Iz amerikanskega pisma. „ ... Ameriltanske šole so vobče daleč za našimi; tudi se ne zahteva tu tiste predizobrazbe za višje šole kakc>r pri nas. V višjeni šolskem svetu sede tu, kakor izvem od svoje angleške učiteljice, jako malokedaj. lahko se reče, nikoli ne, nekdanji učitelji. Tukaj se vse voii. Ce koga žene častihlepje po kakem javnem dostojanstvu, tedaj teka za njim ali pa se da od svojih pristašev voliti. Ali Je čevljar ali mesar. tu ni razlike. N. pr. je v ,,Board of Education v Hobokenu'" mesar član. Kaj se more zahtevati od takih Ijudi v vprašan.iih, ki jih morejo razmotrivati le strokovnjaki. Saj niti nimajo šole enotnih knjig; ampak tudi ta izbira se vrši pristransko. Na javnih šolah se brezplačno preskrbe učila in vse, kar med nje spada; seveda je v vsakem mestu drugače. rabijo se druge knjige.  Edino, na kar se polaga tu važnost, je angleščina. ,,Buhstabiranje" in izgovarjanje besedi se vadi do osmega razreda. Vendar pa so tukaj ljudje, ki so tukaj rojeni, pa govore slabo angleščino. Vrh tega so 3 ali 4 pravila, kako naj se izgovarjajo aJi naglasajo besede... Kakor se mi je že pravilo, rabi mncgo domačih ljudi. ko čita.io kiii^c. besednjake, ker se v njih nahajajo besede, ki jih prej niso nikoli slišali in torej ne moTejo znati njih pomena. Baje ima angleščina večji besedni zaklad nego nemščina ali francoščina. V drugih strokah kakor zemljepisje, zgodovina, prirodopisje itd. so Amerikanci daleč za našimi otroci. Celo matematika je stroka, ki se ne uvažuje tako kakor pri nas. In dolače naloge? Sedite, da ne padete! Domačih nalog se tu ne daie, ali pa le zelo redko kedaj, niti ne v najvažnejših strokah. Učiteli ' ¦ -: ¦>';; ki daje domače naloge, si ne pridobi ,,blagohotnosti" svojih učencev. Tukaj se ne trudijo učenci za blagohotnost učiteljev, ainpak narobe. (Sicer je skoraj vse spodnje šolstvo v rokah učiteljic, ker se učiteljstvo preslabo plačuje). Ako je učiteljica prestroga, se zgodi večkrat, da t/troci kratkomalo pobegnejo ali pa stavkajo. New York ima vsako leto tako šolsko stavko. in starši so navadno tako neumni, da podpirajo otroke v tej zadevi. Kakor mi je pravila moja učiteljica, se zgodi v New Yorku večkrat, da se vzamejo otrokom v šo!i revolverji, sekire in noži. Pred približno po! leta je stalo v časnikih, da so otroci obmetavali učitelja z opeko. Med vojno je bil ta učitelj v Franciji na fronti. Hotel je uvesti v šolo nekoliko discipline, pa je zadel na tak odpor. Navadno poteni takega učitelja premestijo. Tukaj se suče namreč vse okolu žene in otroka; mož je ničla, ki šteje le v podjetju. In otroci in ženske so dovolj domišljave. Sicer pa so naziranja v marsičem tukaj različna. N. pr. ma/lokedaj kakšen učenec obsedi. skoraj nikoli. Nasprotno pa se pošiljajo učenci nazaj v spodnje razrcde, ali pa se §e večkrat zgodi, da učenci razred preskočij©. Vsaka učiteljica vidi v tem svojo čast, da prav mnogo učencev dalje pomakne, to so namreč vsi v njenem razredu. Tu primanjkuje učnih moči, ker gredo dekleta ra}§i v kako ofioo kakor pa bi se posvetila učiteljstvu. Tu se jeze manj, pa zaslužijo večkrat tudi več. V Broklynu ]e učiteljica svarila učenca zaradi neke nedostojnosti. Tem povodom reče: ,,Jon will be a nice gentle- man."* Na to odgovori paglavec: MI'm not going to be a gentleman, I ain going to be a crook!"** Tu v Ameriki se je v zadnjem čas<i vse spremenilo. Prejšnja A_n.erika ne eksistira več. Konec ]o je n_ večno."