334 Pomoček zoper pereči ogenj pri svinjah. o tem piše »Gospodarski list" tako-le: V neki občini je v enem letu poginilo blizu 100 svinj po perečem ognju ali črmu. Recimo, da je vsaka svinja povprek bila 15 gold. vredna. Tedaj izvemo, da je samo ena občina v enem letu imela 1500 gold. škode. Nameri se pa, da samo pri eni hiši po več let svinje pocrkajo za perečim ognjem, da je po 300 gold. škode. Zadene jih pa dvojna nesreča; prvič so svoje svinje izgubili in so prisiljeni drugič svinj nakupiti za pleme in rejo, kar časih jako drago stane. Pritožeb je mnogo slišati. Mnogi mislijo, da zoper črm ni nobenega pomočka. Navadno zbolijo pitane, jedične in debele svinje, suhim pa prizanaša. Žalibog, da ljudje ne marajo za gosposkine zaukaže. Pri nekaterih živalih je treba hitre in skrbne pomoči. Na deželi ni lahko dobiti kmalu živinozdravnika. Pomagati si mora tedaj vsak, kdor zna, dokler živinozdravnik ne pride. Ukvarjal sem se nekaj let s to boleznijo, mnogo poskusil, kar so mi ljudje svetovali, ter sem naposled vendar zadel na pomoček, ki ni drag, pa gotovo pomaga. Hočem ga objaviti. C. kr. okrajni živinozdravnik v Mariboru, gospod Ferdinand Haage, mi je namreč sledeče nasvetoval: brž ko zapazimo, da je svinja zbolela, vzame se prav malo, kolikor na noževi rt gre, v prašek stolčene bele čemerike (weisse NiesswurZ; Radix \eratri albi, 30*0 velja v lekarni 13 kr.) ter se pomeša v liter mleka in da živali popiti; ako neče piti, se jej vlije. Kmalu začne svinja bljuvati ter jo treba neprestano 2—3 ure v frišni vodi kopati. Blato se navadno vtrdi in torej treba žival s toplo žajfnico klistirati. Opomnim pa, da se mora vse to precej zgoditi, ko je žival zbolela. Pozneje, ko se je črm uže trdno lotil svinje, ne pomaga nič. Na povedani način bilo je čez 140 svinj pogina otetih, čeravno ni nihče tega se nadejal. Svi-njerejstvu na korist so gospodarji prošeni z ovim sred-svom poskušati in učinek objavljati v tem listu. Hotinja vas blizu Kač dne 16. avgusta 1885. Franc Pišek, posestnik.