Foitnlna pjjčana i XVIII. ieitnlk. december 20. 1. nuinera. ovine< i imftnl prSkmurske evang. Sinjorfje redlfel Cejna na eejlo leto 2 0 DSn.( v zvčlnstvo 30 din., ! 1 vfidavnlk i rLSSAR J&NOŠ, L, edne numere 2 dln. Murska Sobola. Izhsja ednfik na rnčsec. :k računa št. 13,586; Imč ,,DuševnI list" M. Sobota. Naprejplačllo gorivieme vsaki ev. duhovnik 1 vučitel. Cakša je liibizen. Ar je tak labo Bog ete svet, da je inž svojega jedinorodjenOga dao, da vsaki i y njem verje. se ne skvari, nego ma tek vekivečni. jan. 3. 16. V toj božičnoj Božoj reči cele biblije :ce bije, Trde poganske, ali neverne mo-erne roke, leko vse naše nove teštamen-ime na gorččo grmddo zltičajo, ali tej ar ršči de ttidi tč do konca etoga sveta idi vkiiperspravlalo i božičnoga veselja gnje, nalagalo na zemli. Ar je tak lubo Bog ete svet! T<§ iepe ože reči že zna mala d^ca v šoli, zndjo i z trudnimi stopaji hodeči starci, ttidi led pogani delajoči misijonarje prvič te it\ posadijo v trda poganska srca. Zndmo, oznamo t€ svčte reči, i dčnok se li ča- Ujemo nad njimi, gdakoli je znova čuje- 10. Rosa naši skuz nam obleje oči, gda e tekne naše duše ta tiha reč: Ar jetak ibo Bog ete svet. Ete svet Ne zernelske ature krasne lepote, ne gozdov majušove tide, ne visiki planin i pečin kralestva, ego tč na etoj zemli vandraj6či šereg, as Itidi je tak !ubo Bog. Kak čOdno je se to. Zgledni se samo okoli v svojem ndlom sveti, i vzemi v račun tam živoče adi, zmisli si nazaj na preminoče vremen, amo na včerašnji d^n, i drži sod obri inenja tvoji bližnji. Prehodi samo ne cele Irždve, nego kratke i voske poti svoje 'čsi, i položi na vdgo dtišnevesti živlenje ;ospodž i službenikov. bogatcov i siro- makov, tudi sarnoga sebe src^ dobro pre-gledni, pozovi naprej svoja skrita mišlenja, pozovi nazaj svojega guča ništerne reči, postavi pred sčbe des^tero Božo zapoved i v ognji tej zapovedi sprobaj svoje živ-lenje. I potom pa daj odgovor na to pita-nje: jeli je ete svet vreden Itibezni ? Jeli so človeči milijoni, te prekl^ti šeieg vredni naj ga liibijo, naj ga Bog liibi? Naše ža-lostno src^ se jokajoč toži: Ne je vredno, ne je rnogoče lubiti ete svet! Pa človeče oči li samo eden mali dei vidijo \z veliko-ga sveta, pred našimi očmi so preminočega vremena grda, ružna dela zakrita. Zato si zmislite samo na to, ka vidl Bože oko, či se dolizglčdne na zemlo, ka čiiti tisto toplo očinsko srcč, či pred sebom vidi premi-noči sto i sto let vse človeče hudobe. Ne davno je eden 6muren, pobožen i pošteni človek etak goriskričo: Jas bi se nikaj ne čuduvao nad^t^m, či bi štiridesčt nččine-prestanorna dinamit i ekrazit kLpao iz ndbe na zemlo, na iiidi, i na štiridesetednoj noči bi pa z trdim, močnim trčskom bliskvda-ro v ete celi lagov svet. I tč človek resan istino ma, svet bi resan toga bio vreden, naj bi se celi svet stroso, gda bi Bogža-lostno znova etak erko: Fundam človeka, šteroga sem stvoro, z lica zemle. I mesto toga nas pa toplo obime bo-žični veseli glas: Ar je tak lubo^Bog^ete svet, da je Sina svojega jedinorodjenoga dao. M^sto biča, mesto orožja se nebeska sveklčča pokaže na betlehemskoml poli, m^sto kapanja dinatnita i ekrazita začnejo Stran 2. DOSEVNI LIST december 20. angelje z belimi perotami veselje pesetn spevati obri sirotinske žalostne zčmle, mesto bliska, ničsto opuščavanja: Narodo se vam je Obdržite!. Bog je najdragše ka je mčo5 etomi sveti dao, onoga ki je naj-bliže stao k njegovomi toplomi očinskomi srci, od šteroga je tudi On li samo ednoga mčo, svojega svčtoga Sina : Jezuša Kristuša. Brezi toga da bi to zaslužiii, tak veliki dar da Bog tistomi i vsem tistim, ki ga dnevno preklinjajo, pozabijo, ali ravno dostakrai zatajijo, Roditelje, ki mate edno-edno lubieno dete, jeli občiitite kakša ve-lika liibezem gori v Božem srci proti etomi grešnorni sveti! Ludje, ki v svoje dtiše globočini ešče rnate malo plemenite n&klo-nosti, oh zarazmite tisto, ka je Bože do-brote i liibčzni širina i dužina, višina i globočina. Ali nad Božov na zemlo prihajajočov liibčznostjov se ne smeš samo čuduvati, nego to lubezen tiidi moreš razmiti. Jeli znžš to, da ta" iiibčzen ravno tebe išče? Jeli znaš, da se tisto opuščanje rLvno tebi protivi? Jeli zndš to, da tlidi ti sam tam stojiš na tistom preklčtom sveti, da si tildi ti v tistom v smrt idočem šeregi ? Jeli znaš to, da tvoji grehov bremen, štere si z rečjov, z mlšlenjorn, z činenjom zsiajoči i neznajoči tak dostakrat včino, tiidi tebč med Bože neprijatele pripela ? Jeli znžš to, da tvoje nogč po preklestva zemli hodijo, i tvojega žitka cil je proti vekivečnomi opiiščanji, proti vekivečnoj smrti postavleni? Eden misijonar v svojem dnevniki sled^čo grozno hištorijo piše: Mirno sem dčlo na dvorišči naše hiše, moja žena je ne bila doma, naše edino malo dete je tiho i slddko spalo v hiži. Ednok me je samo nikši znotreši glas na to opominao, naj henjam z svojim delom, i naj poglčd-nem svoje speče dete. Dete z zapretimi očmi mirno i tiho spi, počiva v toploj zi-belki, ali pri njegovi nogaj na pametvze-mem nikše čarno klopko. Bliže idem i skoron mi sapa st&ne od velike bojazni i razburkanja, vidim da je to črno klopko ne drtigo, kak Indije najnevarnejša čemer-na kača — kobra, štere eden edini grizaj je zi gviišna smrt. V svojoj prestrašenosti sam hitro z golov rokov prčjao to kačo i z najvekšov močjov sam jc voliičo na okno. Z tem syojim hitrim delom sam rešo svoje lubleno dete od gvu^ine smrti Ttidi pri vsakoga človeka nogdj leži eden veliki neprijatel, greha čarna kača« Dosta liidi mogoče niti ne ve za to, mirno i tiho spijo, počivajo v bližini te nevar-nosti, i tisti nevaren srnrtni grizaj se v vsakoj minuti leko zgodi. Jeli zndš to, da PSnezi i duia. (Pripovest.) (Poslovenčo FLISAR jANOŠ.) Nsuila žeri3. si |s riajskdi legia do\L Ešče ednok ]e okoli hiže poglčdncla I tak je šla notri, dveri je zariglšia. V-spšin?co ja na iih! stopila, mučeč si je !eg!a doli, pd %a ja gori prfzdignola i sedela je na posteli, naglas bi rada oiciHa, ali tak da bi se aje srdce vfcflp stfsnolo, rečl so nje ne prišle, vflsta so nje zžčale drgetati3 g!šs je nL prišao žnji. — Dnes si nfi mogdSa moiitl, se »ije je zdeiol PoCakaj do iitrs! — ZcSbidti, ka se ti te posreči! — Zda so pje pa v-patnet prišle dfihovniks rečl, kaj vertinjii i vu onpm vršmenl naide mreti, dokeč se a]§ hržna na ognHSči se gre«a, ksj vu nčbi vekive&en mfr čik?» I ito b\ tam rad inesto doso, nesmi ocl zemlt vu srdi-tosii i vu srdci z protiviflstvora odhajati, — Bo-jfivaia 8L je sama z-sebom, aaj b! pripr&vne reCi najila; ano] nje je gr&ao na čc1f."'Teda si je globoko k Bogi zdehnola: »Oča nioj, neostavi nie*! I zda je tak čfitHa, ka je osia kmlčna zmož< nost, štera je do tega mao pred njov stala, \k- minola, — tak da bi obroč, šteri nje je dfišo stlskavao počo, — reči so se nje oblino pritisnole k-vfistam, — počasoma, drgetajoč, aliz srdcaglo-bočine je rszmeto naglaszačala MOča nsž" mollti. Preci kak \t \k prva reč odhži-Ja z Nanike vust, Peter se je strsno, tsk da bi v križ čuo zvonlti. — Hitro ss |e vkiip pobrao, on je tfidi gučati želo ! oaednok so zišle z vfist njegovi MOSa naš" molitvi prošnje, z (iivariiicof navktip je molo: ^Odpusti nam duge naše, kak i rc! od-pušč<2mo dužntkom naiim" . . . Skuzč so oble-jale Nanike obraz, — joČ jo je obvzeo iz-ta?a' rišfcov sta obadva joččč do konca zmolila vao-litev. I tak, da bi (a molitep sunce gršiaio, itero je do tšga rnao kak kmičen oblak z&krivao, od iteroga je n! eden ne mcgao viditl toga ovoga obraza, zda $t \t razvedrilo, sveklošče traki so presvetlli nebo i tak da b! Boža roka sčgnola z nebes dolt, — razegnaaa je žnjžd?a srdcL krui-co, olehšala sta si srrica. Svela tihoča je naitanola, itero je Nanika tuvanšica pretrgnola i z pokoruim srdcom je od-ičj proslla od tttvariša: december 20. DUŠEVNI LIST Strdn 3. si ti tudi v prispodobnom položdji? Gdč je zdto tisti Rešitel, ki kači zdrobi glavo? Jeli čiiješ za odgovor koledni svčtkov blagoslovleni glas: ki v Njem verje, se ne skvari. Sploj bltizi pride k tebi, ti ga pa moreš z pr&vov verov obinoti, pri sebi ga zadržati, da se naj rešiš od smrti, i naj moreš iz smrti v žitek, iz kmice na svek-ločo, iz šerega ti preklčti v bldjženo radost ti odkiipleni priti. Jeli razmiš to? Božič zato jeste, ko-ledni svčtki z&to pridejo vsako leto k nam, naj vidiš, občiitiš tisto nezgovorno Božo liibčzen, štera je v Jezuš Kristuši prišia na ete svet na prvi božič, gda se je Zveliči-tel narodo v Betlehemi. I ravno za tčbe volo, za volo vsakoga čioveka pride na zemlo ta obdržčča lubezen. Oh zemelski človek, brat i sestra! Nesi zato na koled-ne svčtke, na dčn Kristusovoga rojstva pred Boga v svoji skuzaj sveto hvalo-davanje: Hodmo potnici mrtelni, Glasmo bože činenje! Svčtmo den ete veselni, Sredbe-nika rodjenje. Bog, Bog je dnes njega poslao Temnim za vučitela, B16dnim za voditela, Da bi vse na žitek pelao. Njega tak zvišavajmo, Njemi diki spevajmo. Oh ne, ne je on krstšenik, ki se dnes ne veseli, Geto sam očč Iubeznik, Sveti — Nika nemaš prositi, — jss sem kriv. Kak čfidno je bil6! — Obedve srdci sta se nateliko zmehčiie, z drfigim čutenjem, kak do etiiuao: ZlGbeznostjo? sta se napunile. — Mo-litvi glasne reči so pA znova vkfipprikapčfle i potrdile njidva zSvezek, šteri je pretrgnjeni bio. Tužno je bilo vidit;, ka kak nači je vsaki mfslo bidti toga ovoga srdcč. — Nanike pokornost }e zda zlamala td hudo obiast. Z prijetnimi, milimi rečami sta si zda že zgovarjala med sebom, liki s5 tnila mati zgovarja z svoj-m iubeznikotn, šte-romi bolečo rano obežfije, ZnOva sta spoznala vkfiprazmenja ob!ast. Vv:asi-vcasi se je Nanika ešče skuzčč tdžila: — Ah, či bi t6 znala ka etak bode, davno b! konec včiniia toj žalosti. A!i jas krhka ženska sem zgubila voro i žnjov vred vupaznost liidi. Peter je pa potihžavao tuvariilce srdca bo lezen, govor^či: — Ah, z keikim je več vrCden mir od oni 2000 ranškov, žteri so nama svajo spravili. Zda znam zkelkim so ne penezi fontoini kblajžen-stvi. Gde mira nega, tam je i te najbogatCii člo- mir boži deli. Vejm se i v dike svetlosti Ange.ije veselijo, I spevajoč velijo Dušam blodečim v temnosti: Radujte se! dnes vas Bog pela z robstva večni mouk. H. (Pisao VOJTKO PAL. Poslov. FLISAR JANOŠ.) Greh je strti i Olympi stančarov Vremen minolo, njih zmožnost odišla, Stari Jupiter z-srditostjov zmožnov Se nede več neba, zemla trosila. Genjen je trdnus Jehova velkoga, Trdne pravde njeg've so vkiiperstrte I na riiši sveta preininjenoga Obladavno večna lubezen jeste. Nakleknite se, hožžano spevajte, Ar se pribiižava den obečanje, Zernl^ ndrodov več stoletno troštanje Se je v«punosti spunilo den ete, Obri jdsol je stdnola fa zvezda, Kmica odhaja, čemh se zdča, Veliko čudo gldsi sveti zazda, Križ prihajajoči tarn od zhoda! Ka so zaman štele telike stotine; Ka so modri i ti zmožni ne mogli; Za koj se narod skrbo, trdio Jude: T6 gordanje so zda razložili: vek dosta bole nesrečen kak te viliki sfromžk, tci vu miri prcbiva. Zda znam, ka |e iteo Jczuš z svojiroi svetieji rečffii povedaii: ,Ka vala člo« veki, či z celim s?etom lada? al! kvar vadliije v dftši". Do etlgamao či um od koga kakii gias čtio, seta siajprvle pitao, na keitko ]ebogat?Po etom mi pa ta prva reč nebode: penezi, p^nezi, ncgo eta.: m!r, nilr i mlr. Ali npdsa blšjžengtvo se je zistinom v-tom dičilo, gda sta si na deco zmislila. Zdastapre* vidila, ka je n]fdya r.esreča nakdiko obožala deco tiidi. Ar či od edoe betežne kotr/ge obete-ža ceio (elo, nakeliko bole duhovna bolezen ob-sčde celo familijo, či je njč glave dfiša betežna. Previdila sta, ka so se deca ne tcogli veseliti starišov svajtivanji, štero je njih nedužne dfiše skvarjOvalo. Predramil?! sta ses ka je svdja na-teliko obladala njidva srdca tak, ka je že ne bi-16 v-njem meste dzcč liibezni, nego nestanoma za penez volo sfaranje i potvarjanje njima je napuniio nje. Zda se njima je srdce od toga bremena re-šilo, vesčlo je bilo, znajoče td, ka do se deca Strdn 4. DUSEVNI LIST dece mber 20. Bog ino svet so zda že včzmirjeni, Zadeve so zda že vse odvrjene, Odkiiplenja vremen je že na bliizi: Prihaja ,,B6gčloveka" narodjenje! Smiliivanje, (Božična igra). Pisala: KOVATŠ FRIDA. Osobe: Oča, Deca: Marija, Peter, Plšta, Treza. DvL Angeia. (Deca prihaja). Marija: Znate, ka sem zvedla od sosedove Ane? Oča U€\o skomaškoga tlšlara volučiti z naie htite, gde sc držijo, či nemre plačati arendo do novogs leta. Piita: To je pa ja grdo delo. Takše slrotnake, kak so tišlarovi. Maia so deca, krfiha nemajo, mati njfm je mrla, tišiar sam pa je betežen i nemre delati. Treza: Pomagajtno mi, vsški raa nika prišpa- rani penez! (Oča prihdja). Oča: Komi ščete poinagati ? Marija: (v zadregi) Tišlari! ČUli sino, ka ga šč^te volučitl na novo leto, či ncde meo pe- neze za a>endo. Smtii se naiti! Piita: Pa obleke neniajo, zmrzavajo. V idlo pri- dejo bosi i laCoi. Treza: Neasajo bžbe za fgranje i nej tople po- stele za požiyaoje. Ml pa vse to mamo. Oča: (čemerno) Pa njim vi dajte svcje sfvari, či so vara tlšlarovi tak pri srci. Pcier: (ndjstareit) Oča istino tcaoio. Siabo je od nLs, ka ne pomdgamo siroaiikoni, rai pa vse-ga manio zadosta, eiče preveč. Sv^ia dužoost bi nam naj bil?., dati vkraj od ?sega, ka nam je B6g tak dosta dao. Oča: (čemerno) Tiho boj, pojep 1 Jaz sem vai oča, jtz znim ka delani, Či tišlar ne piača, vo zleti! Niti Bog n\tml ne ponižga 1 Zdaj znžte, več naj od toga ne čftjem! (Oča odide). Peier; Zdaj $mo čfili. Ali zaiagat! se ne damol Vsi štirje vkup pon?žgamo. Marija: Kaknaj pottiagacuo, či pa nemamo penez? Peter: Dobro raisel mam! či tfidi nemamo pS-nez, priiparamo si I Do svčtkov ešče mLtno 4 kedne. Posluiajte! Vsaki dobi za zajtrk 4 kocke cukra za kavo. Nišoj staroj Meci po-vemo9 ni\ nam cuker ne vrže vu kLvo, nžj nara ga zosebno zraven da! Mi bomo pa odsega-mao do sveiko-7 kžvo z edno kocko cukra pi-li, tri kocke pa denemo vkraj! Do svčtkov sprdvimo najmenje 4 kiie cukra. Tisti cuker nam morejo oča dojkupiti, peneze denemo vkuper z našimi, itere stno prišparali, tak $pra-vimo i;šlsri arendo! Marija: T6 je dobra misel, Peter, če nam sarao zadosta bo!? Peter: More biti! Ci pa nedc zadosta, roo brez cukra pili. tQdi raduvali, čl bodo vidili, ka je srdaost mi« nola i pr^eia liibeznost obsela roditeiov srdcž, K koncovl je Peter pitao: — Pove mi lablčna tOvšrišica, ki je nag-nolo teb^ na td} ka znova si začnola na glas Boga moliti? TUvarižfca je povGdate, ka so jo smrti misli trapile i je tak mfsliia, ka či te s?oje tak tu po-?rže, nišče se nede za njo jokao, ne dobi mesta vu nebesaj, kak je ne dobila vu cčrkvi, dokeč nje je ne edna sfromaška ženska stisnola mesta. Pripcvedžvala je, ka kak je predgao dfihovnik: Ka človek vsigdLr to ma misliti, ka mogoče zda sedi z titni svojimi obslednjim pri stoli. Mir si more spravitl, kx ts z-svajov capunjena duša ncpride vu nebčia. Ne tfbe to mislitJ, ka je viigdar te drfigi krlv, nego bole na s^be tfidi. Tak je gori djala pri sebi, ka kašf^ se zgcdi more se zmiriti... ZnOva dobieno blajženitvo i mir njima je dugo ne dao zaspati. V gojdno kak se je pres^žtilo \ sunca prl-jetni traki so mllo slfali skdz oa obloke vu hižo, sta prijaznivo pczdravlala edendriigoga. čtitlla sta, ka se je ndvi žitek priselo v njidva srdca, vu njidva hižo. Ali bole te indašnji žitek se je pono^o po tužni mantraj puni leti. Zno?a sprš?-lena radost i blšjžesistvo je devčtstddesčtdesčt-devatkršt včkše bilo od te prveše5 štera je zgti-blena bila, ali naza je nžidena. Ne sta bdr $ sfla glasno svoje radosff; ne sta s! prebranimi rečami zgovarjala en z dtughn, r^d je po ria?adno| poti tekao, ali blajženi ss je leščio žnjidva obrazov i genlivo je gledat?, kak iU d&n za dr;^/om iskala eden-gogs, tak da bi mladiva hižnika bM, kak vrčtneni hiitva prvi mišdi letaj. ZaJstino je roditelov rnlr i Ifibčzen pri takša, kak sijajoče suncec V«e!no$t se je pozdigžvala gori, r^?no kak ikvorjanec tiidi ašjraj vu bltsčečo, vedr nebo speva svoj hvaieči i Boga dič6či danaj (Konec.) december 20. DOSEVNI LIST StrLn 5. Trezi: Oh ! T6 de hudo, tak bridka de ka?a! PiŠta: Tiho bojdi Trezs! Male deklšne niislijo samo na sebe! Pomagaii rnoresio! Či bi naša dsigs maraa žfveli, bi narn oni pomžgali! Marija: PojdiiBO! Začnimo špsratl že dnes! (Koruš pcpčva Božično pesem), (Dv& Angela prideta). Prvi Angel: Božičnl večer je! Puno melja \ Ifi-bezni! V toj hiži so skžzala deca svojo velfco Ifibčzeti do b!ižn|egm. Od lamp so si itlri kedne vkraj iparali dobrdte, caj pomžgajo Dfug? Angel: Dika bojdl Bdgi na vJsini! I blaj-žena ndj bode dcca, ki so dobrcga srca i čiste dflše! Bog blsgoslovi njihovo djanje! Mi pss položmo staromi trdosrčncnii oči sskro IBbčz-ni v sice, to de naš Božični dar! Halleiuja! (Angeli odhšjajo, decs pridejo.) Marija (nese veiko škatlo v rokaj). Peter: Da bi d6aok že prlšSi ofa, ka bl njim prekdaH žkatlo z cukrom! Peneze nam more-jo dal!, ka vse odaesemo tišiari! Marija: Stžra Meca je tfidi dobra, veSk! pletentk mi je dala na skrivaj za tiilarovo deco. Jaz pa dam ešče robec zrž?en, oča tak nedo snali! Pišta: Jaz ps dam svoj no?f nož, iterog«. sem dobo na ssnji! Naj se decs veselijo! Treza: Ka pa ma| jaz dam? Nemans nika, pa kava je zadosta bridka bi!a! Peter: Tebi nej trbej nika dati, pres-ala si eičel Zadosta vria si bils, ka si z nami iparala. Oča pride! (Oča prihaja.) Oča: Ka šošnjate deca ? Že žmetoo čškate, ka JezuSek rsride? Vndgo iepoga vam pnnese! Peter: Ns čakarno ešče Jezušeka, všs čaksoio, očs. Efi v ikatli mšmo 5 kil cukra, prosim doj mm ga kfipte! Oča: Zakaj ? Gde ste ga ?zeli ? Marija: Priiparali smo si ga vsaki den pri zdj-trki. Peneze pa nficamo, šr tišlar more šrendo plžčati! Njemi d^mo peneze! Pa eiče tisto kcoj, k.-i smo si prišparali ceio leto. Ršnč bo-de sto dinarov, pa nedo na cesto vrženi. Sveti veččr je dnesl Tfldi oni morejo znati, ka se je Jezuš narodo, celomi sveti na veseljš. Treza: Džite oča! Doj nam ga kfipte, šr je ka-va vsigdar t?k britka bila. Oča: (genjeno) Deca moja! Sram me je pred vamr, ar vi m^te lub^zeo, jaz sem jo pa ne meo, Dnes je s^etl veJžr. Obdržie cuker, neste ga tišlaroviru, tatn ga g^fišno niicajo, pa f koicro denlte vsega malo3 ka dobrcga manio ptl hiži. Naj se najSjo sirc^oiacje. Z naiehate njim ne irbej idtJ, lejko so netri, k§k dugo ščejo. Pa dr?a usložte na san?s ttirzlo njim bo na sv^ti veččr. Marija: Pa malo Bozično dre?on]io3 napržfinio, sveče gor S orejs, ka do ^eselL Drevc že mara pripravleno. Pišta: H*'šla vaffii oSas to je cdjvčkie božičao ^es^Ije, ka tudf vi nam ponsšgate pcdpčrati sfromake! Peter: Dik* na visifll Bogi, na zeml! mfr, ludem pa dopddnenjel (Odidejo,) (Korul.) Čl si že mčo do fnikakoga proSsjo, aH pi-tanje, si leko skiiso3 kak žmetno ti je bllo na to tnislitJs ka pa či ne dobii prljetnogs odgo?o-ra, i na tlstl slu?šj tl je pa resan straSno bll6 misUti, da mogoče niti splaj ne dobsš odgovora. I td ie te bilč ns t^be gtedOS naJ3traice|Se} gda je tista prcŠKja, al! tisto pitanje za tčbe jako ?sžflo bilo. Nčga žalcsinejšega cbčatenja od ifstoga, llki čl LloveLa prošnja, ali pitaoje brezl odgo^ora csfaoe. Tvoja naj?6kša prcinja i pitanje je proiuja i pltanje tvojega oslobodjenja. Strašen vdšrec fei blo za {6be, Li bf t8 tvoje pitanje brezi odgo-vora ostslo, či bi od zgorsj, Iz viiine ne prišo nfkši odgovor. Nebo bi zaean sapždao z svojimi molitvami, odgovora b\ !i ne dobo, Takil bi postao, kak oo Llovekf kl |e v globoko grabo spadno, ki kriči i z svojim glasnim kričanjom pomoč prosi. ar je v globoLino spadno, i z jov lastnov slabov močjov se nikak nemre i oslobodlti. Žd občfiti da njemi je moL na kon-c\ tiuden, lačen je, mreti de mogo, fz ran njemi krv ieče, i nega nikoga, k! b! se z višine na njega zgledno, ki bi njeroi pomoč prlneso, ali bi doliprišo v glcbočino, da b\ ga oslobodo i nazšj oživo. Na svoje glssno kričanje n-kšega odgovora ne dobi. Advent nara pa to glasi, (o nam da na znLnje, da je nai polož&j ne tdkšl. Od šteriga mao jeste advent od tistoga tnao je tiidi tvoja stšva n& takia. Ar advent dčn za dne?om pri- Stran 6. DUSEVNI LIST december 20. naša odgovore na naše prošnje i pitanja. Sam advetif je edeo veliki odgovor. NaŠ Gospod na vsa"so pročnjo, na '.sako pitsnjs odgovor^ človečc živlenje nema (dkše prožnje, l^kše ga piStasja, &a stsro bl On ne dso odgcvcrs. Ciovsk zaio ii nesi pred Njega svpjo slabos!, tfpie&j^ bcJečme, kfvavt raae i pšiaj ga : zakaj? On ti na td pitanje etak odgovcri: Zžto nsj j&s bodem tveja aioč, obrsmba, vrš5, prij&tel i ?o-ditel. Nesl pred Njtga s?oje betežno srce, Onti gviižm> da «ia ajč balžaras vrastvo. Tvojo vkfi-perattčto duLo ti gorizdlgne, ua novo st?orJ, i da ti mir, pckoj I zadovolnost. Jezus na vse Tudt na najvekše pitanje: jeli rae oživei ? dž cn odgovor etak erkoči • zaistino ka hiiro pridem. Ne pravi to: niilfijetn te, žao tni je zs tdbe (t siromak, nesrečen človek, ali pomagati ti pa netnreo!. Tiidi nc pržvi to : Ve do ti žd pomšgali IUdjd, štere k tebi poSIem. Nego Njegov odgovor se etak gldsi: hitro prideoi. Jas sam pridem. Osžbno pridem k tebi. Tžkši postšnetn kak si ti, naj ob?HHra vse tvoje nevole i boleč^ne, K tebi pridem v teli i primern te za roko, zavčžem žvoje krvš?e rane, pelam te po pra^oj poti, naj maš oslobodjenje, naj zado-bil Boži bžagoslov i zveliLanje, Eiče ve^ včinim za tebe, »rerjžm za t^bej naj tvoj žltek raorem obdržati. J»s obri vsega mam mo5 i oblast. Od kcga se tS bojiš, od tlstoga te fas reiiai i od-kflpim. Clovek zato $e pa vtsčlt I radiij se Y etoni advefitskom ^renieni, dr tvoj Gosp6d, tvoj Krai da tebi odgo?or na tvoie proinje i piten]a: za istino ks hitro prldem. V bJajžcnom veselje se naj radiije t?oje srcč, i tvojega srca dveri se naj odpr^jo pred Njiitn: Oh pe!aj ti žitkt voj, Po stčzi jakostl Odebraai šereg tvoj k večnoj radc sti, Da te na) zviiava Vnožina tl zemelski, I šercg tl nebeski Tebi dlko spejva. H, lo je prava vera, štera spozna svojo nevrednost i vendar ne dvoji v božoj mi-lošči i pomoči. Luther. Zemla je zadosta Itpa, ka se Išhko na njej vUpamo nčbe, premalo lepa je pa, ka bi se na nej spozdbili z nibe. Iholuk. Sveta noč. Pisala: Kovdtš Frtda. Zaka se tak svetlo zvezde bleščijo, Zaka je tak tiho, tak sveto pri nas ? Z tčrma višine zvonovje donijo ; Kristus se je dnes narodo za vas. Na zemli se tiho je mir razprestiro, V be!o opravo odeti je svef, Še v gozdi se divji veter pomiro I mesec preleva svoj čarni posvet. Od hiže do hiže pa ide veselo Angei liibčzni i tiho guči: Mir i blajženstvo zdaj bode cvelo, J^zuš, sveta Rešitel je tii. V jasiicaj mali se mogo roditi, V siromaštvi i mrazi je prišo kra"!, Z krvjov šč^ grešnike odktipiti, Smrt i trplenje bo njegov tal Pasterje na p61i so vidli svetlobo, Čtili so Angelov spevanje : I dnesden nds ndjde njegva milošča, I brezmejno srčno smilfivanje. Zato nam je dužnost, da ga liibimo, Nesemo srce k jasli mali, Srce i diišo z ves^ljom piistimo, našemi dragomi, sv^tomi krdli! Ženski Kolednf svčtki i novo leto. Ste že globie potnislile na Koledne svetke drage ženske ? Dostakržt gledam okoli sebe, pa čfitira, ka ežče vnogokrat fc»!l v našl hižaj, v naši cerkvaj to velko, do dna dfiše legajoče veselje na Koledne s^čtke. Zaka je td? Nega včkše cu.ie na sveti, kak to prihajanje i rodjenj^ našega Krala. Z tem, da se je v siromaStvi, v nevoli narodo Boži sin, nam je ičeo pokazati, ka se nam ednakoga čuti, i ka nešSe biti drfigo, kak človck, pun nevol, pun trplenja. Bio je Boži *in i se je ponizo, ka je gr&lo člo^ek, ka mi vsi. Nemretn si pomagati, nega lepšega kepa za cnčne, kak to Bcže dete v Marijin« naročtj. Tak velka |e ta čQda, ka je to malo nedužno dete, naš Odkfipitel, nsi Rešite). RanS zato bi moglo december 20. DUSEVNi LIST Strdn 7. trepetati mše srce ed vesčHa i nadosti, Pri iaas držsjo te s?eisk zatos ar je svčtek, nega zviše-nosti. nega svetostj v torn svčtki. Je liidstvo posfanolo ze tak m!L5no, tak brezčfitoo proti čudi svčte n6či ? Nega lepSoga dok4za $?Lieš-njoga Gb?fitka, feak Božičao drevo. V edaoj hiži ne bi sr^elo fiiiti! Nej zbvoIo kinča i zemelski dobrot Etere vlsijo na njem, samo zavoio svet* lobe. Od vekoms je biia svctioba blišččJi sveč žnatnenje vesčlja. Tiidi Y t-itoj hiži, gde nega decč, bi moglo goteil Božično dreso i tsoja skrb bi mogla bitf, draga zeaska, ka se skrbtš zžto. Nej je sraelno, či gorijo sveče pri stafcsj, iteri sami žlvčjo; tak lepa se da čtztl sv^to pisino pri IfiSi sveč, d^šssje po svečaj i jaiičo?! vejaj ti pokafe tak odSdSno ISp vesčloga priggdjenja, roistpo Jezušs. Pri xL$ -$ Prekmurji |e aej nž vad*, ka bl v e^angeliCaaski hižaj jaslice posta-viii. Zaka nej? Tak lepo je, či stoji v hiž! mala štalica, puaa tisti osoh, cd iteri pripovediva svčlo pisrflo« Zžka bi se sramotiii, Li postžvttno zgovorni kep iisie Božične Čfile? I deca §e ve selijo tomi, žr dete tisto bolc pri sebi obdrži, ka vidi. Tudi u-aloga Jezušeka bo!e Ifibl, čt ga vidi v jaslaj. Drag» mati, mirne duie posfavi jasle na sv6H ve?dr; zberi se z svojov deco^ pred njlmi, vužgl s?eče pope?aj Božično pesern i pripisve-dav&j tvojlra tndlim vse ka zodš; vidla boš, v kakšom srečnom vesžiji se bodo svetile oSi t^ofe dece. Či Iejko razp^tj« niai v svojoj hižl, križa-noga trp^čega Sina Božega, zjika ne bi mela kep vesčija v hiž), da se narodi? Napravi veseije sebi i seojirri Ifiblčaiin, ar ves^ije daU, ]e lepše, ksk ves^ije vzčti, Jaz vam pa žeiim vs3m} drage ssslre v Jezull, b&jžene koledne svetkel I tiidJ srečno noyo leto! Sreča je frak krh-ka st^ar, zato jo raore čiovek držati, či jo roL, i jo iskati, či jo nema. Gde jo tiajdeš najprvie? V reči Božoj! Draga ssslra, či t^ je živlenje pu-no skrbi, puno trplenja, či trpiš v ne?dli, ? be-tegf, vrži vse t^oje trplSnje na Njega i.vidla boš, Sin Boži vzeme to Irpienje na sčbe, kak je vzeo na s6be naše grehe. Tebi pa bo pomigsao. Ne-vemo, ka prlnese 16 n6vo leto! MogOče vnogo hiidoga! U veri v Bogi i potnagano ti bodet Ltto je tnfnolo, da sem začnola gučati z vami, drage ženske v Prekmurjs, skdz MDii$ev» noga lista". Ovanajsetkrat sem probala z Božov pomočjov vam praviti od naši faling, od naii grehov. Vam i sebi sem ščeia dobro, reči so nii prišie z srcž, ka vas isaj bfldlm na dobro i has-no^ito. Mogočc se je čfitila štera med vami ora-njena, č? saois prereč odVr«to našiela ž«n«ke fa-linge. Odpilstste i?ii! Dobro sem vam S^ela! Ar beteg se oiore sUebiti z ncžom! Sarno te ndj-demo zdravlenje, či *mo odkriti sasiorni sefei. Či z lepjni? re?am! z^.krljeoio s^oj«; faa ? Misliš, ka božič svetiti se pravi: v Betle-hetn vandrati i v betlehemskoj štali iskati dete Jezuša? Moreš tudi to včiniti. Ali gda si v Betle hemi že najio Jčzuša, te ga začni doma iskati, tc ga začni v svojem žitki iskati! Ce ga ičči iskati, ti datn tacič, iteri de ti neprijčten, ali hainoviti: Po vsakSem svojem hOdobnom djanji se pitij: »Jeli bi včino to, če bi J6zuš bio gospod mojega žitka?K Po vsakšoj avojoj zamizanoj misli se pi-taj: »Jeli bi se tnogla ta" misel poroditi v meni, če bi Jdzui bio moja najvčkša misel?" Po vsikšera svojetn grešnora občotenji se pitaj: MJeli bi eto občutenje meJo mesto v mo-jem srci, če bi noso v njem občiitčnje verc, ob-čfltenje pobožnosti?" Sprobaj tč tanič, pa boš vido, ka ti fali, če nemai Kristula, i ka zadobiš, če boi ttidi v svojoj hiši i v svojem žitki siobodno svetio Kriitušovo rojstvo! Človek, na božične svetke idi s terai mi-slim! v cerkev! I če si meo privi advent, če si že isko Bogž, če li že čako Krfstuia v ivoj ži-tek, te zn&j, ka boi meo tudi božič! Ar je blflzi OospOd vsem onim, ki ga iščcjo. QIis krie«Ečega . . . Lubleni erangeličanshi uerebratje! Z etov numerov začnemo 18 letnik Duševnoga Lista, štero numero tiidi dostim našim evang. verebratom pošlemo na ogldd, z onov prošnjov, naj tiidi oni postanejo redni naročniki toga našega verskoga lista. Ar esče dosta naši evang. hiž i družin jeste, ki ne poznajo i ne čtčjo toga lista, ki njim pa dober prijatel, veren voditel i potika-z&č ščč biti. Tak mislim, da bi vsaka evang. hiža i družina zmogla letno 20 dinarovza naročnino toga lista. V vsško evang. hižo naj prihaja Diiševni List. Zdto pa vlttdno prosimo vse tiste naše verebrate. ki so do etiga mao ne bili na-ročniki Duševnoga Lista i zdaj smo njim ga pa poslali na ogled, naj si ga naročijo i to stem, da po priloženom čeki notri po-šlejo edno letno naročnino 20 Din. Vsd-koga prekmurskoga evangeličanca dužnost je, da podpera naš evangeličanski štamp, ki je zagovornik i branitel naši pravic. Ki tč njemi na ogled posldne prve številke ne vrni, tistoga za svojega naročnika držimo. Zato nam pa ne pošilajte nazaj lista, nego spunte svojo evangeličansko dužnost i po-stante njegovi naročniki. Kem več naroč-nikov bo, tem popolnejši i lepši postšne naš list. Ltibl^ni evangeličanski verebratje! Ne dopiistite, da bi nas naš stari protivnik z svojim štampom premagao. ZAto pa li čtite naš Duševni List. Reditelstvo. Kant-modPijan i hrščenih. Immanuel Kant, ndjvekši nemški mo-drijan, je na edno plsmo pobožnoga pi-satela i znamenitoga zdravnika Jung-Stillin-ga odgovoro: ,,Prav činite, ka svoje edino pomirjenje v evangeliomi iščete, dr je ne-pomenkliva vretina vsej istin, štere se nin-dri nemrejo ndjti, če je pamet svoj cšli prestor premerila". december 20. DOSEVNI LIST Strdn 11. Boiil Čudoviti svetek je božlč i prebluzi vsakie-mi človečemi srci, a"r }e svetek radosti. I edna čfsta, lepa, vesčia radost je ona, štero božlč pri-naša: radost nad radostjov drfigs. Deca se morejo veseliti, starci se radti?atl, siromacke dare dobiti — i nišče nesmi td v naprej znati. I zakrknjeno človeče srce nikdar nerare bole vesčlo: bole ra« dostno biti kak te, gda radost spravla. N&j se skopoga zgrablivca srce smeje, če novo mošnjo napuni, nžj sl ikodoželni zadovolno riba rckč, če se njemi posreči drugorni škodo napraviti, nikdar ne dosčgne tekša radost ono, štera te prevzeme naše srcč, če se nsm posreč« drfigoga srečnoga napravifi. Ali eiče nikaj drfigoga tfldi prinas* te sve-tek onim, kl ga s celoga srca svetijo: Sk6z ?se stotin prlhdja k nam eden čudoviti kep i edna čfidovita reč: Dete v jsslaj betlehemske štale i angeiski glas: Dnes se vam je narodo Z.eličitel. Pomali se šlri božična svetiost. Ešče v vno-gi hižaj brezi nje živšjo. Ali gda v feožlčnoj so-bi vse tiho postane, te trepeče v srcaj ednotiho želenje: Oh, da bi vsikdar tak lepo biio na s^eti, tak svetlo, tak prijčtno, kak pod božičnfm dre?om. I na glas hrepenenja odgovori božično na-zveičavanje: Lejko de t«k, samo veri mi to! Povzdigni svoje src^ k vekivečnomi 0>A, Njega se drži, kama koli ideš, pokoravaj se Njegovoj voli i Ifibš svoje biižnje. Bojfij se proti slabosti svojega srca i svojega tela i svetlost, štera je zišla na božič, vse bole i boie presveti tvoje srcč, tvoje živlenje de pa vsigdar bole puno ra-dosti, štero žLja tvoje src^ D. Vu bojni i vu pogibelnostl se navčimo tnoliti. Davna Istina je eio, štero zdaj znevžč skaznOjejo vu boji stojččoj Angliji. V.Angl:]i se je pokrepo molitveni žitek i obisk Boži slfižb. Znovič so noirivpelali družinske pobožnosti i dnčvne novinc tiidi vecSno prinalajo biblij-ske (ale. Rnčuni cdnog« svetornoga v6raga. New York všraš 7 tuilijonov prebivalcov mL, Z prebivaicov vdraša je 2;555 545 protcstantov, 2,354.247 rim. katolikov i 1,875,445 žido?ov, ovi so pa kotrlge drflgl cerkveo. New Yor je najvčkži židovski varaš na celom sveti, ar nega ešče ednoga varaša, gde bi telko židovov pre-bivalo, kak tam. R&zlotni mdli gl&si. Rftdosti g!6s: »Narodo se vam je Zveli-čitel, ki je Gospon Kristuš v Davidovom mesti/ (Luk. 2. 11.) Dobrotivnost. Na$ doraačin, g. Weren Jožef veletrgovec v Celji, so se pali z lepim bo-žičnim darom spomenili z sfikeini veredominji svoje rojitne Puconske fare. 76.80 m toploga oblečnoga flanela i 12 falatov robcov so poslali puconskomi diihovniki na razdeljenje. — Nadale so tiidi poslali 300 din gotovine, z štere šume dobi naš Dijački Dom, naii časopfsi (DUševni List i Kalendari), pa Puconsko ev. farno žensko društvo 100-100 din ov. Obesditev siromakov, Gospod c^rkve, Jezui naj nadale tndi podelja?a svojo stalno obrambo na toga naiega vsakolet-noga lObcznlvoga dobročiniteia ! Edna skuza. Po zavOpanji ženskoga drU-it?a sern šo z ednov deklinicov v trgovino, naj njej za božič kuplm cipele. SIučAjno je bio v trgovlni eden stareii gospod, nej z našega kraja, popolnoma nepoznani men! i deklinlcl. Oda smo raojoj Solarkinji probali clpele i so se skazale njene raztrgane nogavice, je oni gospod pravo trgovci: wJaz njej pa kupim pLr topli nogavic* I precl je je plačo i zrdčo deklini. Ne vem, ito je bio oni tiihinec. Znam pa, ka sta se itibčzen i smilenost genole ? njegvom srcl, gda je vido to pomoči potrebno dete. Do toga spoznanja me je nej njegvo djanje pripelalo, nej oni mš!i dar, nego ona skuza, žtera se njemi je »kazala v ofaj, gda je vido to nediižuo, zmrzavajGče dete. Takša je prava liibčztn, itera pomaga tam i te, gde je njčna pornoč potrebna. Dkrl n« dijaški dom ; Ovčar Franjo dim-nikarskl mojster z Gor. Lendave je darflvao 25 kg raele. Za velikodGini dar tudi p© etoj poti srčna hvala. Samovolni dkri. Na goridržanje Dflšev-noga Lista: Gergorec Irma Andrejci 5 D, Ben-čec Arpad Lemerje 10 D, Vrečič Viktor Vaneča 5 D, Cipott Janoš Polana 4 D, Kočar Ern6 Vučja Gomila 5 D, Skralian Lajoš Puconci 2 D, Ratkai Vilma Sebeborci 10 D, M6rec Jožef Te-šanovci 5 D, Lipič Franc Moršvcl 5 D, Jugo-sJovensko Gustšv Adolf drCštvo je dalo naiemi cerkvenorai listi 1.135 Din. — Na neipre-hlivi venec Lutharove Filsar Šsrolte: Podleiek Janoš Predanovci 20 Din. — Vtem najtoplftia hvala ! Stršn 12. DOŠEVNI LIST december 20. Turobni glasi. Zšdnji raesec so se od-selili vu večnost: Z puconske fare Vlaj Štefan v Lemerji, star 68 1; vd. Janža Zužana, rcj Perža v Predanovci, st. 59 1; Bold>žar Ja*noi v Šala menci, st. 68 1; Cpott Jolanka na Gorici, st. 23 1; vd. Temlin Terezija, roj. Kuzraa v Pužavci, st. 80 1; vd. Banfi E?a, roj Banfi v Pečarovci, st. 75 1. i eden otrok v Bokrači. - Z gornje* slavečke fare Svetanič Julija samica h Sotine st. 75 1; I?anič Henrik iz Dol. Slaveč st, 67 1 ; vd. Ivanič Marlja roj. Hadinjak iz Dol. Slaveč st. 67 1; Ivanič Janoš iz Doi. Siaveč st. 75 I. — Z domanjšavske fare Farkaš Eva v Lonča-rovci st, 80 1; vd. Koltai Rozalija roj. Gerič v I?anjšovci st. 79 1; Lepoia Peter v Lončarovci st. 64 1; Doraonci Fcrenc Domanjšovci st, 67 1; Vezčr Kirol Domanjšovci st 44 1. — Z soboške fare kurator PerkiC Ludvik z Veščice st. 50 1; Vratarič Ivan s Černelavec st. 72 I; Ben-ko Štefan v Mlajtinci st. 30 1; Makari Judita z Rankovcc st. 75 1; Hatz Elizabeta z Sobcte st. 81 1. — Vsem preminjenim naj bode Kristuš gorijtanenje i žitek, žalfivajočl pa si na~j počlnč-jo v boženi svčtom ravnanji. Štatistika Amerikanske evangeličanske cčrkve. Skupni račuti duš 20 milijonov; račun dOhovnikov 12.154; gman 16 532. Ženski drQ štev jeste 17.220, oavktip 291.482 kotrfgami. Vrednost gmaa je 377,575 685 dotero?. Dogodki zddnjega tneseca. V nem-ško-angleško-francoskoj bojni je na zapa*d- noj fronti ešče nej prišlo do včkši bitk. TUdi v zrdki nega včkši dogodkov. Edfno na morji se vodi bojna z vsov srditostjov. Vnogo Iddij je potopleni, tiidi trgčvski. Po-topila se je tttdi edna jugosl. trgovska la-dja. — Ar je finska nej bila gotova spri-jati pogoje Rusije, štera je zahtevala od njč poprdvo mej, jo je Rusija napddnola z pomilijdnskov armddov mislčča, ka z bliskovitov bojnov v p&r dnčvaj zavzeme celo drždvo. Mdla Finska se pa s čudovi-tov odločnostjov bršni. Ndj Gospodni Bog pomore t^ maii, batriven evangeličanski narod, šteri s tem viipanjem bra*ni svojo domovino, ka je trdi grad njih Bog zmož-ni. — DruŠtvo ndrodov je zavolo napada na Finsko izkliičila Rusijo. — V severni drždvaj i v Itaiiji zberajo prostovolce, šteri bi šli Fincom na pomoč. Tiidi z bojnim materijalom je podpčrajo. — Novi volilni zdkon za našo državo je že izdelan. Vo-litve tdjne bodejo, glasovalo de se s kru-glicami. Kak izglčda, volitev nede naskori. Poita Diiievnoga Lista. Lajnšček Janez Berkevči, napreplsčilo 1940 je ?-iedi. Kozlc Vilhemlna Bačuga, na DUše?ni List naprejplačilo nz 1940 i m kalendari 8 din je v-redi, odposlati smo. H,a!a. Pozdia?! MURSKA SOBO7A ALEKSANDROVA cesta 23. Prvo Prekmursko Pogrebno Podjetje : SKLADIŠČE PRI POKOPALIŠČU. I Sprejmem naročila tudi za sveže vence ! ! Izposojam mrtvaški oder (ravatal) in voz. Izvršujem : kompletno pogrebe, prevoze in izkope vse po zmerni ceni. < Q O Nagrobne vence umetne od Din 601 Mrtvaške rakve mehki les od Din 160" Mrtvaške rakve trdi les od Din 750* Mrtvaške rakve kovinaste od Din 1250- Mrtvaški prti (šlari) nav. od Din 30- Traki za vence od Din 201 IN VSE DRUOE POTREBŠČINE ! POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE !! ! Stampano v ^PREKMURSKI TISKARNI wodgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.