,,Pustne seme." (M. Jama.)
1 relepi dol,  vipavski dol, Oko  slovenske zemlje, Ki varno  te  kot  raja pol Kras skalnati  objemlje!
Otdk si zal tam  sred  puščav, Vipava biser Krasa, Že  mnog se bil je boj  krvav Za te od pamti-Časa.
I zdaj  po tebi boj  besni, In  terejo  se škiti, Po tvoji travi teče  kri, Leže možje pobiti.
Osveto  hoče  Ljudevit Popolnoma dognati; Dokler sovrag ni ves pobit, O  miru neče znati.
Kar  Kadolahovih  ni  meč Pod Nanosom porazil, V Vipavi Ljudevit besneč Pobil bo in pogazil.
Kot divjih srn  plaši ji vi roj, Ko  volka spazi  v grmi, Na vse strani zbeži takoj Po ravni in po  strmi;
Kot na dvorišči perutnjad Beži brž  v skrivališče, Kragulj  če pride,  kurji tat In si obeda išče:
Knez Ljudevit.
(Zložil A. Hribar.) (Dalje.)
Osvetni boj.
Tako  Furlani  jo  vbero
Čez  širni  dol vipavski,
Ko   vzro, da z vojno gre  moČno
Za njimi  knez  Posavski.
Junakom  v  prsih le gore Pogum  in  srd,  osveta; Bliščeče meče in  ostre Ima panonska četa.
Kako  sovragi jo  dero, Kako se srd podžiga, In glava pada za glavo, Kako se kopje dviga!
Do  zadnjega  bo  dnes  končan, Do  zadnjega  pobiti Vsi bodo,  kar jih gnal Furlan Na boj je siloviti.
Naprej  na vrancu  čilih nog Pa Ljudevit prodira; Kot prišel sam  Perun  bi bog, Tako  si pot  odpira.
Kako  lahkotno  dviga meč, Kot bliskal bi z  oblaka, Sesedajo se  krvaveč Ob  njem  mož tik možaka.
Vspodbada  vranca le naprej, Vspodbada v gnečo  tesno, In  maha v levo,  kot doslej, In  seka dalje v  desno.
Vse sulice in  strele  vse Kot dračje jih odbija, In  dalje vedno  še in  še Pritiska in  privija.
Knez  Ljudevit  kot volk   počne, Če pride k  ovčji  čredi, Ne jenja prej,   da  vse potre Morilec smrtnogledi.
Naprej   pritiska,   ne  neha, Sovraga kolje,  seka, In  nič  odduška  mu  ne  da, Za  njim tišči  kot reka.
Zatanja solnce za gore, Pa  kij   se  še  dviguje, In  zvezde  mrak prižiga  že, In  boj  se še  bojuje.
Pri Soči so,  in  boj   krvav Na  novo  se  razvname, Ker z lepa neče dati glav Sovrag se  svoje rame.
In  sem in  tje  in  dol  in  gor Knez med sovragom  teka, Vsak mu  udarec je  umor, In  smrt je,  kamor  vseka.
O  Soča,  ali ne šumiš, Da tok se nič ne čuje, Morda,  da voda,  ti stojiš, Val borce pomiluje?
„Dom in svet"   1896, št. 4.
7