Julij Slapšak Zgodba o pastirju Pavlu 5. Dvojčka eter in Pavel sta v doinači hiŠi lepo uspe-vala- Bila sta krepke rasti, čedne zunanjosti, prava fantica od fare, Čeprav sta dopolnila šelc sedmo leto. Bila sta vedno skupaj in { velika prijatelja; toda nevarnost je pretila, Ida se jima medsebojne prijateljske vezi I prej ali slcj zrahljajo, Če ne popolnoina " raztcgajo; zakaj bila sta si povsem. razliČne iu docela nasprotujoče si narave. Peter je bil pogumen in odloČen dečko, da bi ga vsakdo vzljubil, ako bi ne bil obenem na vse pietege trmast in svojeglav. Zavedal se je svoje moči in veljave ter nosil glavo vedno pokonci. Nobenega svojih vrstnikov se ni bal in zlepa se ni komu uklonil; če mu ni bilo kaj po volji, se je kratko tn malo uprl; in če ni alo drugače, se je tudi do krvavega stepel. Domov je Često prišel z vidnimi praskami in s težkimi biiškami, kar pa je inoško prenašal in previdno prikrival. Tožaril ni nikdar, zameril nobencmu; »tepežkarju* je drugi dan prvi privoščil lepo besedo in mu po potrebi odlomil tudi kruha, ki so mu ga mati dali na pašo; prav nič ui maral vedeti, da sta si bila kdaj v lasch. Tak je bil ta vihravi neugnanec. V nasprotju s sicer naravniin, a le preburnim in previhravim iu pre-svojeglavim Petrom pa je bil Pavel tihe, mirne, nekoliko sanjave narave, s silno živalino domisljijo in z zlatim srcem, ki bi si ne upal niti črva pohoditi, kaj še, da M na svojega tovariša z zlim namenom roko položil. Paslirčka sta bila oba, Pctcr in Pavel. Pasla sta po samotai širni pla-njavi. Mir božji je kraljeval vsepovsod. Ta samota je na mirnega. sanjavega Pavla vplivala blagodejno, osrečujoČe; živahnega Pctra pa je naravnoat morila in ubijala. Nikoli mu ni disalo enolicno pastircevanje; zdavnaj bi se bil že uprl, ali pred starši je imel spostovanje. Ocetova ali materina beseda mu je le bila sveta. Toda odkar so iraeli doma par konj v hlevu, ni mogel več strpeti in zdržati na paši; prej ali slej se bo — uprl, to je gotovo, kakor da bi inu bilo Že napisano na Čelu, in bo dal na lep ali grd način slovo pastirčevanjn. Pasla sta naša znanca stevilno govedo. V poletni vročini ni bi! to labek posel; žival je rada uhajala v Škodo. Treba se je bilo veliko truditi, da sta jo sproti zavracevala in zganjala nazaj na pašnik. Posebno tiste sobote popoldne, ko je bilo ozracjc mehko in soparno, da bi človek kar stojc spal, je bil velik direndaj na paŠnikn. Od sile }e bila takrat živina nemirna. Vznemirjale so jo sitne nmhe, ki so jo nevsefino pikale, in ostri btencljii obadi in komarji, ki so jo zbadali do krvi. Na vso moč se jih je žival otepavala, a otepsti se nepridipravov le ni mogla. Pa je zdaj to, zdaj ono živinče dvignilo rep pokonci in: bzz, bzzz! zbezljalo daleč. dale<:. Pastircek, ti pa tekaj za njimi in vracaj zbezljauce, zbezljanke in zbezljančke! Tako je z ene strani zavračal Pavel vole, ki so zaŠli daleč od pašnika v deteljo. Takrat pa je na drugem koncu poskočila od mrcesa vbodena krava in zbezljala; ustavila se je šele tam daleč na sosedovem travniku. Na obeh 42 krajih m mogel hkrati zganjatl Pavel, zaio je zaklical: »Mar ne vidiš, Peterf Brž, brž skoČi in zavrni kravo!« Peter pa ni maral skociti in zavrniti krave. Rekel je: »Jaz je že ne grera vračat, le ti jo pojdi!« In res ni ael, moral je iti Pavel. In ko jo je Pavel res zavrnil, mu je zbezljala juniea proti gozdu, za njo jo je ucvrlo Še neumno tele, za teletom se je zapodila krava molznica in voli so zašli iznova v škodo. Kolikor je le mogel, je tekal Pavel za živino, a vsemu seveda iii bil kos. Klical je Petra na pomoč, ga prosil, rotil — nič! Peter se mu je uprl: kar nic ni maral slišati in prav nič po-niagaii. To je bil križev pot vse popoldue za Pavla; šele ko je sonce zašlo, se je nemirna žival pomirila in je ponehal direndaj na pašniku. Tedaj pa je bilo treba gnati domov. Na veliko Pavlovo zaČudenje mu je Peter po-magal in še dosti rad. Doma je moral seveda Pavcl sam privezovati živino v hlevu. Peter pa se je tacas ŠČeperil na hišuem pragu in požvižgaval dekli, ki je tniela posebno ob sobotnih vecerih polne roke dela. Ko ga je ta zaslišaia. mu je velela, naj nanosi drv v kuhinjo, da bo prej večerja. Peter se je iudi nji postavil po robn in odgovoril: »Jaz ti že ne bom drv nosil v kuhinjo, naj jih le Pavel.« In jili iv.s m, moral jih je Parel. V ponedeljek zjntraj jc bilo treba zopet gnati živino na pašo. Pavel je bil že pripravljen, Peira pa ni bilo nikjer videti. In ko so ga priklicali, se je izmikal in upiral. nazadnjt' pu naravnost uprl, poniisHte — materit »Jaz že uc bom pasel živine,« je rekel. »naj jo !e PaveL« AH mati niso puznali Šale; pisano so pogledali Petra m mirno, a odločno ukazali: »Še jo boš pasel Še! Pavel je še premajhen za toliko repov. Saj oba komaj znioreta v tej vročini.« In ko bcseda ni takoj zalegla, so vzeli palico v roke in Pcter je moral — rad ali nerad — pomagati Pavlu živino gnati na paso. Ali na paši se je znesel zato Peter nad Pavlom: zmerjal ga je, mu zbil kruh iz rokt*. ga suval, tepel, kamenje vanj metal. da je bilo res grdo in prav nič brafovsko. Pavel se mu je izmikal in izogibal; vse je mirno pre-nesel in nič ni odgovarjal. To pa je šc bolj podŽigalo Petra, da se je Še huje ziiasal nad nbogim Pavlom; pa tudi novi naval jeze in sovražnosti je pretrpel Pavel brez b*?st*di*. Petor st* je zdaj razjaril tako silno. da je kar besnel. In ker ni naš-la njegova sprošrena jeza nobenega odzivn v mirnem Pavlu. \ tem cmerikavem sa-njača, ki *ni za ta STet«, se je spravil nad precejsno skalo ob položni meji, jo obmetaval s kanif-njem, dvigal z debr-lim kolom. polagal in zopct drigal. da se je naposled preniaknila f in zakoialila v dolino. ' Takrat se je zasmejal Peter, počil z rokami in zaklical: »Vidis, pa sem. ji. le dal! Pa sem jo lc ugnaiU Tako je zaklical veselo, stekel k Pavlu. ga prijel za roke. sr zavrtel z njim po trati in mu Šepnil: sPavle, jaz te imam rad! Ti boŠ zdaj počival, jaz bom pa sam pasel, da ves!« In je res sam pasel in zavrača! živino do večera. Drugo jutro je bilo fre-ba zopet gnati živino na pašo. še nikoli ni Pefer tako nestrpno čakal, da bi bil že na paši. Preden. sta odgnala, je stopil Pavel k roateri; Petru so se zatresle hlačke. »Zdaj bo pocilo,« je mislil, zakaj bil je prepričan, da ga bo Pavel zatožil. Toda ta ga ni šel tožit, ampak le prosit zanj. »Veste, mama,« je pričel Pavel, »Peter rad vozari, jaz pa rad pasem. MoČan sem že in nič se ne bojim. Kar sam bom pasel, Peter pa naj gre z ocetom, ki gredo s konji na polje.« Mati niso raarali nič slišati o tem, ali Pavel je toliko časa prosil in prosil, da jili je nazadnje le preprosil in. so se naposled vdali. >Pa le za poskuŠnjo!« so odloČili. Peter je od veselja poskočil in zavriskal. Iix ko je Pavel odgnal na pašo, je stekel za njim, mu stisnil roko in zatrjeval prav iz dna srca: »Pavel, ti si moj ljubi bratec, raoj najboljsi prijatelj! Nikdar ne bom pozabil tvojih besed, ki si jih zastavil zame pri materi.* — »Prav! Prijatelja sva in ostaneva, saj sva vendar rodna brata.« In res sta ostala prijatelja, zvestejša kot kdaj prcj, tako da nista mogla prebiti drug brez drugega. Zvečer sta si pripovedovala, kar sta doživela čez dan. Peter je z očetom vozaril in bil vedno dobre volje, Čeprav je bilo dosti trdega dela. »Hm, za hlapca mi zaleže, veš, ta mali pobalin,« so ga pohvalili oČe materi. Pavel pa je pasel živino in bil ves srečen in od srca vesel, ko se je na paši po svoji volji razgovarjal z živinico, s tički, z metulji, s hrosči, cvetlicami in travicami in nemoteno občudoval božje stvarstvo. ¦i. V varnera zavetju oslej je bil Pavel saifl svoj gospod na pasi. Prav zadovoljen je bil, da mu razboriti bratec Peter ni vec kalil Ijubega miru. Peter se je rad metal iu pretepaval, Pavel seveda tega ni maral. Peter je vsako mravljišce, ki ga je zagledal, razkopal in razbrskal, Pavel pa je tako početje grajal; pa spet ni bilo edinosti med njima. Peter je živino pretepal, kadar je ušla v Škodo in jo je nioral vračati, Pavel je pri tem žalostno gledal in ga svaril; pa je nastal po nepotrebnem pre-pir. Peter je tudi rad za ptički stikal, se z jajčki igral in gnezdeca razdiral, Pavel je bra-nil in jokal: pa je Petra ujezilo, da ga je pro-giašal za sanjača, ki ni za nobeno rabo, saj se še braniti ne zna, ka] še spoprijeti se in ravsati in kavsaii. kuitiir ^u drugi naskočijo. Pred Petrom je imel torej poslej mir, ki si gu ji: tako želel, a si ga doslej na noben način ni mogel pri-boriti; četudi je imel poslej več posla z živino, je vendarle potekalo pa-stirčeTanje v najlepšem redu in miru, tako da je bil Pavel na paši zdaj resnično zadovoljen in srečen. V samoti in miru se je Pavel rad udajal STOjemu sanjarcnju, če le ni nagajala živina. V vsaki stvarci je gledal božje delo. V njegovi do-miiljiji je vse okrog njega kar oživelo in govorilo: zelena travica in pisane cvetlice, nizko grmovje in visoko drevje, drobni kamenČki ob potu in mogočne skale na robu pašnika, skakljajoči ptički v grmovju in mirna živina na trati, beli oblaki na nebu in zracnc plastt nad zemljo, prečudno se svetlikajoče ob toplih sončnih. žarkih. Z vsemi temi stvarmi je živel Pavel, jih ogovarjal in se pogovarjal z njimi. Vse v prirodi se mu je zdelo tako naravBO, preprosto, prvotno, kakor da pravkar prihaja naravnost iz Stvarnikovih rok. Tudi sam se je cutil, da spads v ok^ir božjega stvarstva. In vse te božje stvari so bile dobre in prijazne z njim, kakor brat z bratom, prijatelj s prijateljem. Tako je imel Pavel brez števila dobrih bratcev in zvestih prijateljčkov, kamor koli se je ozrl. Ni čuda, da se je tako silno rad mudil na pašniku, da je bil nad vse vesel, zadovoljen in srecen med svojimi bratci in prijateljČki v božji naravi, Le eno je bilo na pašniku izven okvirja veselega in srečnega življenja; le eno je motilo blagodejni mir in tiho samoto, ki sta sicer vladala na pTostrani planoti: voliki leseni križ, ki se je dvigal nad potjo, na katerem je med nebom in zeniljo visel in umiral Bog, naš Odrešeuik in Gospod Jezus Kristus. Te žaloigre, ki se je odigrala že davno, pastirček Pavel kljub materineinu pouku ni mogel doumeti. Zato je spočetka pogled na križ motil njegovo ubrano in veselo razpoloženje med prijateljčki in bratci na paši; Kristus na križu je kalil njegov dušni mir, mu begal pamet, stiskal srce in vzbujal strah in grozo. Mati so ga poučevali, zakaj je bil Kristus Bog križan: da zavoljo naših grehov in da je greh tisti, ki je kriv Njegovega trpljenja. Pavel je poslušal, prav vneto je poslušal, toda njegova glavica je bila takrat le Še premajbna, da bi mogia sprejeti vase velike resnice o Kristusovem trpljenju. Slišal jih je, doumel pa nc; pri enem ušesu je Šlo noter, pri drugem ven, do srca rau ni prišla nobena. A nekaj mu je od materinega pouka le ostalo; ne v srcu, v spominu: Kristus Bog je trpel; trpel je za nas; za naše grehe... Ob gledanju na križ nad potjo se mu je zaceio poslej polagoma odpirati in svitati v glavi. Spoznavauje o Kristusovem trpljenju je naraščalo in se razgibavalo ob-enem v njegovi notranjosti. In ko je zaČel dcmmevati, kolikor je v svoji otroskosti zmogel, ga je grabilo v srcu, čim dalje bolj grabilo. Naposled mu je do dna pretreslo dušo, mu vzbudilo resnično, globoko sočustvovanje in usmiljenje s križanim Bogom, ki je za naae grehe toliko trpel. Pogled na križ mu zdaj ni vec vzbujal strahu in groze, ucgo veliko, veliko otroško ljubezen do milega Jezusa, kateremu je obenem v svoji otroški preprostosti zatrjeval. da se hoce varovati greha, ki je kriv Nje-govega bridkega trpljenja. Zdaj se torej Pavel ni vec bal križa; trpeži Kristus na križu je na vsej širni planjavi postal njegov najvcčji in naj-boljsi prijatelj, kateremu jc obljubljal dau na dan večno zvestobo in ljubezen. Vreme se je za nekaj dni nekoliko shladilo, živina se je Še dosti rada pasla in ni preveč nagajala. Najrajši je pasel Pavel po planjavi nad potjo, kjer je stal veliki leseni križ. Postajal je ob križu in gledal v Kristusa, ki je na rokah in no-gah pribit visel na križu. Živa domisljija mu j e nebote prika-zovala globoke rane Kristusove; pri tem je po svoje doŽivljal Kristusovo trpljenje. V takih trenutkih so mn tibo zapolzele sol-ze po licih. V dno srca se mu je smilil ubogi Jezus, ki je visel pred njim razpet ua križu. In tako neusiniljeno suh je bil trpeči Kri-stus. Prav zlahka bi mu preštel vsa rebra na zmučenem telesu. Ko je nekoč stal pod križem in se oziral na trpeeega Kristusa, je spo-znal, tla je že videl nekje Gospodov izmučeni obraz. njegove bridke rane in trnjevo krono. Le kje? Oh, kdo drugi je tako podoben Kristusu ua križu kakor tisti berac, ki se večkrat prikaze ob poiu kar uenadoma in prosi njega — pastirčka za milodar. Vselej je še podaril Pavel čudnemu prosjaku svoj kos krulia. Ko pa se je ozrl nato na križ, je videl, da drži Kristus na križu tisti kos kruha, čudnega beraČa pa ni bilo nikjer več videti. Zgodilo se je, da se skrivnostni berač ni prikazal več dni na paŠuiku. Takrat se je Pavlu še posebno zasmilil ubogi Kristus na križu, ki je bil tako suh in tako zelo podoben beraču, kakot da bi si bila brata. Rekel si je: »Beračev kruli je užival doslej ljubi Jezus na križu, pa je Še vedno tako suh in reven; kaj bo poslej, ko berača ni več?« Tako je torcj govoril preprosti pastirček, stopil s kosom kruha v roki pod križ in ga ponudil Kristusu na križu, rekoč: »Glej, ljubi Jezus, beraČa ni veČ, pa vzemi od mene ta kos kruha; tako si reven in suh, se boš vsaj raalo popravil in zredil.« Kristas je resnično snel roko z žeblja ter hvaležiio sprejel ponu-jani mu kos krnha. Takrat pa so voli zašli v deteljo. Pastirček je skočil za njimi in jih zavrnil. Ko je pritekel nazaj k zuamenju, je v svoje veliko veselje zapazil, da je ubogi Kristus na križu že povžil kruh. Zato je rekel: >Ljubi Jezus, še Ti ga boui prinescl, vsak dan Ti ga bom nosil. BoŠ že videl, kmalu se boš popravil in zredil.* In res je tako delal: dau na dan je prinašal kose kruha Kristusu na križu, sam ga pa ni uič jedel; zato je močno shujšal. Mati so to opazili in so mu še večje kose kruha rezali, pa še belega so mu pridevali, kadar so ga pekli, Pavel je pa le Še bolj hujšal. Zbali so se za fantičkovo zdravje in potožili očetu: »Pavel se mi smili. kar vidno BujŠa. Kaj bo?« »Hm, le zakaj si delaš po nepotrebneni iežke skrbi?« so odgovorili oče. »Fant raste, saj vidiš: poglej no, kakšen dolgiu je že! Vrocina pri-tiska in ta zdeluje človeka; tudi na paši je ni prenialo, posebno šef kadar moraš skakati za nagajivo živino in se potiš, da se ti od znoja kar srajca prileplja na kožo. He. to niso mačkine solze. toliko repov vzdržati v redu, da ti ne uhajajo v škodo.« »Pa je le PavelČek močno sbujšal; \o ni dobro znauienje,« pripom-nijo mati. >No, to je, da je shujSal. Pa to ni nič! Hm, da je le zdrav. Kaj hočeš še veČ?« »Saj to se vpraša: ali je zdrav? Kaj meniš, no?« »Hm. ali ne jč rad?« >Rad, prav rad.« >Hm. ali ne spi rad?« »Rad, prav rad.< »No, vidis! Dokler otrok rad spi in rad je. kakor nas Pavle. mu ni sile.« »Torej ni nevarnosti za njegovo zdravje?« »Nc! OdloČno ne!« Mafi so se potolažili. (Dalje.)