirju* Saj je le premnogo resnice na tem, kar očtt^ Nemcem. Da pa s takimi — recimo blago --j sanjarijami še bolj podžiga strastvenost ital( že prerazburljivega svojega lastnega naroda^ kar moramo najostrejše obsojati kot grelno H naj rabimo zopet blago besedo — lahkomi-i podlistek:_____________ Vt'ILKIE COLLiNS: - ražnika. Dne 28. junija. ■— Danes je dan poizvedovanj in odkritij in zato mnogo bolj interesanten, kakor sem v začetku mislila. Naravno, da sem začela spoznavati in se zanimati za razne zanimivosti hiše. Poslopje je iz časov kraljice Elizabete. V pritličja sta dve strašno dolgi in nizki galeriji, ki sta sporedni in okrašeni z ostudnimi družinskimi portreti, ki bi jih jaz dala vse brez izjeme sežgali. Te galerije in te slike delajo na človeka dvojno strašen in strahoten vtis. Sobe, ki so nad tema galerijama, so sicer precej dobro ohranjene, vendar le redkokdaj rabljene. Na vsakem koncu glavnega poslopja, sta Še dva dozidana oddelka. Levi oddelek je bfl nekdaj poslopje zase, ki je bilo zidano v štirinajstem stoletju. Nisem se dalje zanimala za to staro neinteresantno zgradbo in sli sva s hišno oskrbnico* ki je zelo vljudna k desnemu oddelku, ki je zidan v čudno mešanem slogu in zidan za časa Georga II. Ta del hiše je še najboljši in najpri-pravnejši za stanovanje, ki ga je gospod Perer-val na željo Lavre popravil in prenovil. Obe moji sobi in vse najboljše spalne sobe so v pritličju in prvem nadstropju. V prvem nadstropju je sprejemna soba, jedilna soba in knjižnica. Poleg tega je še za Lavro posebna, majhna sobica, ki je zelo moderno in eleganino opravljena. Nobena soba pa se nc da primerjati z našimi, ki so mnogo bolj vetke in tudi bolj zračne. Kljub temu pa napravico na človeka ugoden vtis. Bala sem se, po vsem tem, kar sem že slišala o Blackwaterju, da bom dobila tam samo starinske stole, samostanska pobarvana okna, temna, obrabljena in staromodna za-grinjala in vso tisto barbarsko navlako, nakopičeno od ljudi, ki mmajo pojma o komfortu in komoditeti. Velik kamen se mi je odvalil od srca, ko sem videla, da se je tudi tukaj v mojem novem domu naselilo devetnajsto stoletfe in, da je izginil oni «dobri stari čas?. Jutro sem prebila, deloma v sobah pritličja, deloma zunaj na dvorišču, ki je od treh strani obdano od poslopja, na četrti strani pa je visok zid z veliko vrato. Sredi dvorišča je velik, okrogel, obzidan ribnik z velikim, alegoričnim in svinčenim nestvorom. Ribnik je poln zlatih in srebrnih rib. Po zajtrku sem šla sama, brez ! spremstva ven, na lepo, gorko solnce, da si ogledam park. Dnevna svetloba je še povečala vtis od prejšnjega večera, da je namreč v Blackwaterju mnogo dreves. Drevesa naravnost dušijo hišo. So to največ mlada drevesa, ki ao preveč gosto nasajena. Dozdeva se mi, da se je pred časom gospoda Peraivala na zelo zapravljiv nadin posekalo mnogo dreves in, ker je to poznejšega gospodarja začelo skrbeti, je z veliko naglico nasadil mlada drevesa, tako, da je zamašil ,vse vrzeli. V tem, ko sem se ozirala pred hišo, sem opazila na svoji levi strani vrt za cvetlice. Šla sem na to stran, da na tej strani kaj interesantnega odkrijem. Ko sem se približala vrtu, sem videla, da je ta zelo majhen, brezpomemben in zelo slabo oskrbovan. Sla sem mimo vrta dalje in prišla sem skozi majhna vratca v prostor nasajen z mnogimi jelkami. Majhna umetna stezica je peljala mimo dreves dalje. Hodila sem po tej stezici i kake pol milte naprej, ko se je stezica naglo obrnila in nahajala sem se ob robu velike odprte ravnine. Zagledala sem BIackwatcrsko i jezero, po katerem je dobila tudi hiša svoje i ime'. Tla, ki so se razprostirala pred menoj so bila peščena in sem pa tja so majhni zeleni grički prekinjali enoličnost ščcrvafife odpuščeoe bolniške strežnice, V mestni bolnišnici je bila svoj čas zaposlena kot bolniška strežnica 33-letna Ema Šich, stanujoča v ulici del Bosco it. 15, Pred par meseci je uprava omenjenega zavoda odpustila večje število bolniških strežnic, med katerimi tudi Emo Sich. Ta je smatrala svojo odpustitev za neupravičeno; sumila je, da je temu kriva njena bivša predstojnica, sestra Sara Mari, stara 26 let, rodom iz Fermignana. Včeraj opokine se je Ema Sich pojavila v mestni bolnišnici; hotela je govoriti s sestro Saro Mari. Našla jo je v spalnici za postrežni-ško osebje, ko je bila še v postelji. Zahtevala je od nje pojasnila o vzrokih odpustitve iz službe. Razgovor med obema ženskama je postajal od besede do besede srditejši in kmalu se je vnel med njima pravcat prepir. Končno je Ema Sich zahtevala, da bi šla sestra z njo k ravnatelju bolnišnice meneč, da bi on mogel dati zaželjena pojasnila ter jo eventuelno zopet sprejeti v službo. Tedaj je sestra odgovorila, da jo zadeva nič ne briga. Emi Sich je ta odgovor pognal kri v glavo. Tresoča se jeze in razburjenja, je izvlekla iz ročne torbice, ki jo je imela s seboj, revolver ter oddala proti šeširi več strelov. Šele ko se je orožje nenadoma pokvarilo, je jenjala streljati in zbežala iz spalnice. Kmalu potem se je javila pri orožnikih, ki vršijo službo v veži bolniinice ter ihteč priznala svoje dejanje. Rekla je, da je to storila v hipu živčnega razburjenja in ker je bila zadnji čas vsa obupana zaradi beđe, v kateri se nahaja zaradi brezposelnosti. Med tem so streli in kričanje vzbudili pozornost bolniškega osobja, ki je prihitelo v spalnico; našli so sestro Saro Mari ranjeno na postelji. Zdravnik, ki je tudi prihitel, je ugo>-tovil, da je krogla prebila ranjenki čreptnjo nad levim očesom. Prenesli so jo v deseti oddelek; njeno stanje ni posebno nevarno. Kolesarska nesreča. Mehanik Karel Hvastja, star 17 !etf stanujoč v ul. delllstria št. 10, je drvel včeraj popoldne s kolesom po ulici Giu-lia. Frea hišo št: 6f? se je hotel ogniti neki ženski, ki mu je bila na poti, pri tem pa je zavil s krmilom tako nesrečno, da se je zaletel s kolesom vred v zid. Pri padcu se je Hvastia precej močno pobil na levem boku. Z avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Žejen pik. Včeraj zjutraj okoli 9, so nekateri ljudje, gredoč po ul. della Tesa, našli v bližini konjskega dirkališča na cesti mladega človeka, ki je ležal na tleh skoro popolnoma nezavesten. Nekdo izmed navzočih je tekel v bližnjo tovarno testenin, ter od tam telefoniral na rešilno postajo. Kmalu nato je prihitel z avtomobilom na lice mesta zdravnik. Ta je na prvi pogled videl, da je neznanec silno pijan ter da kaže že vse znake zastrupljenja z alkoholom. Ko se mu je končno posrečilo spraviti pijanca k zavesti, mu je ta povedal, da je izpil na tešče 3 četrtinke litra žganja! Reke! je, da se imenuje Martin Hveglia, star 28 let, po poklicu pek, stanujoč v ulici Montebello superiore št. 743. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. «Žalostna smrt alkokoUsta». Pod tem naslovom smo v »Edinosti« št. 121, z dne 5. maja I 192J, poročali, da je kurjač Marijan Babič, star 31 let, stanujoč pri Sv. Ani, podlegel v tukajšnji mestni bolnišnici bolezni, katero si je nakopal s pijančevanjem. Kakor nam zatrjuje njegova soproga, niso bile takratne informacije, ki smo jih dobili, točne. Pokojnik ni bil udan pijanosti, temveč je bolehal vsled malarije, ki si jc je nakopal v vojaški službi. Ko je bil zadnjič v gostilni pri Sv. Ani. se ni opijanil, temveč jc izpil le kozarček likerja, da se nekoliko okrepča. Tedaj se ga je slučajno lotil hud mrzlični napad, radi katerega so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je v kratkem podlegel svoji bolezni. Strašna smrt gluhoneme a. Pri Sv. Jakobu se je včeraj popoldne dogodila strašna nesreča, katere je bil žrtev gluhonemi deček Arnold Rudi s, star 8 let, stanujoč v uHei Ribcrgo št. 17. Deček se je naimreč vračal iz šole za gluhoneme pri Sv. Vidu. Ko je šel po; ulici- San Giacomo in meVite, ni zapazil, da drvi za njim avto-mchil. Šcler, ki je penovno skušal opozoriti s tic-bljcnjem dečka, naj se umakne, ni utegnil obrniti avtomobila na stran; ta je z vso silo podrl dečka na ila in ga povozil. Šofer je takoj ustavil stroj, toda prepozno. Ljudje, ki so prestrašeni videli strašne nesrečo, so vzdignili nesrečnega in ga z istim avtomobilom prepeljali na rešiino postajo. Tam je zdravnik takoj u-videl, da ni za reveža nobene pomoči; bil je že mrtev. Imel je zdrobljeno lobanjo in dobil je težke notranje poškodbe, ki so povzročile takojšnjo smrt. Šofer je bil aretirali, toda zdi se, da ni kriv nesreče. Vesti x Goriškega Pevsko ia glasbe »o drvštvo ▼ Gorici je postavilo na program svojega prihodnjega koncerta kot glavno točko P. H. Sattnerjevo kan-tato za soli, zbor in orkester «V pepelnični noči . To je najnovejše in najboljše Sattnerjevo delo. Ker zahteva poleg močnega zbora in dobrih solistov tudi popoln orkester, je umevno, da se tako delo le redkokje izvaja. Do sedaj ga je izvajal samo največji slovenski glasbeni zavod: Glasbena Matica v Ljubljani. Razume se, da z velikim uspehom. Pevsko in glasbeno i društvo v Gorici bo nudilo redek užitek; nuditi to prekrasno delo tudi Slovencem v Italiji. Oni pevci in pevke, .ki želijo sodelovati, naj se točno udeležujejo pevskih vaj. Pevci in pevke se opozarjajo, da je ravnokar došel notni material za nameravani pomladanski koncert. Pevske vaje bodo kakor doslej: za moške cb torkih in petkih ob 8, uri zvečer, za ženske ob ponedeljkih in četrtkih ob 6. uri zvečer. Pridite točno in polnoštevilnof Ker je na sporedu tudi velika skladba za soli, zbor in orkester (glej današnjo notico!), je treba, da je tudi zbor številen; je treba, da je sposoben skladbi primerno dostojno nastopiti; zato vabimo še druge pevce iu pevke, ki imajo veselje do petja, da se pridružijo. Iz tržaške pokrajine Iz Postojne. Dne 18. t. m. smo imeli priliko videti lepo Anzengruberjevo ljudsko dramo «-Krivoprisežnik» ter francosko burko «Kobila in nevesta^. Priredili so ju diletantje pevskega društva «Javornšk^ iz Matenjevaai. Presenetila nas je že sama vest, da mislijo priprosti va-Ščanje nastopiti v mestu pri nas, še bolj smo pa bili presenečeni ob njihovem nastopu; s tako samozavestjo in neprisiljenostjo so naGtopili. Bilo je videti, da so kot doma na odru, ako-ravno so vsi brez izjeme nastopili prvič, oziroma drugič. Naj omenim le kratko: igralo se je izvrstno, nad vse dobro. Videl si prave kmetske korenine in brhka dekleta, seveda vse v narodnih nošah. Veliki hlapec je bil jako dober, samo nekoliko pretih, kar se glas v veliki jsebe hotela ^Palernosb močno ubije. Izvrstna je bila Veronika. Nad vse pa je bila Zidarka, .ki se je zdela, kakor da je rojena za take vloge. Krivoprisežniku bi pa svetovali, da v prihodnje sprejme manj resno vlogo, sicer pa je bil tudi tu na mestu. Vsi drugi so bili enako dobri. Naj še posebno omenim pri drugi igri snubača Ba-tistima. kateri je svojo vlogo sijajno igral. Še enkrat naj povdarim: za nas Postojnčane je bilo nes presenečenje, še toliko bolj, ako primerjamo zadnjo predstavo postojnskih di-Ietantov «Lokalno železnico*. Ta ^Lokalna železnica* je bila tako prisiljena in nekam irda, med tem ko nam je «Javornik» pokazal tako domače neprisiljeno. «Javorniku» vse kličemo, le krepko naprej, ter nas pridite kmalu zopet obiskali s takimi lepimi nastopi! «Meščan», DAROVI V počeščenje spomina blagopokojnega notarja v Podgradu g. Tomo Šorli-ja darujejo njegovi prijatelji v Ajdovščini L 205 v Šolskemu društvu », Po pogrebu pok. Toma Šorli je nabrala mala družba Kozincev, Herpelcev, Obrovcev in Hruščajiov pri *KerŠevanu» L 55 za «Šolsko društvo BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTAR! Borzna ooročiia* Tečaji: Trst, dne 27. marca Jađnnafca banka Cosalich ■ • • I almatia . . • CeroHmich . Libera Triestina Lloyd I uastno •>*•»•»••*•«*« • • • • Mariinoiich Oceanla •*•••••••••*••••• Premuda TripcoviCh «••••«•»•»•»•••• Ampelea ••••*••••••*•••*» Cement Dalmatia Ctmtni Spalato Valuta na tržaškem trga. Trst, dne 27, marca ogrske krone 0.4O avstrijske krone \ 0.02Č5 češkoslovaške brone ••••••• 60.60.— 61.— . ...........20.70.— 21-10 1923, . 100 . 300 . &>7 . H50 « 35*J . 1405 . t>3.i , ns . 120 . S62 . 280 . 500 „ 33S . 250 1923-0.50 0.03 dinarji • • • • . • . le j i marke • dolarji ...... • 1 rsncoak! franki . • • švicarski tanki ... angleški funti papirnati 9.50.— 10 25 0.0075 0.1010 20.30— 20.4«; 184 50.—135.25 375.—.—378.— 95.35.— 95.60 i«----—--------- FRATELLI BACHETTI FRATELLI COSSOVEL | ; L. BENSA & C. TOVARNA „IGEA" ! j ALESSANDRO RISTIS g ! GORICA - Tovarne sodovke - GORICA | i Z ozirom na novo erarično takso, ki je stopila v veljavo z dnem 12. fiiarca t L in s katero se poviša vsaki liter sodovke za 15 cent., primorane so gori imenovane tvrdke povišati z dnem 29. marca 1923 svoje 15/5 izdelke za 15 cent. es^sB TflgWWiT Uvummm Sv. Jakob Via G. Caprin it. 5. Veliki izbera obuvala za moške, ženske m dečke. Spita Blfffi Mw