Poštnina plačana v gotovini. Leto VIL štev. 2. Posamezna številka stane 3 Din. GOSPODAR*?) LISI V POUK IN ZÜ1M0 IZDAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU Ceno taserafom po dogovoru CENA: 100 DId letno, Inozemstvo 200 Din Uredništvo in upravo Maribor, Slomškov trd št. 20 mili miiii—Mi—milim Maše gospodarstvo fe bolno. To je sodba sedanjega finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča, ki jo je izrazil v svojem govoru na seji upravnega sveta Narodne banke v Beogradu v petek, 18. januarja. V tem svojem govoru je poudaril poglavitno naslednje misli: Aprila 1926 je bil dinar stabiliziran v vrednosti 9.12 švicarskih frankov za 100 Din. Leta 1931 je prišlo posojilo za zakonsko stabilizacijo dinarja v višini 2 milijard Din, leta 1932 pa ni bilo 100 Din več vredno 9 švicarskih frankov. Nato je postopno in stalno vrednost dinarja padala in naposled se je dinar v zadnjem času stabiliziral na temelju 7 švicarskih frankov. Da se vzdržuje zakonsko stabiliziran tečaj dinarja, se je uvedel dodatek 2835%. Dejanski položaj je torej ta: V Curihu je dinar 7 švicarskih frankov mesto 9.12. Zlata podlaga za dinar se nahaja deloma zastavljena v inozemstvu in je vsled tega vrednost zlate podlage de- na leto okoli 30 milijonov v devizah (menicah). Narodna banka torej mora odkrito ugotoviti svojo bilanco po današnjem dejanskem stanju. Posojilo 314 milijonov frankov v inozemstvu mora Narodna banka likvidirati, s tem si bo prihranila okoli 30 milijonov na leto, če tudi se na videz zdi, da se stopnja kritja zniža s 35 na 25%, oziroma pri zlatu s 25 na 20%. Treba je pokazati resnično stanje. Politika Narodne banke v bodoče mora biti ta: kritje mora po možnosti biti samo v zlatu in v devizah, zlato pa mora ostati v tresorju Narodne banke, ne pa v inozemstvu. Svoto 30 milijonov dinarjev, ki jih bo Narodna banka prihranila na leto, naj ne odstopi svojim delničarjem niti je ni treba položiti v državno blagajno, marveč naj jo odstopi v prid narodnemu gospodarstvu. Obrestna mera Narodne banke po 6.5% spada danes med najvišje v Evropi, Tako visoka obrest- jansko manjša za 314 milijonov francoskih frankov, na katere se plačajo 3 in poj % obresti. Ta resnica še doslej ni prišla odkrito na dan. In vendar je treba odkrito priznati sedanjo stvarno vrednost dinarja. Nekateri mislijo, da bi se dale mnoge težave premagati, če bi se znižala vrednost dinarja, ali pa čt bi. se zatekli k inflaciji. Kdor to veruje, veruje obenem, da je denar vzrok vse gospodarske krize in da je potemtakem v denarju zdravilo za to krizo. Temu pa ni tako. Saj je gospodarska kriza v državah z zlato in s papirnato valuto. Tisti, ki predlaga inflacijo, misli samo na dolžnike, pozablja pa varčevalce, ki so morda z največjimi žrtvami hranili svoje imetje v vložnih knjižicah. Pozablja na tiste, ki so kupovali državne papirje, pozablja na delavce in uradnike. Znižati vrednost denarja pomenja pomagati enemu sloju v škodo drugega. Države srednje Evrope se borijo z naj večjimi težkočami strahotne gospodarske krize, toda nobeni izmed njih ni prišla na um inflacija. Naše gospodarstvo je bolno, boleha o' več bolezni. Zato ne moremo vanj zanašati nove bolezni, ki bi bila inflacija. Zato je vladina politika: ohranitev sedanje vrednosti dinarja. Ni pa potrebna nobena izmišljava. Zato je odredil, da se smejo v domačem tisku svo-be 'no objavljati tečaji dinarja v Curihu. Tudi ni treba izmišljave o visoki stopnji kritja za dinar okoli 60%, čeprav jc dejansko veliko manjše. Za ta gospodarski blesk plačamo inozemstvu na mera zelo pritiska gospodarsko delovanje v državi. Obrestna mera naj se zniža od 6.5% na 5%. Ako se ta predlog sprejme, bo minister za trgovino in industrijo znižal obrestno mero v vsej državi. Na ta način bo za narodno gospodarstvo prihranjenih ne samo 30 milijonov, temveč še večkrat po 30 milijonov. — Po govoru finančnega ministra je upravni odbor Narodne banke sklenil, da Narodna banka počenši s 1. februarjem zniža lombardno mero s 7.5% na 6%, eskontno mero pa s 6.5% na 5%. äTSüvjce Mariborski okrajni cestni odbor je zgradil tekom zadnijh štirih let 15 novih cest. Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v pondeljek dne 11. februarja t. 1. na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8,— 12. in od 14.—18. ure. Nova določitev obrestne mere. S 1. februarjem stopi v veljavo ministrska uredba, ki določa najvišjo obrestno mero pri denarnih zavodih na 10%, za vloge pa 4%, vezane za 3 me=ece 5%. Dva jubileja v eni družini. Zadnjo nedeljo je bila v mariborski frančiš-ikanski baziliki zlata poroka Antona in jMarije Majhen iz Počehove pri Mariboru. Jubilanta imata še šest živih otrok in sta oba pri močeh. Istočasno is staršema je obhajal njun sin Janez s svojo ženo Matildo srebrno poroko. K dvojnemu jubileju naše iskrene čestitke! Nesreča. Kuperti Franc, hlapec pri veleposestniku Hedlu v Marenbergu je delal rezanico za živino. Ko je bil stroj na vodni pogon v polnem teku, ga pokliče uslužbenka k malici. Za bežen hip se ozre, kdo ga kliče. In že zgrabijo zobje levico. Kot bi trenil, mu jo noža odrežeta kos za kosom do podlakti, nakar je stroj obstal. Dokler mu niso trdno vklenjene roke oprostili iz zobov valjev/ki vlečeta rezanko pod noža, je ležal na stolu rezilnega stroja, drugače bi bil omedlel. Zdravi se v slovenjgraški bolnici. Viničarija pogorela. V Rošpohu pri Mariboru je pogorela Mavrenčičeva viničarija. Občutna požarna škoda. Na nepojasnjen način je izbruhnil v zgodnjih jutrajnih urah požar v velikem gospodarskem poslopju župnišča v Poljčanah. Poslopje, ki je bilo dolgo 25 m in široko 12 m, je zgorelo do tal. Ogenj je uničil še 12.000 kg krme, slamoreznico na električni pogon, 3 vozove in cirku-larko. Rešili so živino. Škoda znaša blizu 100.000 Din. Ogenj pri Konjicah. Radi vnetja saj je izbruhnil dne 25. januarja ogenj na spodnjem koncu Prevrata pri Konjicah in objel poslopja posestnika Jožefa Go-šnika, katera so pogorela. S poslopji je uničenih 100 stotov sena, precej slame, slamoreznica in razno orodje. Škoda znaša 150.000 Din, zavarovalnina le 26.000 Din. Dve avtomobilski nesreči eno jutro. Dne 23. januarja je trčil na Bregu pri Ptuju tovorni avto iz Maribora v voz posestnika Rudolfa Murko iz Svetinj-cev pri Sv. Urbanu. Vsled trčenja je bil hudo poškodovan konj. Isto jutro se je zgodila večja avtomobilska nesreča v Borovcih pri Ptuju. Tovorni avto g. Krajnca iz Frama je srečal enovprežni voz posestnika Ivana Hebar iz Oslušev-ce\. Ker je konj plašljiv, je stopil Hebar z voza in di" 1 konja. Pri izogibanju pa je avtomobil sunil voznika tako močno v prsa, da ga je prepeljal šofer omenjenega avtomobile nezavestnem stanju v ptujsko bolnico. Podlegel poškodbam. Zgoraj poroča-mo, kako je bil prepeljan kot žrtev avtomobilske nesreče v Borovcih v ptujsko bolnico I. Hebar, posestnik v Osluševcih. Hebar je podlegel notrajnim poškodbam dne 25. januarja. Pri padcu v vodnjak si zlomil tilnik. Jožef Bogolin, posestnik v Zadovineku pod Leskovcem pri Krškem, je zajemal iz domačega vodnjaka vodo. Pri dviganju vedra mu je ha poledenelih tleh spodrsnilo, padel je v vodnjak, si je zlomil tilnik in je bil takoj mrtev. Smrt planinca pod plazom. Zadnjo nedeljo zvečer je zasul plaz poštnega upravnika Fr. Kiletza iz Slovenjgradca pri Ravnjakovem vrhu pri Guštajnu. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in dva otroka. Obsodba vlomilcev. Dne 28. januarja so bili obsojeni v Mariboru trije vlomile', katerim je očitala obtožnica 20 tatvin in vlomov po Slovenskih goricah in na Dravskem polju. Gre za 231etnega posestniškega sina M. Da-miša brez stalnega bivališča, ki je bil obsojen na 11 let ječe, za brezposelnega delavca Antona Tomažiča, brez stalnega hilvališča, ki je dobil 20 mesecev ječe, in za viničarja Janeza Grašiča iz Cerovca, ki je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev ječe. Smrtna nesreča v rudnika. V nedeljo dne 27, januarja t. 1. se je dogodila v rudniku Podgorci pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelj’ smrtna nesreča. Okrog 10. ure ponoči je za suio mladega rudarja Petra Žižek iz Podgo rec. Tovariša, ki sta bila v bližini, sta mu priskočila na pomoč, toda bilo je prepozno, 'ker je nesrečnik že izdihnil, preid.no so ga odkopali. Domačim naše iskreno sožalje! medenj je pogorel dne 26. januarja Francu Vovku, posestniku na Viču pri Ljubljani. Škoda znaša 20.000 Din, zavarovalnina je malenkostna. Domačija je pogorela v noči od 23. na 24. januarja v Škocjanu na Kranjskem posestniku Fr. Moletu. Domačini in gasilci so oteli v naglici iz gorečega doma, kar se je dalo. Tovarna pogorela. V Kočevju v starem gospodarskem poslopju Auerspergove graščine je pogorela dne 27. januarja tekstilna tovarna in je sedaj 400 delavcev ob kruh. Škoda je milijonska. Gasilo je 11 gasilskih organizacij. Požar je nastal radi kratkega stika. Vlomilci na delu. V Mariboru na Tržaški cesti so obiskali vlomilci stanovanje Zelenikove rodbine in so zginili z denarnico, v kateri je bilo 4300 Din in 14 čeških kron. Žalosten zaključek fantovske podivjanosti in vročekrvnosti. Fantje iz Stojncev pri Ptuju in oni iz Male vasi si niso nič kaj posebni prijatelji. Lani 11. novembra na večer so se podali fantje iz Stojncev v Malo vas na obisk, ali na takozvano vasovanje. Z Malo-vaščani so držali tudi nekateri Gajev-čani. Ko je prišlo do omenjenega vasovanja, je bil koj sklenjen dogovor med Malovaščani in Gajevčani, da vasovalcev ne bodo sprejeli prijateljsko, ampak jim bodo zakurili pod pete. Alojzij Janžekovič in Martin Janžekovič iz Gajevcev in Janez Svenšek in Franc Fošnarič iz Gajevcev so se pripravili ter oborožili za obisk Stojnčanov z ročicami ter koli. Prišlo je res do spopada, v katerem je obležal nezavesten Franc Čuš, ki je tudi podlegel poškodbam v ptujski bolnici. Pred sodnijo je hotel prevzeti krivdo uboja prvotno nas Janez Svenšek, ki se je pa premislil in izdal še sokrivce. Pred mariborskim senatom dne 23. januarjem ni hotel nobeden od obtoženih biti krivec smrti Čuša in so se obdolženci prerekali o krivdi do izreka sodbe, ki je zelo stroga in se glasi: Janez Svenšek 6 let in 2 meseca robije, Alojz Janžekovič 5 let strogega zapora, Janez Fošna- rič 5 let strogega zapora, Martin Janžekovič 5 let in 8 mesecev robije. Tatovi okradli hotelirja. Ptujskemu hotelirju Koserju so odnesli neznani tatovi iz stanovanja 3400 Din gotovine, zlato zapestno uro in siv moški plašč. Skupna škoda znaša 6000 Din. Brezuspešen vlom v davkarijo. V noči na 25. januarja so vlomili neznanci v prostore davkarije v Slov. Bistrici. Prišli so do blagajn, katerih niso mogli odpreti in so morali oditi brez zaželjene-ga denarnega plena. Tat odnesel trgovcu 70.060 Din. V Ljubljani na Dolenjski cesti ima trgovino mlad trgovec Karl Češnovar, kateremu je odnesel dne 24. januarja tat iz omare železno blagajno s 70.000 Din. Dopoldne omenjenega dne malo pred 11. uro je bila trgovčeva žena v spalnici trgovčevega stanovanja v L nadstropju, nato je odšla le za nekaj minut v trgovino, ki je v pritličju. Kratko odsotnost trgovčeve soproge je uporabil neznan tat, ki je smuknil v spalnico, odprl omaro in odnesel iz nje železno blagajno, v kateri je bilo 70.000 Din gotovine, katero je imel trgovec pripravljene za poravnavo raznih naročil. Natančna preiskava je ugotovila, da so morale biti tatu dobro znane hišne razmere in je čakal kje skrit, da je izrabil najugodnejšo priliko ze drzno tatvino. Prijeta uzmoviča. V Ljubljani v delavskem stanovanju na Zaloški cesti so opazili, da je odnesel tat 4 delavcem obleke za 2000 Din. Tatove so hitro izsledili in predali roki pravice. Gre za 231etnega Ivana Ježek in njegovega 25-letnega tovariSa 'Milana BerZan, Nevarno obstreljen od divjega lovca. 451etni lovski čuvaj A. Kuhar, usluž-ben pri g. Gassnerju v Tržiču in doma iz Loma, je pregledoval okoliš na Tolstem vrhu. Pri tem poslu mu je izstrelil lovski tat celi naboj šiber v trebuh. Nevarno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Roparski napad. V Šalski vasi je pobil do nezavesti BOletno Marjeto König posestniški sin Viljem Stimetz in ji oropal 470 Din. Starka se je zavedla in orožniki so zaprli roparskega napadalca. Samomor. V Zavodni pri Celju se je ustrelil s flobertovko v srce 261etni zidarski pomočnik Anton Koren. Izreden način samomora. V Novem mestu v cerkvi je ižpila večjo količino lizola 221etna služkinja Francka Ljubi iz Ždinje vasi pri Novem mestu. Nesrečno deklino so spravili iz svetišča v bolnico, kjer je izdahnila v hudih mukah. Tolovajska drznost. V bližini mesta Dortmund v Nemčiji so ustavili maskirani lopovi vlak. Z revolverji so ustrahovali vlakospremno osobje ter odnesli iz poštnega vagona 9500 mark gotovine. * Slovenska Krailna. črensovci. V nedeljo dne 13. januarja sme imeli volitve v cerkveno občino. Iz vsake vasi smo izvolili dva odbornika, tako da šteje odbor skupno 14 članov. Odbor je izvoljen za dobo šestih let. Žižki. Tudi letos so imele naše sestre gospodinjsko nadaljevalni tečaj. Vseh priglašenih niso mogle sprejeti, ker se jih je preveč priglasilo Skoraj polovica jih je bilo iz Polane. Tečaj se je vršil tedensko trikrat. V Četrtek dne 17 januarja so nam tečajnice pokazale, kaj so se naučile. K sklepu so bili povabljeni tudi starši tečajnic. Izpit, ki se je vršil ob tej priliki, so tečajnice dobro prestale. Tudi nekaj zabave so nam nudile in seveda izvrstno pripravljeni obed, katerega so se tudi udeležili: g. župnik s kaplanom in predsednik občine. Sestram k takemu uspehu čestitamo! Le delajte tako dalje m naj vas ne vznemirjajo različni nevoščljivci. Naj drugi manj govorijo in več delajo, pa bodo tudi oni imeli take uspehe. Tudi tečajnicam čestitamo, da so se ta-•ko dobro naučile kuharske in gospodinjske umetnosti. Dolnja Bistrica. Ker je na naši šoli za dvo-razrednico preveč otrok (160), se je že dalj Časa delalo na tem, da bi se razširila v triraz-rednico. Zdaj smo to dosegli, le učilnico, ki bo v privatni hiši, bo treba opremiti in imenovati še eno učno moč in otroci bodo imeli zopet redni pouk. Dne 11. januarja je našo šolo prevzel g. Križman z gospo učiteljico. Želimo prijaznemu gospodu in gospej, da bi se s svojimi otroci dobro počutila med nami! Turnišče. Umrla je pri nas Nemec Helena, po domače Nemčova, v starosti 73 let. Pokojna je bolehala le sedem dni. Pokojna je bila zelo pobožna im je udano prenašala vse križe in težave življenja. Izgubo svojega sina, ki je pade! v vojni, je udana v božjo voljo prenašala. Pokoj njeni duši, ostalim naše sožalje! Strehovci. Kakor smo že na tem mestu poročali iz naše vasi glede umora 141etne Anice Horvatove, moramo še dodati, da je bita Bara Horvatova izpuščena po zaslišanju na svobo-cb, toda je bila a ne TF januarja ponovno aretiran in odgnana zapore okrožnega, sodišča v Mariboru. Aretacija se je izvršila radi tega, ker jt morilka pisala grozilno pismo materi ubite deklice. Radi tega je prišlo do ovadbe in se je izvršila aretacija. Sobota. Samaritans’ ' tečaj, ki se je vršil tri mesece, se je-zaključil dne 20. januarja. — Umrl je pri nas v M. Soboti Gjörfi Vincenc v starosti 71 let. Pokoj njegovi duši! — Društvo »Šola in dom v Soboti« je imelo svoj ustanovni občni zbor v pondeljek dne 21. januarja, ker je banska uprava potrdila njegova pravila. Ustanovitev tega društva je bila nujno potrebna, ker bodo tako starši učencev na državni realni gimnaziji v Soboti stalno v zvezi profesorji. — Na šahovski simultanki SK Mura je igral g. Nemec proti 27 igralcem. Dobil je 18 partij, 5 je remiziral, 4 zgubil. Vsekakor je uspeh g. Nemeca lep. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da so nekateri vodilni soboški šahisti med prvimi kapitulirali- Za 1GQ.000 Din (Lragoc osti je bilo ukradenih z dvakratnim vlomom grofici Ernestini Bathi-any v okraju Murska S bota. Obmejne čete so aretirale in preuale v zapore v M. Soboto dva osumljenca, pri katerih so našli več predmetov, k: so last grofice. Sejmi. Dne 21. januarja se je vršil v Beltincih p i seje- v letošnjem letu, prav tako tudi dne 25. t. m. v Lendavi. Sejmi so bili bolj slabo obiskani. Razgovor s sezonskim delavcem v Franciji. Srečal sem delavca, ki se je vozT iz Francije, kjer je bil na šestmesečnem poljskem delu. Stavil sem mu sledeča vprašanja: »Kako ste potovali in kako ste se imeli, pre-dno ste prišli v Aisne na stajo? »Potovalo nas je okrog 400 delavcev v Francijo. Nekateri so bili veseli, nekateri so pa bili žalostni, ker so moral: od doma. Doma nihče ne občuti tega, kar občuti človek, ko zapušča svoj domači kraj. Težko nam je bilo šele, ko smo drveli z vlakom onstran meja naše lepe domovine po tujini. Povsod so nam šli na roko. Ko smo prispeli v Francijo, smo se v Toulu mudili dva dni. Tu smo se razhajali na vse strani. Dvajset nas je potovalo skupaj v Ais-ne, na stajo Sereancourt. V začetku nam je bilo težko, ker nismo razumeli jezika. Kuhali smo ei sami in tudi prali. Dogodilo se nam je tudi, da smo ob nedeljah tudi delali. V cerkev smo hodili v bližnji Aisne. Končno smo se razdelili v skupine po osem in tako smo ostali do odhoda domov.« »Kaj ste govorili in slišali, ko so umorili v Marseille-u našega blagopokojnega kralja?« »Ta vest nas je zelo pretresla, zlasti še, ker smo se bali nemirov v domovini. Francozi eo govorili o našem pokojnem kralju kot o ju nak’ , o velikem bore za mir, o ljubitelju svoje domovine. To n je zelo veselilo in smo po poteku dveh tednov bili popolnoma mirni.« »Je bi>l gospodar prijazen z vami?« »Upravitelj r arofa je bil dober, toda zelo strog. Za vsako leto je zahteval natančnost in red. Sicer smo pa dobro izhajali pri njem.« »Koliko ste zaslužili na dan?« »Na dan smo zaslužili povprečno 20 do 25 frankov Delali smo od 5. ure zjutraj do 12. ure in od 2. do 7. zvečer poleti; v jeseni od pol 6. ure zjutraj do mraka.« »Ali se boste vsi vrnili v Francijo, če vam bo mogoče?« »Vsekakor. Zasluži se tam res srednje dobro, toda človek je le siguren. Doma pač ni mamo potrebnega dela, zato tudi nimamo zaslužka. Seveda bi raje ostali doma, saj je povsod lepo, doma pa najlepše.« Poslovil sem se in šel. In v tem razgovoru sem videl vso tragiko našega kmečkega sezonskega delavstva. Fr. H. Javorje pri črni. Dne 20. januarja se je vršila na naši šoli božičnica, pri kateri je bilo obdarovanih 22 ubožnih otrok s čevlji in obleko. Zahvaljujemo se tem potom banovini, Kolu jug. sester in Podmlaku RK v Črni za prispevke, posebno pa š. u. Kuharju in njegovi soprogi za ves trud. Ker je tu vsled visoke lege (1156 m) in velike oddaljenosti od prometa prebivalstvo ubožno ter vsled krize po večini ne zmore stroškov za primerno obleko otrok, je bila ta pomoč tem bolj dobrodošla. Bog pla čaj vsem dobrotnikom! Št. Ilj v Slov. goricah. V nedeljo dne 20. jan. je preminul tukajšnji trgovec e sadjem g. Jožef Lileik. Pred letom se je za vedno poslovil od nas njegov najmaljši brat Ferdinand, absolvent kmetijske šole, ki mu je nesrečna jetika utrgala nit življenja in ga šele 17 let starega preselila v boljšo domovino. H'tro za tem je na isti bolezni začel hirati starejši brat Jožef, katerega pogreb je bil pretekli torek izpred hiše žalosti na domače pokopališče. Žalosten je bil prizor, ko je uboga mati, strta od bolesti in tuge, naslanjajoč se na tretjega sna Fr.mclna, ki tudi boleha, spremljala svojega Jr eta na zadnji poti Pogreba ee je udeležila velika množica ljudstva od blizu i.n daleč. Kot soustanovitelja tukajšnjih gasilcev ga je spre mila tudi gasilska četa. Pogreb je vodil doma- či gospod župn k E. Vračko ob asistenci kaplana g. Ravšlna. Cerkveni moški zbor mu je pod vodstvom g. Rakuša zapel na domu, kakor tudi na pokopališču ganljive žalostinke. Dragi Joško, počivaj v miru! Sv. Rupert v Slov. goricah. Staro leto je odšlo v zaton. Ob koncu starega leta se navadno delajo računi. V letu 1934 je naraslo prebivalstvo naše fare za 97 rojenih, umrlo jih je 61, med temi 4 v bolnici poročilo se je 27 parov Bog jih blagoslovi! — Dne 1. novembra so srečno prišli od vojakov naši fantje in to so: Čuček Alojzij iz Sele, ki je služil pri 20. polku v Zaječaru; Rola Adolf, Voličina; Zorko Lovrenc, Spodnja Voličina; Belšak Anton, Pod-vinca; Pulko Joško, Starše; Milan Prešeren. Pobrže; Črgul Anton, Maribor; Jarc Franc, Hoče. — Tudi pri nas se zbirajo člani za bratovščino jeruzalemskega osla. Seveda za člane se sprejemajo posebni »bogaboječneži«, ki se Boga tako bojijo, da ob nedeljah in prazni kih med službo božjo in pridigo ostanejo zunaj cerkve in se pogovarjajo. Sv. Rupert v Slov. goricah. Po daljši bolezni previden s tolažili sv. vere^ je dne 14. januarja za vedno zatisnil svoje oči pri svoji hčerki po ročeni Ploj v Mariboru, Kocenova ulica 10, v 88. letu svoje starosti g. Martin Malek, bivši posestnik v Gočovskem vrhu pri Sv. Rupertu. Rajni je bil pokrivač, po svoji obrti daleč naokoli znan. Pogreb blagopokojnega se je vršil dne 16. januarja na fnnčiškansko pokopališče na Pobrežju pri Mariboru. Na zadnji poti g; jv spremljala Huterjeva godba, ki mu je zaigrala žalostinke. S"°ti mu večna luč! Vsem sorodnikom naše sožalje! Ljutomer. Predpust je čas, ko mnogi mislijo na ženitev in gostijo Mnogi samo mislijo, nekateri si pa to stvar v resnici privoščijo. V današnji krizi pravzaprav to ni šala. Zato imamo dosedaj samo šele 9 parov oklicev. Pa pravijo, da se jih v dolgem predpustu malo poroči, ker nekateri predolgo zbirajo, nazadnje pa nič ne zberejo. Polaničev Joško iz Ba-binec je izbral, gotovo prav dobro, namreč T-ojnerjevo Anico na Cvenu, pridno Marijino družbenko in igralko na katoliškem odra Tudi Paničev Vanek iz Stročje vasi je izbral, gotovo tudi prav dobro, namreč Husjakovo Toniko s Slamnjaka. Vaneka pozna cela lju tomerska fara, že veste zakaj. Štiri leta je bil prednik naše fantovske Marijanske kongrega cije. Jošku in Anici, Vaneku in Toniki želmo vsi prijatelji obilo božjega blagoslova v živ ljenju! — Tudi sosedov Jurček ima že leta. morda že tudi izbrano, pa pravi, da bo rajši čakal boljših časov. N: denarja, pa vina smo lani premalo pridelali. Jurček je tega mnenja, da se naj letos poročijo vsi oni, k* že več let kar tako skupaj živijo. Jurček pravi, da ima mo tudi take v naši fari. Ti se pa lahko poročijo. Se že dobro poznajo, ne rabijo venca za nevesto, nobene pogodbe in nobene gostoje in najbolj so gotovi, da se bodo srečno poročili, ker se že sedaj dobro razumejo Tudi meni se zdi, da ima Jurček prav. — Ako se vse ženi, zakaj se pa Matiček ne bi in njegova Nežka. Tudi ta dva sta se zmenila. Dobila pa sta dovoljenje, da se bosta lahko dvakrat poročila, namreč na Svečnico popoldne ob pol štirih in na nedeljo dne 3. februarja, tudi popoldne ob pol štirih, pa ne v cerkvi, ampak v Katoliš kem domu na odru. Prva poroka bo na Svečnico popoldne, dragi dan ob istem času pa ponovitev poroke na istem prostoru. Imata namreč toliko žlahte, da bi ju vsi ne mogli istočasno videt’, kako bosta oblečena. To pa ljudje radi vidijo. Tudi muziko in pevce bosta imela med gosti. Vsi ste vabljeni na to gostijo, morda drugje ne boste vabljeni. Purane in slične dobrote pa Matiček in Nežka hvaležno odklanjata. Ne rabiš za to gostijo drugega kot vstopn >co, katero kupi že preij v okrepčevalnici Vinarske zadruge. To bo najbolj poceni gostija. Prijazno vabita Matiček in Nežka. Štrigova. Štrigova se od časa, odkar je odcepljena od savske in pripojena dravski banovini, prav lepo razvija un lepo napreduje. — Dobili smo pred kratkem večjo trgovino z mešanim blagom, ki jo je odprl g Senčar iz Ljutomera, ter eno nakupovalnico jajc in perutnine, ki sta jo odprla gospod Šumak iz Ljutomera in Vajda iz Čakovca. Novi trgovci ali nakupovalci se kar dobro počutijo pri nas, ki bodo v kratkem času, kakor so se prejšnji, tudi obogateli. — Kakor je že poročal »Slovenski gospodar«, se gradi nova cesta, ki se bode imenovala banovinska cesta II Štrigova—Ljutomer, katera bo torej po najkrajši trasi vezala Štrgovo z Ljutomerom, s sedežem našega sreza in sedežem našega skorajšnjega sreske-ga sodišča, ker bomo v najkrajšem času pod-padli pod sresko sodišče Ljutomer. — Je že bila od nekdaj vroča želja našega prebivalstva, zd užiti se s Slovenijo, od katere nas je čez stoletja ločila bivša ogrska meja, pa je kljub temu naše ljudstvo v večjem številu posečalo sosedne kraje, posefon-- pa Ljutomer. Četrtina, naših staršev so dali šolati svoje o-troke v slovenskih šolah v Ljutomera, obiskovali cerkev in trgovine v Ljutomera, kar je že takrat bil predpogoj za popolno združiterv s Slovenijo, z današnjo dravsko banovino. Imamo sicer v sami Štrigovi nekoliko takih, ki niso z današnjim stanjem zadovoljni, ki bi raje ostali še pod savsko banovino, toda na take se ne bomo ozirali, Velika Nedelja. Že smo mislili, da ne bo nič. Prvo nedeljo po Božiču nič, drugo in tretjo nedeljo nič in že smo se bali, da se bo pri nas uresničil stari pregovor, ki pravi: »Dolgo do pusta, ne boš še ne esta, uboga Justa.« Danes pa, ko to pišemo, je bilo že osem parov na oklicih. To dejstvo dokazuje, da so tudi naša dekleta vredna hvaln in ne «amo ona iz Cvet-kovec in Polenšaka. Cvetkovski dopisn k nas prijazno vabi v bikovo deželo. Res so nekdaj naši fantje radi bodili tja gor po neveste, a. to je bilo v tistih dobrih časih, ko je imel še bik zlati rep, kajti vsak je b i prepričan, da ne bo priženil samo do1" e žene in gospodinje, temveč med balo tudi precej srebrnih kebrov. Sedaj pa, ko bik tudi nima cene, se naši ženini povečini rajši zadovoljilo z domačimi nevestami Na Polenšak bi sicer nekr*eri radi šli, pa se bojijo nevihte, ki rada, pride iz te smeri. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Zlata gostija, kako redki zakonci jo morejo obhajati! Dne 26. januarja sta obhajala kmet Janez Ko-zoderc, po domače Botrec, iz Župeče vasi in njegova žena Marija rojena Peršuh svojo zlato poroko. Oba sta dočakala to slavnost še v krepkem zdravju. Naj jima ga Bog ohrani še dolgo, da bosta mogla storiti še dosti dobrega v Njegovo čast in blišnjim, zlasti potrebnim, v pomoč! Sv. Kunigunda na Pohorju. Žalostno in tužno so zapeli zvonovi dne 16. januarja in nam naznanjali vest, da se je preselil iz te solzne doline daleč na okrog znani in priljubljeni stari oče Franc Sodeik, po domače Gornji Smrekar. Bil je mož, skoz in skoz značajen, neumorno delaven in ni poznal ne prepira in ne sovraštva med sosedi. Kobko spoštovanja in priljubljenosti je pokojni užival med svojci in sosedi, je najbolj živo pokazala mnogobrojna množica za njegovo z mnogimi lepimi venci okrašeno krsto. Stari oče je zapustil svojo ženo, s katero je živel 52 let v najlepš: zakonski slogi in zvestobi. Lahko rečemo, da nima naša župnija več zakonskih parov, ki bi tako dolgo živela v zakonskem stanu, kakor ravno ta zaj konski par. Počivaj v mirti, dragi krščanski oče! Ženi in njegovim s novom naše iskreno sožalje! -Ollkiu 1 /l«av Jr» i GOSPODINJE oJni.t Sušenje in škrobljtTTje perila. Nadaljevanje. Ko je perilo skrbno izprano v čisti vodi tei< dobrd ovito, ga damo sušit. Marsikatera perica ga rada poplavi. Vendar je treba to zelo pazljivo delati, da ni preveč modro, kar ni prav nič lepo. Vzamemo čisto malo plavila, 'du 'se nani zdi perilo le bolj belo, a vendar ne 'modro. Nato ga' moramo takoj razveeiti. Tudi na sušenje perila je treba paziti. Naj-; prej ga dobro ovijemo, strepljemo ter ga natanko razgrnemo po vrvici. Poleti nam sušenje he dela preglavic, a veliko težje je pozimi, ko sušimo po podstrešjih. Vsak kos perila obrnemo narobe in ga obesimo, da se nam ne zamaže. Vrvica mora biti vedno čista. Če jo pustimo na podstrešju od enega pranja do drugega, se nam rada napraši in potem imamo na perilu neljube sledove umazanosti. Zato jo je bolje sproti spraviti ali pa skrbno obri sati. Če sušimo zunaj, je treba vsak kos dobro pripeti, da nam ga veter ne zmeče na tla. Nai plotove'in drugod ni dobro obešati, ker se lah-k. raztrga, obenem pa se zelo rado zamaže. Ako ni sonca, suši-perilo tudi prepih. Čim' močnejši je, tem preje je suho, ker veter hitreje odnaša hlape. Često opazimo, da ta ali oni kos perila ni tako lepo bel, temveč jL potemnel, oziroma porumenel. Treba ga je obeliti. To storimo s sončno svetlobo. Mokro perilo razgrnemo po čisti travi, da delujejo nanj sončni žarki. Ves čas mora bit: vlažno, zato ga škropimo. To delo moramo seveda prihraniti za pomladni oziroma poletni čas. Nekatero perilo pa je treba škrobiti: moške ovratnike, srajce, zavese, prtiče in podobno. Škrob kupimo a’i ga pa pripravimo doma iz krompirja ali kostanja. Zadnji je boljši. Krompir olupimo in nastržemo. Stresemo ga na sito ter polijemo z mrzlo vodo. Polivamo ga, dokler pobarva vodo belo, ako ga stisneš. Vodo, ki se je natekla skozi sito, pusti, da se usede škrob na dno. Nato jo odlij, nalij zopet sveže ter počakaj, da se škrob Znova usede. Ponavljaj, dokler ni voda čista. Potem jo odlij ter škrob posuši. Presej ga skozi fino sito. Istotako napraviš škrob i