OFFICIAL ORGAN < ' ; . ts)SG=><§) OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Ent ■ t T ■ " Trije bratje ubiti pri vožnji. El Paso, Tex 22. jan. — Ker je potniški vlak na nekem križišču zadel v avtomobil bratov Hignett, so bili vsi trije na mestu ubiti. Žrtve so: 20 letni Erman, 18-letni Russell in 16-letni Karol Hignett. Slepa Slovenka dobila nagrado pri strojepisju. Chikaški listi poročajo, da se je minuli teden v trgovskem oddelku John Marshall ove vis j je š«ole vršila strojepisna tekma med učenkami te šole. Prvo nagrado je dobila gdč. Florence Shied, ker je napisala po 153 besed v eni minuti in naredila v 15 minutah pisanja samo 3 napake. •Te tekme se je udeležilo tudi več slepih učenk, izmed katerih je» dobila prvo nagrado gdč. Mary Sirovatka, drugi nagrado pa Slovenka, gdč. Justina Kosmač, hčerka znanega rojaka John Kosmač, na zapadni 22. cesti. Gdč. Justina Kosmač je stara 1Š let. Dasiravno je revi-ca popolnoma slepa, bo letos dovršila višjo trgovsko šolo; poleg tega je tudi izborna igralka na klavir. Čestitamo! V BLAGOHOTNO UVAŽE-VANJE! Ker bom moral tekoči teden ves svoj uradni čas porabiti na letni seji glavnega odbora K.S.K. Jednote, mi bo nekaj, četudi nujnih stvari tikajočih se poslovanja Jednote zaostalo. Skušal bom vse nujne in važne stvari takoj po končani letni odborovi seji drugi teden rešiti. Vsled tega mi tudi ne bo stropja Commodore hotela mogoče pravoč*mo asesmenta s» 50 letna Mrs F. W. She- ?f mesec f«bn,ar ""P0"^ Prosim vse cenj. tajnike in tajnice da to dejstvo blagohotno Josip Zalar, gl. tajnik K.S.K.J. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsled priprave polletnega računa od strani tiskarne, kate-Na smrt obsojen. ri bode priobčen v prihodnji iz- Des Moines, Iowa. 22. jan. — daji "Glasila"; vsled sestave Tukajšnja velika porota je pri in priobčitve zapisnika seje drugi obravnavi spoznala Joe glavnega odbora in ker se bo to Williams-a krivim umora uči- seje tudi urednik "Glasila" u-teljice Miss Barbare Thorsda deležil, bo prihodnja številka, le. Morilca zedne smrtna ka- izšla za en dan, ali morda za Ken. dva dni kasneje kot običajno. Papež Benedikt XV. umrl. Rim, 22. jan. — Sv. Oče,-papež Benedikt XV. je danes zjutraj ob šesti uri umrl- Ko jo Dr. Cherubini, papežev telesni zdravnik konstatiral smrt sv. Očeta, je to žalostno ▼est iz smrtne sobe zbrani množici kardinalov t predsobi sporočil pomožni papežev državni tajnik Msgr. Pizzardo. Ta^ koj zatem so se v baziliki sv. Petra turobno oglasili mogoč- ni zvonovi naznanjajoči smrt vrhovnega poglavarja sv. Cerkve in dušnega nadpastirja 300,000,000 katolikov sirom sveta. Temu zvonenju st? je se pridružilo žalno zvonenje iz vseh štiristo rimskih cerkva, in cerkva sirom Italije. Sv. Oče je bolehal samo devet dni; najprvo se ga je vsled ' prehlada lotila influenca, ki se . je zadnjo dni razvila v pljučnico. Vsi poizkusi profesorjev in zdravnikov, ohraniti papeža pri življenju, so ostali brez uspeha, kajti pljučnica 67 in pol let starega papeža je dosegla svoj vrhunec. O polnoči je kardinal Giorgi bral st. mašo za papeža in mu pri tej priliki podelil poslednje zakramente. Še pol ure pred smrtjo je hotel st. Oče vstati, želeč, da naj ga oblečejo; končno se je pa tf agoniji zopet ulegel in ob 6. uri mimo t Gospodu zaspal. Vsi prisotni papeževi sorodniki, st reža ji in člani vatikanskega osobja so pričeli ihteti in jokati, ko je st Oče umrl, številni kardinali so pa v predsobi goreče molili. Papežev državni tajnik, kardinal Gasparri je zatem prevail začasne posle pokojnega papeža, katere bo izvrševal do 6. februarja, ali do izvolitve novega papeža. Na trgu pred Vatikanom se je kraalo zatem zbrala številna množica ljudstva, ki je klečala i« glasno molila za pokojnega sv. Očeta. . ? Vest o papežeTi smrti je bila v Rimu najprvo naznanjena i" - talijanskemu ministrskemu predsedniku Bon orni-ju, ki je kralja o tem informiral. Italijanski kralj je zatem izdal ukaz, da naj se na vseh javnih iu državnih poslopjih ši- rom deželo potegne zastave na poldrog t znamenje žalovanja smrti sv. Očeta. Rim. 22. jan. — Sv. Oče leži " danes v svoji spalni sobi, kjer je umrl. Oblečen je v svojem ornatu s tiaro na glavi, v rokah pa drži sv. rožnivenee. Obraz mrliča je precej upadel, kar znači, da je sv. Oče moral prestajati hude bolečine. Dva papeževa stražnika ga v polni o-pravi stražita, med tem ko spredaj številni kropilci kleče in molijo. Jutri bo truplo sv. Očeta preneseno v sikstinsko kapelo; pogreb se bo vršil najbrž® v četrtek; sv. Oče bo počival v kripti pod Vatikanom. Vsled smrti papeža Benedikta bo due 6. februarja sklican konzistorij kardinalov iz vseh delov sveta, kjer bodo ie ti v konklave izvolili naslednika. V kel i kor »• zamere sedaj soditi, so za to mesto že trije kandidat je: sedanji papežev državni tajnik kardinal Gaspa-rri, dalje kardinal Merrv del Val (rodom Španec) in kardinal Maffi iz Pize. Konzisto-rija se med drugimi tudi v de-ležita ameriška kardinala O, Connell iz Bostona in Daugher-ty iz Filadelfije. Za izvolitev novega papeža je v kolegiju kardinalov potrebna dve tret-jinska večina glasov. Papež Benedikt XV. je bil 259. vrhovni vidni poglavar sv. Cerkve. Izvoljen je bil dne 6. sept. 1.1&4. ali nekaj mesecev po izbruhu svetovne vojne. Tekom vojne je v mnogih slučajih skušal bojevite narode pripraviti do premirja. Najbolj je sv. Očeta bolelo srce, ko je Italija- Avstriji* vojno napovej dala; obe državi sta namreč strogo katoliški. Sv, Oce je Nemce najstrožje obsojal, ko so prelomili mednarodno pogodbo in vpadi i v Belgijo. Ko je bila "Lusitanija" potopljena, je pok. papež Benedikt poslal nemškemu kajzefju prot.estno brzojavko nad takim nečloveškim postopanjem. Bapež Benedikt XV. je bil v vseh zadevah pravi in vreden naslednik pok. papeža Leona XIII in Pija X. največjih cerkvenih poglavarjev. Njegov prednik, Pij X. je umrl vsled žalosti ko ni mogel preprečiti krvave svetovne vojne. Dne 4. jan. 1919 ga je 'obiskal bivši ameriški predsedn. Woo-drov Wilson na poti na mirovno konferenco v Pariz*, Pogovarjala sta se oba dolgo časa o socialnih in vojnih razmerah; pri odhodu je papež Benedikt Wilsonu podaril dragoceno, $40,000 vredno v mozaik vdelano sliko Sv. Petra. — To je bil prvi slučaj v svetovni zgodovini, da bi bil kak ameriški predsednik, dasiravno nekatoličan od papeža v avdijenci sprejet. Teden dni zatem, ko je sv. Oče zasedel svoj prestol, je razposlal v svet svojo znano enci-kliko, proseč vse svetovne vladarje, da naj se pomirijo; 12. dec. 1914 je pa prosil bojne sile, da naj saj v Božičnem času prenehajo z ofenzivo; vendar Rusija in Turčija nista hoteli tej želji ugoditi. Od onega časa dalje je pok. papež Benedikt še večkrat s prošnjami, klici in molitvami skušal pomiriti bojujoče se države. Pisal je bivšemu avstrijskemu cesarju Franc Josipu, da naj za božjo voljo preneha z bojevanjem, nemškega cesarja je pa vprašal, pod kakim pogoji bi bil-pri volji skleniti mir. Maja 1. 1916 je papežev delegat v Washington Msgr Bon-zano predsednika Wilsona v Benediktovem imenu naprosil, da naj Združene države pomirijo Evropo. Leta 1917 je sv. Oče z velikim navdušenjem o-dobraval mirovno noto preds. Wilsona. Najbolj zanimiv in važen je bil papežev oklic, na vse narode, izdan, v svet dne 8. avgusta 1917, da naj s človeškim klanjem vendar enkrat že prenehajo; tedaj je' tudi pisal bivšemu avstrijskemu cesarju Karolu in vladi v Berlin, obsojajoč krvavo človeško klanje, katero ste Nemčija in Avstrija povzročili. Pok. sv. Oče je bil tekom minule vojne edino takrat vesel, ko so 18. dec. 1917 Angleži Turkom iz rok iztrgali sv. deželo in mesto Jenizalem. Mnogo je pok. papež tudi pripomo^ gel k ideji mirovne konference in je storil neizmerno in veliko dobrega za vsled vojne prizadete narode. Iz njegovega životopisa posnemamo sledeče: Rojen je bil dne 21. nov. 1854 v Pegli, Italija; njegov oče je bil iz stare plemenitaške rodovine delle Chiesa. Šolal se je na Caproniš-šenničilišču.in je dovršil svoje bogoslovne študije v Rimu. V duhovnika je bil posvečen 1. 1878 ter je postal kmalo zatem privatni tajnik pok. kardinala Rampolla v Madridu, kojo službo je opravljal do 1. 1901. Zatem je bil prestavljen k Sv. Stolici kot papežev svetovalec in je bil povzdignjen v Mon-signorja. Dne 16. dec. 1907 ga je pok. papež Pij X. imenoval za nadškofa v Bologni; maja 1. 1914 je pa postal kardinal, to je bilo pol leta preje, predno ni bjl za papeža izvoljen. Večna mu slava in časten spomin! Predsednik Harding izjavil so-ž&lje povodom papeževe smrti. Washington, D. C. 22. jan. — Predsednik 'Harding je naročil državnemu tajniku Hughes-u, da naj odpošlje povodom smrti papeža Benedikta XV. kardinalu Gaspari-ju v Rim sledečo sožalno brzojavko: "Vest o smrti Njega Svetosti Benedikta XV. je predsednika Združenih držav zelo ganila, vsled česar izraza predsednik Vaši Eminenci svoje globoko sožalje. — Človekoljubje pok. papeža; njegovo pospeševanje za dosego miru, njegova dobroti jiv ost in velika izkušenost so-zanj pridobila srea ljudi od vse- povsod. • Prerano smrt pokojnega papeža se bo globoko obžalovalo po vseli Združenih dr-žavali" Danes se zglaša v uradu a-postolskega delegata Most Rev. Bonzano številno uradnikov ameriške vlado in zastopnikov drugih vlad, kjer izražajo svoje sožalje povodom smrti pok. papeža Benedikta; tako prihajajo apostolskemu delegatu tudi številne sožalne brzojavke iz vseh delov Združenih dr^av. Konvecija premogarjev. Sham0kin, Pa. 20. jan. — Na tu se vršeči konferenci zastopnikov premogarjev, trdega premogovnega okraja je bilo sklenjenih in sprejetih več važnih točk. Predvsem se je sklenilo zahtevati 20 odst. povišanje plače za kontraktno delo in $1.00 priboljška za dnevno delo. Plačilno lestvico, oziroma novo . pogodbo naj se uveljavi samo za dobo dveh let; posameznih pogodb se ne sme vpošte-vati. Uvede naj se 8-urni delavnik po vseh okrožjih antracita (trdega premoga.) Za čezurno delo se zahteva celo plačo in pol; za delo ob praznikih in nedeljah pa dvojno plačo. Uvede naj se takozvana "Standard check — off" določba. Pri morebitnih neprilikah in v važnih zadevah naj se dovoli premogarjem več pravic in u-dobnosti. Od stavo in nameščenje premogarjev naj imajo v potrebnih slučajih v oskrbi starejši premogarji. Ako gl. odbor premogarske nnije do 1. aprila 1.1. ne bo dosegel obnovitve plačilne lestvice z operatorji, se ima a delom ozaačeni dan vsepovsod prene-kati, . Jllvl j £« n*- # VABILO K IGEL Društvo sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J., Joiiet, 111., bode prifedilo y nedeljo 29. jan. 1922 igro s petjem v treh dejanjih v "Slovenija" dvorani. Pričetek bo ob drugi uri popoldne in ob pol osmih žveč^iv Pevske točke proizvaja Slov. Kit. Pevsko društvo "Joiiet." Pozdravni govor............................Predsednik John* Filak Petje. "Pozdravljam te"—Meša«i zbor.................. .J "Dekle na vrtu zelenem sedi"—»Mešani zbor z tenor solo.M.Bajuk "Škrjaneek—Mešani zbor..........." .V.V.?W. jFeriančic 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) 8) .Laharnar .k. kaj Venček narodnih pesem—Mešani abfoi* .........A rerjancu "Roža"—Mešani zbor............................J. Laharnar "Naš maček je ljilbco imel"—Narodna..............M. liajuk /1 /vir 1 1 .k 4 ' . \ >•/. .1 » . .. n m 1 _ Delaj, delaj dekle pušeljc'—Narodna... .77... .T i .".!®. Bajuk Angleška pesem s tenor solospevom—Poje ..g. John Chernovieh II. 9) IGRA S. PETJEM ''PRI KAPELICI". Repar, bogat kmet...........i:....\tf*> •. .....'«?• • • -^olin Košfr Metka, njegova hči.........*......^...... .Josephiiie Buchar Ivan, kmečki sin............*................ ____.John "Živet^z Liza, njegova mati................................Augusta Živetz Lipe, štacunar na vasi................ i. ,/f.. >.|.. .JTrank Vraničar Jurček, vaški čednik................... ./j* J.*} .^atll Laurič Poštar............................................Anton Russ Dva orožnika........................Anton Skul in Alojs Planine Jera Klepetulja................................Katherine Romiha Agata, dekla pri Reparju............................ Amalia Uršič Žaajiee in p$niee—Dorofli^ tlrfie, Mary VidetičK^aiJ^ Filak, Theresa RusS, Amalia'&izek, Agnei in Mary Strniše.* M * ' * * l »":* i * 25. JANUARJA 1922. • ■ 1 ■ ' = GLASILO K.K. Več smo izdali kot prejeli. I nobeno članico iz svoje blagaj-Simo bolniško podpore smo ,ne tega doplačevalo. Toliko v blagohotno ravnanje! Ob enem že prosim; vse cenj. članice, da se v obilnem>številu vdeležite prihodnje seje dne CL februarja, ker bo na tej seji več neplačanem ases. pri članih na tozadevnih tpčk. na - dnevnem __nnnm v • _____* , __\r„ 4 • „ «__L^i«. 1. 1920 izplačali $588.00. Pač' velika svota za društvo, ki niti 100 članov ni štelo! Društvo ima danes v svoji blagajni $781.91; kredita ptri za 299,10 to bi znašalo skupno imetje $108iaa 7 Reči morem, da smo se navzlic slabim delavskim Razmeram se precej dobro držali. ' / I . - »--i i , J >. ] >' Gleder dela - je- tu prt nas še slabo? pasabno za-neka« Čene (navadne) delavce; teh je tu. y. okolici Pittsburgh* še JUL ODMEVI PREDSTAVE tisoče in tisoče že celo leto brez t ^p^ slučajno dobi kako elelo, piqrapa delati več kot so delali prej trije. Obetali so nam zlate pase pod republi-l kansko vlado, pa smo naleteli na veliko razočaranje, na brez-delnost po celi deželi. — Da bi se le razmere kmalo izboljšale! ,Pozdrav vsemu članstvu K.S. K. Jednote. JohnSkoff, tajnik. redu.; Na tej feji.se bodo še enkrat naša društvena pravila prebrala. S sosestrkim: pozdravom Josephine Menart, ta j. •t---.--.....1277 Norwood Rd. mruMrrM Waakegan; 111. Planine. K j. Na gosli pijoi^vaja g. Fr^nk Gregoraš. obilni udeležb va|>i r: l j I ODBOR. I* urada zastopnika društva 1 'Marije Device" št. SŠ Pitta, burgh, Pa. S tem podajem članom (i-i cairi) in Mladinskemu oddelku, gori omenjenega društva krat-! ko finančno 'poročilo. q poslov a-; n ju med našim društvom in Je-dnoto vc minulem letu kakor sledi: Celoletnega asesmenta Jednoti poslanega za odrasle je bilo:............... $2-187.56 Ases. Mlad. oddelka: $134.95 * " Skupaj , $2622.51 Od Jec* iotefsriJO prejeli: Za tri opeftl-lU*Il, ; ! d je. po $50. $150.00 Za 6 nagrad r; po $1.00 ... '6.00 Za nagrade ; — Mlad. oddel. 1.30 ^ričan sem, ako se sedaj oglasite za bohiiško podporo vsaj polovico članic J *f 2 tn^^ecih, člani društva Vate bedo tgotovo spaejeli v ta oddelek brez vsa-ke pristopnine. « K" sklepu k tem n^o^iii'gjkro-; milim vrsticam prosim člane, da se prihodnjo nedeljo zanesljivo vdeležite omenjenega zborovanja, kajti ta seja bode velikega pomena za sestavo društvenih pravil, katera bodo zanaprej merodajna in veljav-na' /a dr. m. Alojzija št.42. f Anton Malešič, tajnik. NAZNANILO. . *» Slov. podp. društvo sv. Ane št. 150 K.S.K.J. v Newburgh, 0. je sklenilo na seji meseca ja-naurja 1.1. za tri mesece uvesti pro*t pristop, k društvu'iu sicer za mesec februar, mar« in april t. 1. Djimštvne seje se vršijo v- sako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu. Ženi iu dekleta! Zdaj ima-. te lepo priliko, da pristopite k dne 15. jan., katero so priredili društveniki sv. Štafana št. 1. K. S. K. J. iz Chicaga za društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. Waukegan. Igra je bila nekaj krasnega, zanimivega, da, rekel bi neka, neprekosljivega. Vsi igralci so bili jako dobro razpoloženi, kar priča, ko so tako mojstrfeko igrali. Dvorana je bila polna do zadnjega prostora, Občinstvo je bilo ginjeno mojstrskega nastopa in humorja, in hvale hi biio ne konca ne kraja Smelo rečem: član ki spada k; društvu sv: Štefai^a št. 1. K Š.K.J. je lahko ponosen na ela ne igralce tega društVa. Društvo sv. Jožefa št. 68, K.S.K.J. se tea n potom še enkrat najis krenejo zahvaljuje za požrto-valnost društtva sv. Štefana št. 1. Chicago, vsem igralcem, igralkam, sobr. rešiserju Fr. Mravlji in številnim gostom iz ■ ' bolje. —r V naši naselbini splošno vlada mir, in sloga; zato hvala Bogu nimamo takega preklinjanja z brezbožci in odpadniki kakor na primer v velikih mestih, kjer po nevednos- Stvar je sicer malenkostna, a jo popravljamo, da ne bodo hudomušni ki društvenega tajnika vsled tega zbadali. v V zadnjem, št. 3, priobčenem najinanilu tajnika dr. sv. Miha-ti mešajo vero s socijalizmom. I ela št. 163 Pbgh., Pa., je bilo Lepo je razvita trgovina med pomotonyi izpuščeno ime pod-našimi rojaki, in trgovci uživa- predsednika for. Frank Jagoš-a. jo dober ugled pri Amerikan- Pri imenu Math Robič-a naj se 157.30 Torej je Jednota več prejela...........$2,465.21 S tem lahko rečemo, da smo imeli v minulem letu v vsakeiy oziru srečo, čeprav so vladale slabe delavske razmere* ■ Nadalje naznanjam,, da je bilo na letni seji zaključeno, da bo od 1. jan. 1922 dalje društvo plačalo po $6.00 (šest) bolniške nadpore na ted^n z istim asesmentom kot je bil do zdaj. To si naj .zapomnijo o-ni člani, ki niso bili -na zadnji sejr, posebno pa oni, na potnih listih. K sklepu želim mnogo uspeha sobr gl. uradnikom pri njih delu na letnem zborovanju. Bratski pozdrav celokupne-! mil ela ust v u na >e K.S.K. Jed note., John Filipčič, zastopnik dr. št. 33. Iz urada tajnika dr. sv. Alojzija št. 42 Steelton Pa. Kakor sem poročel na zadnji mesečni seji o zadevi društve-. nih pravil, ista so mi že vsa pošla razun 4 knjižic ktitere i-mam še v zalogi; treba bode primemo število novih naroči, .ti. Ker so nekatere točke že črtane drugei zopet pomankljive v pravilih, raditega je sedaj prilika, da se pravila nekoliko popravijo ter zboljšajo, ene točke črtajo in druge dostavijo v zadovoljnost elanstva. V to svrho je določen dan v nedeljo dne29 jan. ob 2 uri popoldne v nasi dvorani za raz-motrivanje ter popravek društ-pravil. K temu prosim vse članice našega društva, da tudi ojie nekoliko pomislijo za njih bolniško podporo', postrežbo v hudi bolezni. To sem omenil raditega ker so me nekatere članice vprašale po Ipkiiški podpori. Pr^- Drustvo sv. Jurja št. 64 Etna, Pa. S teia naznanjam vsem članom našega društva sklep zadnje redne seje z dne 8. t, m. Določilo se je za dobo deset mesecev (do 13. okt. t. 1.) prost pristop v naše driištvo, tako da novemu članu ni treba .plačat i tega pristopa, ampak samo za Jednoto. Ta doba velja dol3. oktobra, ali do desetletnice društvenega obstanka. Zdaj je dana lepa prilika za pristop vsem onim, ki še niso pri nobenem društvu, ali pa če hočejo pristopiti še k enemu. Posebno pa priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v. naš Mladinski- ..oddelek, ker isti je velike važnsti zanje, povem Vam le en izg^k Pri našem društvu je lani dne 5. novembra umrl Mforko Vulako-vič, član Mladinskega oddelka našega dru.štva. Plačeval »je od 4. aprila 1>917. ali od pristo^-pa samo po l»c mesečnega a-ses. V 3 in" pol letih je njegov oče vpaLaeal zanj vsega skupaj $6.30 Ko je umrl ta otrok še m bil 7 let star. p: če ga je pa imel zavarovanega tudi pri neki angleški Insurance, kjer je plačeval zanj po iO in 50c na mesec. Naša K.Š.K* Jednota je izplačala očetu $380j 00 (Tristo osemdeset) posnutf nine, od angleške li Insurance družbe je pa dobil samo $138.(Kl ali mnogo manj! Tukaj vidi] te veliko razliko med na»int Mladinskim oddelkom in ang-I-škimi Insurance družbami glede vplačevanja ases. in izplačila posmrtnine. PriMias seje vplačalo trikrat manj na mesec, dobil je pa skoraj trikrat več posmrtnine kot qd one angleške družbe. Zafo vsem prav toplo priporočam naš Mladinski oddelek. ; Tukaj še navajam celoletju račun našega dnjštfa za Y. 1922. Dphod. je bilo lani Izdatkov pa $2529.49 li pristopiti, naj se javi pri podpisani tajnici društva: Miss Agnes Bobnar, 3522 E. 81 St. Cleveland, O. Društvo sv. Ant. Padov. št. 158 Hostetter, Pa. dobremu društvu. Katera ž^- Chicaga. Živeli napredni Chu j navajam imena na glavni seji izvoljenih društvp-nih uradnikov za tokoče leto. Martin Žabkar, preds. Jos. Zakrajšek, tajnik. Jakob Povshe, blagajnik. Josip Zakrajšek, zastopnik Anton Žabkar, zapisnikar. Jos. Germ, boln. obiskovalec. . Redna, mesečna seja. se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Hrvat. Narodnem DoinuV Bratski pozdrav Tajnik. Društvo sv. Alojzija št. 161 ' Gilbert, Minn. Novi odbor našega društva za 1. 1922. Predsed. Alojz Verbič Box 622. Podpreds. John Slavič, Tajnik Mike Semeja, Box 353, Zapisnikar John Preglet, Blagajnik Frank Peternel Zastopnik Josip Korošec, Box 584. Nadzorni odbor: Mike Ster niša, Frank Borovčan in Math Bukovec. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2.uri pop. v prostorih br. Al. Verbiča. JS.sobratskim pozdravom , (j • Josip Korošec, zastopnik. $176.04 Društvo Marije Magdal. M162 , Cleveland, 0. S tem naznanjam vsem Članicam našega društva, da se bo a-sesment pobiral vsak prvi pon-d^jefevwieftectt pri vejt ift^vsa^ drugi četrtek od (5. do 7. ure zvečer v tivora-m stffirŽ sole ss. Vida. > Ako pa kateri članici ni fnogocer prinesti aso^hientn ta Afva določena dnova, lalikd tudi plača na domu tajnice. Cenj. sosestre! Se enkrat Vas 'opominjam na novi kon-venčn^ asesment, ali doklado lOe. Katera članica ne bo te Ia^tmli pjenega drugega rednega aseš. ne boni od nje vzela. £aji&va iia i^ffgj j V^jwfoj pravil od vsega članstva redno plačevanje konvenčnega asesmenta in naše društvo ne bo za kažani! Ideja, da sosedno društvo poseti svoje posestrinsko društvo v drugi naselbini je nokaj •lepega, nekaj posnemanja vrednega. Koliko spoenanja, prijateljstva s© na ta način napra-jVil Koliko ztuiimahja se |cpdi }do društva, oziroma do bele, glavne K.S.K. Jednote. Spomladi, na poaiv društva sv. Štefana st. 1. gremo pa ini v Chicago. Vreme imamo tukaj krasno, kot za zimski čas. Z delom gre bolj počasi kot povsod; no pa za slabim mora priti bolje. ,—r— Na društvenem polju je tu ^plošno še precej dobro. •Naj še omenim da naši Buil-,din & Loan Association prav dobro, napreduje vkljub slabim časom; no pa čuditi se temu ni, ker ta stvar je nekaj izvanred-no dobrega, posebno za delavca, da vsak lahko pride do svojega doma. Za mladeniče, mladenke, da se priuče varčevati in s tem napravijo doto, ali podlago za samostojno življenje. # , . Dne 4. februarja bode zopet dana vsakemu prilika, da vsak lahko z malo svoto prične, ker ta dan se prične zopet novo poslovno četrtletje. Delnice so po 25c. na teden za Vsakih $100. 00 dolarjev. Torej ne zamu dite te prilike, žal Vam ne bo, kajti prehitra za tako dobro stvar ni nikoli, pač se pa dostikrat obžaluje — zamudo. Toreji februarja, v soboto, ob 7. uri, zvečer vsi v Frank Opeko-vo dvorano na deseti cesti, s e tudi z eno samo delnico/po 25«± im teden prične, se izplača. — i ■ , i ; Spozdravom . John Umek. cih Vrsled svoje poštenosti in podjednosti. Nad 250 delavskih družin ima svoje lastne do- nXove. V verskem oziru smo dpbro preskrbljeni. , Poleg lepe cerkve na hribu stoji krasna stavba — šolsko poslopje. Otvorili bomo šolo, če Bog da, že prihodnje leto, da se našim otrokom ne bo treba potikati po tu j i Lv šolah., Slovenska župnijska šola bo dom izobrazbe v katoliškem duhu za otroke slovenskih katoliških staršev. Velik korak za napredek cerkve smo storili stem, ko smo kupili svoje pokopališče v dV segn 12 akrov. Krasna je lega pokopališča! Zadej pri poteku so zaraščene eiprese in drugo drevje. Nemški dekan, Rev, Thjele, je rekel, ,ko je blagoslovil pokopališče: , "Nisem mogel verjeti, a danes ko j na lastne oči vidim ta krasni prostor, moram, pripoznati, da .vi. Sloveaei nas vse prekosite!-"—~ Na potatfdišču je zglajena na kapelica. Vsled srečno izbranega proš- tora, vrfed imrav^-fc^-^..^ -j?,^i11? Pred ^ pališča ,y izkopanih jamah ne bomo nikdar naleteli na vo: do. — Da bo pa pokopališče v Vsakem oziru ustrezalo, svojemu namenu, treba je bilo misliti na vodovod, da bomo po letu s škropljenjem ohranili grobove sveže in da bo celo pokopališče res izgledalo kakor lepa njiva božja. V tem oziru gre r'sa.yast iu hvala.našemu yrle-mjk rojaku Mr. Antonu Suša. Napeljava vodovoda bo stala pribiižno $2000.00 (dva tisoč) dolarjev. Mr. Anton Suša .-o je ojunačil in rekel: "To stvar bom pa jaz preskrbel!" Doma je iz Trcbelnega in v Sfoe-boygan živi že 22 let. V na-1 šem mestu ga vsakdo pozna kot poštepega trgovca in dobrosrčnega moža. Med vsemi narodnostmi ima svoje prijatelje in kamor on potrka in reče: "Pomagajte mi, da bom to namesto označbe urada "kolek-tor" pravilno čita "balektor." Pravilen naslov društvenega blagajnika in zaistop. je Mike Sambol, 134-45 St. Pbgh, Pa. Redne seje tega društva se vrše vsako drugo- nedeljo v mesecu v Hrvatski cerkveni dvorani v M i Hvale, Pa. Uredništvo. LISTNICA UREDNIŠTVA. M. P. Sheboygan, Wis. — Sliko onih dvojčic z opisom Še radi tega nismo mogli priobčiti, ker ie bila nabava kKšeja vsled stavke ' fotograferjev v Clii-cagu zadržrina. ; ? StVar sledi v št. 6. Pozdrav! 1 Josip Grdina, West Park, O. —Nadaljevanje Vašega za to ih prihodnjo' izdajo nemogoče! Sledi v štev. 6. Pozdrav!'' ' *' * ' 1 ' < ii.. . Lokalne vesti. — Jine 18. t. m. zjutraj je u-mrla? i likajšnjem -samostanu Usmiljenka Sister M. Domitilla, Shebovgajv^ii. Kakor povsod drugod, tajco tudi Siovuiei v Sliebovgan-u prav marljivo prebiramo časo^ pifc.^ oe ČloVek^bOlj btska;'|K) TLOrdnah, tenx yeg'zve o splošni revščini po celem syctxi. . Najbolj se nam.sjnili Jugoslavija, naša mativ ki 7)i re9 ne smela imenovati — Jugoslavija, ant* pak U.bogaslavija, Zato je a ^e^skoro vsakdo, na tihem o moja stalna domovina. Res je, c}a udi tukaj ni vse, kakor bi človek želel, vendar obrača se na stvar izpeljal, kakor sem obljubil, povsod je njegova beseda uslišana. Slovence ta stvar ne )o stala niti enega centa. . Na mili Bog podaljša Mr. A. Suši krogu njegove dobre družine življenje dp skrajnih meja in naj ga tukaj in v večnosti bla poslovi za njegovo plemenito delo. Upamo, da bo ta'dober vzgled navdušil v,se farane, da Jo vsak storil po svoji najboljš moči vs£, kar more za napredek naše cerkve In šole. — ^Te ^mo prf pogrebih tudl> sker 'marsikomu stopijo solze v oci, ko sto })i na blagoslovljena tla našega pokopališča, cbš: tukaj bo tudi za me moj zadnji . dom, u m večnega plitka od težkega ž i vi jonskega boja! Da, grobi še bodo odpirali, drug poleg drugega — danes meni; jutri tebi! * !n ko nas morda že več ne bo na svetu, takrat se bodo šele uresničile pesnikove besede: Ko ja? v gomili, črni bom \ počival, In zelen mah poraste nad menoj — . Velikih časov sr6čo bo V r: užival. Imel bo jasne dneve narod Q ■ mOj. - o pozdravom, ...... , . Frank Mikek, POPRAVEK V štev. 2. pripbčenem nazpii-niln društva sv. Jožefa št 12 leiiil: ' Ne, v stari kraj mi-v Forest-City, naj so zadn-ne kaže iti; astal boin tukaj v javrsta pravi Ti i o Vrta: ^Pozd ravljam -vse člane in članice K.S.K. Jednote V onem stavku je bil namreč pozdraV ^lo članov pomotoma izpuščen. niča šolskih sester pri naši župnijski šoli Sv. Jožefa. Bila je* jako nadarjena in delavna. Veliko je pripomogla vodstvu naše Šole, da se je ista pospela tako visoko tekom preteklih par let, da se naše sole učenci za morejo kosati in tekmovati z učenci katerisibodi šole v mestu. R. I. P. ' — Dne 16. t. m. bilat poročena v naši slovanski cerkvi Sv. Jožefa g. X. Broadway, in gdč.'Amalija Zupančič, 313 Smith St. Bilo srečno! — V četrtek, dn^ 19. t. m. ob 8. uri zjutraj se bo darovala v naši eekvi sv. Jožefa slovesna peta sv. masa za vse žive in pokojne člane (ice) K.S.K. Jednote in za uspeh pri letnem zborovanju glavnih uradiiikov, ki so se tekoči teden sešli v Jolietu. Pri.tej priliki bo pel cerkveni pevski zbor znano, krasno Ed. Marzovo latinsko mašo v F. ~ Prijatelje dramatike opozarjamo na današnje vabilo dr. Sv. Jožefa $t. 2 K.S.K. Jednote h gledališki predstavi in koncertu, katerega priredi označeno društvoj v nedeljo popoldne dne 29. t. m. ob 2. uri pop^ in zvečer, ob pol 8. v župnijski '' Slovenija'' dvorani. Igra "Pri Kapelici" je v resnici nekaj krasnega in bo tukaj v «Io-lietu ta dan prvič vprizorjena. — V počast in pozdrav glavnim odbornikom K.S.IvJ. priredi dr. sv Genovefe st. 108 v četrtek (26. t.m.) zvečer v dvorani K.S.K.J. sijajen ples. Ker se mudi na tem zborovanju poleg drugih tudi nekaj novih glavnih uradnikov, je prav in umestno, da jih vsa jolietska društva^K.S.K.J. in iz Rockdale ta večer prvio v svoji Sredini pozdravijo. Pred vsem so na to veselico uljudno vabljeni uradniki in uradnice lokalnih krajevnih društev K.S.K.J. Na sporedu bo tudi nekaj pevskih točk katere bo proizvajal naš vrli Pevski zbor cerkve sv. Jožefa; po sporedu sledi ples; sviral bo znani Sweetov orkester. Cenj. gostje dobro došli! — Minulo nedeljo popoldne ob 2. uri se je vršila v dvorani stare šole letna farna seja , ka-ere se je vdeležilo približno 400 iaranov, da je bila dvorana do zadnjega kotička, zasedena. Sejo Je" otvoril in vodil č. g. zupnikt Rev. J.. ;Plevnik, ter irečital celolotni račun iz koje-ga posnemamo sledeče glavne podatke: GLASILO K. S. K. JEDNOTE 25. JANUARJA 1922. ( Vlnletnih dohodkov s preostankom L 1920 je bilo $43,581.-27, stroškov pa $36,544.09, torej je znašal preostanek 31. dec. m. 1. $7037.18. Stolnine se je vplačalo $2362,00, nedeljska kolekta je znašala $4445.31, mesečna kolekta $3.801.30, vel likonočna kolekta $2106.^6 božična $1554.72, birmanska $679.86, šolnina $2659, dohodki župnijske dvorane "Slovenija" $2295.00; to so večje in glavno svote dohodkov. Izmed stroškov navajamo $11,-300.00 naplačila za župnijsko dvorano,$4366.52 za popravo in obresti cerkvenega dolga $4,-750.00. Natančen račun in ostali izdatki so natančno označeni v "Cerkvenem glasilu". Letošnji celoletni farni račun je v resnici natančno in lepo urejen, ker so posamezni prispevki faranov v 28 okrajih tako natančna za vsakega posebej razdeljeni in sestavljeni koliko je vsakdo vplačal stolnine, za veliko noč, božič in na mesec. Cerkveni kolektorji so nabrali po hišah $3801.30 Navzoči farani so izrekli č. g. župniku- zaupnico in zahvalo j*a tako lepo sestavljeno letno poročilo, tako tudi vsem cerkvenim odbornikom. Ker izdatki pri vzdrževanju farne šole naraščajo, se je skle- nilo prirediti enkrat tekom leta kolekto v cerkvi, samo da ne bo treba šolnine vsled slabih sedanjih delavskih razmer povišati. Pri reel i lo se bo v to svrho tudi kako veselico. Sklenilo se je tudi pot pred novim farnim pokopališču in na pokopališče popraviti in z gramozom nasuti. Seja je trajala cele 3 ure. Navzlic nekaterim poedincem, ki niso prišli na to sejo iz pravega namena, se je seje na lep način vodila in zaklrjučila. Na predlog farana Pr. Struna, podpirano po Jerry Laurichu, je bil ves stari cerkveni odbor z veliko večino zopet izvoljen. Na predlog farana Ant. Nema-nich-a st.—vsestransko podpirano, je bila na to seja z molitvijo zaključena. Ker se je na tej seji rešilo in docela pojasnilo nekaj gotovih točk, je upati, da bo ta seja obrodila obilen sad, složnost in napredek pri naši slovenski fa-ri sv. Jožefa kakoršen je bil minulih 30 let. " Cerkveni odborniki za tekoče leto so: Rev. John Plevnik preidsednik; John Grahek blagajnik; nadzorniki: George Stonich, Josepli Zalar, Michael Ursich, Alois Jansekovič, Frank Terlep, Frank Hočevar, Jos. Sitar in Ant. Golobitflh. Zgodovinski podatki Združenih držar. (Nadaljevanje.) Konstitucionalna konvencija. Ustavna ali konstitucionalna konvencija, sklicana v mesecu maju 1.1787 v Filadelfiji je štela 55 prisotnih delegatov 10 izvoljenih delegatov se vsled bolezni in drugih zadržkov ni vdeleži lo. • Predsednikom te konvencije je bil soglasno izvoljen George Washington.. Še le po štirimesečnem zasedanju, debatiranju in razmot-i :va\ju je bila novr kcnstitnci-,ia 4 prejeta in sicer .....$9.95 PECO PLUSH SUKNJE V zalogi imamo še 50 zimskih sukenj za ženske iz suk-na in Peco plusha, obrobljeni in nadšiti z kožuhovino in okraski. Te vrste suknje so se prodajale po $35. Zdaj jih pri nas dobite za....................$16.95 ŽENSKE JOPICE 50 svilnenih jopic, crepe de chine, georgette crepe in minnette v vseh barvah. Bluze in jopice po najmodernejšem kroju. Razprodajamo jih po ........$2.49 ŽENSKI SWEATERJI iz zephyr blaga in volne z velikimi ovratniki, ter pasom. Vse barve in velikosti. Cena...... $4.95 Lat i. Obeleke za ženske, stara cena $12.50. Sedanja cena samo..............$5.90 Lot Obleke ki bo prej veljale do $16.95, sedaj......$12.95 Lot 4. Vse naše obleke iz Crepe sateena in trociteena. Sta-.a cena $23.95. Zdaj samo .............$15.95 SWEATERJI Za deklice in gospodične. Izdelane iz zephry blaga in volne vseh barv v velikosti do 34, Samo ena cena $3.08 Lot 2. Obleke, stara cena $16.75 Sedanja cena......$9.75 3. Lot 5 Izbera naših svilnenih oblek in iz Tricotlna. Stara cena do $35. Sedanja cena ...............*18.95 Razprodaja moških in ženskih črevljev. TU NAVAJAMO SAMO NEKAJ VRST TEGA BLAGA PO IZREDNO NIZKI CENI. NE OZRITE J E ^L G GE. VSAK PAR BOSTE LAHBO NOSILI. MI JAMČIMO ZA TRPEŽNE PODPLATE IN PINO IZDELANO U-SNJE. * OXFORD IN STRAP ČEVLJI NIZKI ČEVLJI čevljev po najnovejši modi; v raznih . , ,, mo „ . . za nedeljo, rjavi ali črni iz anglškega barv ^ telečje kože. Pete srednje ve-naj novejšega izdelka. Gladki in z g^nje in široke pete. Stara . Velikost od št. 2* z kapicami. Iz raznega sunja, patent, CJ $6.50. Sedanja cena.... $4.90 f doD StaracenI »a tin a, črne in rjave telečje kože. Cena ŽENSKI ČEVLJI do 8- širokl ^ AA do D' btara samo ...................... $4.90 Tu spada velika ifbera $7.50. «edaaja cena...........$0.95 - m'I P, 9 m wW I** fi k i Sh hmmm mmmm - - ■ - - » • *r -i ft 1 'Tf yT^Tf tt04 N. Chicago St »T.«inlll^i n ... ..M«ill..... JTMBlltfO • VpnTBiMTf: Telefon iOO. ZilrttiMitH drltnk JOLIET, ILL U U j...........✓......... $2.(X ..........................w OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tie UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. « . i . . ... Issued every Wednesday. d I 1004 N. Chicago Si OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL Subscription price: For Members, per year.............. ....... .....................91JI For Nonmembers ... Wot Foreign Countries ...........................................|3.< c^frf ■ , - Pogled v bodočnost ameriikih Slovencev Pisati životopis o kaki osebi, sestavljati zgodovino o kakem društvu, narodu, državi itd. na podlagi bistvenih podat kov in preteklosti je naravno lahko; ravno tako tudi ni težke opisati sedanje razmere kake osebe, organizacije, naroda ali države.—Vse drugače in težje je pa za osebo, ozir. člankarja po: dati nekaj takega v javnost, kar se bo domnevno še le čez 25 ali 50 let izvršilo! — Usoda marsikaterega posameznika;, tega ali onega drust va, naroda in države pa sloni na prihodnosti. Bas minula svetovna vojna je svet izučila, da se že četrto leto po sklenjenem premirju pripravlja na svoj bodoči obstanek, na kak način bi mu bila boljša bodočnost, napredek in razvoj zasigurani in na kak način bi se razne države za vedno iznebile ponovne vojne. Pretekla zgodovina ameriških Slovencev je, kakor znano kratka, a zanimiva; stara komaj 60 do 70 let. Žal de, da do danes črtrt milijona ameriških Slovencev ni moglo skupaj sestaviti svoje prave zgodovine in je tudi nikdar ne bo, ker to je storo do cela nemogoče. Nas zaslužni rojak Rev. Jurij Trunk je pred leti pač izdal obširno in lično knjigo "Amerika in Amerikanci". Avtor tega zanimivega literarnega dela je inozemec. Imel je sicer do bro voljo, kot tujec ameriškim Slovencem nekaj zanimivega-podati; prišel je parlirat začasno k nam iz stare domovine in je na podlagi površnih informacij sestavil! svoje veliko delo. To delo pa žal. ni avtentično, popolno in zadostno. Vseeno moramo biti ameriški Slovenci Rev. Trunku vsaj za njegov dose žen uspeh hvaležni, ker inače bi danes še toliko naše zgodovine ne imeli. ^ , Kar se tiče naše preteklosti, moramo ameriški Slovenci z zadovoljstvom povdarjati, da smo bili dosedaj na svojem mestu. Napredovali smo v vseh ozirih. Koliko cvetočih naselbin imamo danes! Koliko podpornih organizacij! Kulturnih in drugih društev; časnikov! Raznih zavodov in naših podjetij! Da, v. resnici ameriški Slovenci smo lahko ponosni na našo preteklost ako primerjamo delovanje naših sobratov Hrvatov in Srbov. Zdaj pa nastane glavno vprašanje: Koliko časa bbmo a-meriški Slovenci še na površju ostali? Koliko časa bomo še obstojali in životarili?--» Tu je potreba treznega pomisleka, razsodnosti in dokazov. Kakor kažejo današnje razmere lahko smelo trdimo, da se bo čez 25, ali 50 let vse to predrugačilo in izpremenilo.-- Ameriški Slovenci se vedno bolj in bolj bližamo pogubi iri minljivosti. Pisec tega članka sploh ne misli dočakati 1. 1971, ali še 50. let. Gleda pač boječe na to leto, v katerem ne bo več o ameriških Slovencih ne duha, ne sluha; do tedaj bomc mi vsi pomrli; naši potomci bodo pa vtonili v morje amerikanizacije. Priproste in kratke so te prordkovalne besede, a res nične; tako resnične, kakor danes ta članek čitate in pišemo dan 25. jan. 1922. Čez 50 let ne bo več naših sedanjih cvetočih slovenskih naselbin, cerkva, ne bo več naših duhvonikov, podpornih Jednot in zvez; tedaj'ne bo več citati kakega slovenskega tednika, dvo-tednika, mesečnika, ali celo dnevnika; vse bo zaspalo, ker čez toliko časa ne bo več ameriških Slovencev, ki bi take stvari vzdržavali. — Razne naše slovenske naselbine, fare, občine, slovenske farme, trgovine, podjetja, društva, organizacije, Domi itd. bode tedaj prišli že v druge roke. Imena istih bode še ostala, a lastniki, voditelji in upravniki istih naši potomci ne bodo več pristni Slovenci. — Razlogov in dejstev zato bi lahko tu celo kopico navedli Statistika nam kaže povprečno dobo ene generacije od 21 do 30 let. Dobro! Ali sploh veste, koliko generacij smo ž( preživeli? Dve. Zdaj stopamo že v tretjo. Naši prvi potom ei, oziroma prva generacija pred toliko leti nazaj je bila še slo venska; druga se je v tem oziru že nekoliko poamerikanizirala. tretja bo pa popolnoma amerikanska. Mnogo jo k usodi ameriških Slovencev prizadela minula svetovna vojna. Celili 6 let nismo imeli običajnega prirastka in naraščaja iz stare domovine. Vse kaže na to, da bo priseljevanje Slovencev iz domovine v bližnji bodočnosti tudi omejeno in zadržano na podlagi strogih naseljniških postav. Kaj se bo torej že čez nekaj let z nami zgodilo? Mi, kar nas je že priletnih in bolj starih ameriških Slovencev bomo pomrli; naši priseljencev ne bo več, — in na ta način bo zvezda ameriške Slovenije za vedno zatemnela. Naši rojaki v starem kraju, zgodovina, knjiga in preteklost jim bo pač pričala, da so svoječasno v Ameriki živeli njih domačini in rodni sobratje, koji so pač s površja zginili. Je li sploh še kak blažilen pripomoček v tem oziru?—Dal' Ukreniti potrebne korake, da bi se, živelj ameriških Slovencev za vedno ohranil v tej domovini, je naravnost nemogoče; lahko pa narodno smrt ameriških Slovencev za nekaj let podaljšamo, če to sami hočemo. Na kak način? ameriških Slovencev, ki poleg našega deželnega (angleškega) jezika ljubimo in še čislamo nalo milo, drago materino (slovensko) govorico in jezik, — mi moramo na to delovati, da ta jezik prenaglo in prehitro ne vto-ne v morje amerikanizacije. Glede tega navajamo tukaj par vrstic, posnetih iz prvega in najstarejšega slovenskega lista v Ameriki, ki je nedavno o tem sledeče pisal: "Slovenskim družinam v Ameriki je priporočati, da v svojih domovih občujejo izključno v domačem materinem jeziku. Naj bi pazil vsak oče in vsaka mati, da otroci govorijo med sabo izključno slovenski, ako je pa v hiši kedo, ki našega jezika ne razume, v takemm slučaju se naj govori angleški, da se tujca ne žali. Naš materin jezik je tako ilep in vrednosten biser kakor je vera naših očetov. Ti sta dve svetinji neprecenljiv^ vrednosti. Kdor ne ljubi svojega materinega jezika, tudi ne more biti trden v veri. svojih očetov; pa tudi ne more biti dober ameriški državljan. Kolikokrat slišimo visoke državnike priporočati nam: "Bodite zvesti ameriški zastavi, a istočasno pa ne pozabite čislatit svojega materinega jezika in vere svojih očetov!" Zares, krasne in zlate besede! Da bi se po njih le sleherni ameriški Slovenec in Slovenka rav/ial(a)! Na naše veliko začudenje moramo ponovno na tem mestu konstatirati dejstvo, da naš slovenski narod v Ameriki mi sami v pogubo in h koncu tiramo. $ Pri marsikaki slovenski družini, slovenskemu očetu in materi, ki morda angleščine niti ne prevladujeta, je prišel njilii materin jezik žal v nemilost. Govori se in tolče doma saaaor pri družini blaženo angleščino. Mati in oče se naravnost pred svojimi otroci sramujeta, da sta prve besede v slovenščini izgovarjala, da sta znala prve molitvice in pesmi samo v slovenskem jeziku; tukaj pa naj njih otroci s pristnim slovenskim družinskim imenom drugim na ljubo in starišein v sramoto mili slovenski jezik zavržejo?! — Takega postopanja v resnei ne moremo razumeti! Baš tako postopanje piše zgodovino smrti ameriškim Slovencem. Naravno, da ne smemo od tu rojenega Vašega sina, ali hčere pričakovati, da se kot Amerikanec ne bo prilagodil ameriškim razmeram običajem in tudi jeziku. Rečemo le to: Čim več jezikov tvoj sin zna in umeje, tem več velja. Aikglešlci je iik govori vsak postopač na cesti, slovenščine pa vsakdo ne razume.--Mi./ Mislimo, da smo s temi besedami dosti označili glavne rane aa telesu ameriških Slovencev, katere bi se še lahko nekoliko •zlečilo, da ne bomo prehitro ameriške Slovenije v grob položili. Slovenski oče in mati! Ako hočeta kaj dobrega za bodoč-aost ameriških Slovencev storiti, spoštujta in čislajta v krogu svoje družine tudi slovenščino. • Učita otroke pred vsem in naj-prvo svoj lastni materin jezik, vsaj angleščine se bodo i tali kmalo brez vašega truda privadili. Slovenska matil Alj ti ne bo hudo, ko te bodo morda na tvoja stara lieta tvoji lastni otroci pregnali, zasramovali, črtili-ali celo zapustili? Vsemu boš pfi ti sama kriva, ker si bila pri njih vzgoji tako brezbrižna, da si'v domači hiši in pri svoji družini slovensko govorico — zavrgla. Zatorej, če je še čas, premisli vse to dobro, ravnaj drugače, in stopi iz vrste grobokopov aašega naroda! .> . ... ; iU SMEMO RABITI V JAVNOSTI SVOJO MATERINŠČINO? i. New York.—Nedavno je pri-rivni oddelek najvišjega sodiš-•a države New York (Appellate Division of the New York Supreme Court) izrekel sodbo, :i je važnega pomena za vse tujerodne skupine v Ameriki. Šlo ,e za pravdo, ki je zapopodala /prašanje, da-li imajo govornici na javnih, zakonito dopust-jivili shodih v dvoranah, ob estnih vogalih ali sličnih sha-ališčih pravico posluževati se Irugili jezikov razun anglešči-le. Pravda se je izcimila iz sle-lečega dogodka: Neki Žid, i-nenom Louis P. Goldberg, je )i3 pred časom aretiran ob ne-:em cestnem vogalu v Brook-ynu, ko je povodom agitacij o »tanovanjskem vprašanju go-'oril pred skupino tam zbranih judi proti pretiranim najem-linain, ki jih brezvestni hišni jošpe^arji izsiljujejo. Policij->ki komisar Richard E. En-■ igli t je bil ravno tedaj po svoji astni inicijativi izdal naredbo, •:i je prepovedala rabo tujih jelkov na javnih shodih, iri po-icaj, ki je izvršil aretacijo, je >ostopal v zmislu te naredbe. Prihodnjega dne je policijsko sodišče (Magistrate Cour^) razpravljalo o tem slučaju in Gold->erg je' bil oproščen. On je nato vložil tožbo proti police commas ioner ju Enright, Police Lieutenant Adam Klotz in proti zasebniku Michael Singer za odškodnino radi protipostavne aretacije* Ko je ta pravdni slučaj prišel razpravo pred County Court, je bila tožba odbita kot neutemeljena*. Sodišče je izreklo, da sicer ne odobrava one policijske naredbe, ampak da je mnenja, da Police Commissioner bi ne smel biti M*| eva varo- vati javni red take velemestne občine. Goldberg je vložil pri-ziv proti tej se>dbi. Razsodba prizivnega sodišča pa je bila zmaga za Goldberga in je bila potrjena pravica do javne rabe tujih jezikov. Sodnik Putnam je prečital sledeče mnenje najvišjega sodišča: "Da vzdržujemo vpraviČe-nost prizivnikove aretacije, bi morali iti do skrajnih posledic in smatrati, da je vsakdo, ki javno govori v tujem jeziku, podvržen aretaciji, brez ozira uia namen ali značaj njegovega govora. Aretirati pa človeka, v židovski soseščini govori v židovskem narečju, bi bila zati-raje>ča prekršitev pravic židovskih državljanov. "Radi tega ta poskus zabra-niti državljanom njih pravico v svoji materinščini je popolnoma neopravičen. "Zdi se zares, da je bila ona liaredba izdana le vsled nagiba posebne prilike. To tujerodne skn pine. S Razna važna vprašanji in odgovori. Kdo je izdelal prvi tarifni (eohiinski) zakonski načrt v Združenih državah? (Aleksander Hamilton 1. 17-87 v svrbo pokritja primanjkljaja v državni blagajni.) Kje in kdaj je bilo prvo gledališče v Združenih državah e>-tvorjeno? (Leta 1752 v Williamsbur-g-u, Va.) Kdo je prvi pevski kvartet sestavil ? (Sloveči nemški komponist Hayden. ) Kako je nastalo ime meseca marca ? (Po rimskem vojnem bogu Mars-u.) Kdaj in kje je bila mednarodna dobrodelna druž. Rdečega Križa ustanovljena? (Dne 26. okt. 1863 na konferenci v Ženevi, Švica. Te konference so se vdeležili delegat je 14 raznih svetovnih dr žav. Švicarska republika je vsled tega vzela znani ženevski križ za svoj državni grb; tako je tudi družba Rdečega križa ta križ za svoj uradni znak pripoznala. Kaj nam značijo besede "Stabat Mater? (Krasno latinsko pesem, ki opeva sedem žalosti Device Marije, ko je stala pe>d križem na gori Kalvariji.) Kje je bil vrt Gethsemane? (Na neki mali farmi pod Oljsko goro, kake pol milje exl Jeruzalema exldaljeno.) Kelo .je bil Konfucij? • (Kitajski modrijan, ki je u-čil svojo vero e>d L 530 do 479 pred Kristusovim rojstvom.) J Kdaj se je pričela mohaine-danska vera? (Mohamed je pričel učiti svojo vero 1. 5*91 ko je bil 41 let star. Umrl je L 632. Kako so nastale čete jani-čarjev? (Marsikdo bo mislil, da je beseda "janičar" pristnega slovenskega izvora, kar pa ni res, ampak izvira iz turškega debla. "Jeni cheri" (nova armada), katero je ustanovil slo voči otamanski cesar Orkhan v drugi polovici 13. stoletja. K janičarjem so Turki jemali samo krščanske mlade pexlanike, katere so po svoji veri za turško vojaško službo . izvežbali. Nekateri janičarji so bili bolj krvoločni' in grozoviti kot pa Turki. Kaj pomeni beseda telefon? (Ta beseda je povzeta iz stare grščine "tele phonos" (hitri glas). Kaj je oligarhija? (Način vlade, kjer je vrhovna moč samo nekaterim osebam poverjena.) Kdaj se je pričela civilna vojna v Združ. državah? (Dne 13. aprila L 1861, deset minut pred 5. uro zjutraj.) Kdaj je George Washington prvič in zadnjič zaklel? (V bitki pri Mommouth, N. J. ko se je skušal njegov general Lee nalašč pred sovražnikom umakniti.) Katera divja žival v Indiji je naj bolj nevarna in krvoločna? (Bengalski tiger.) Kaj je povzročilo konec borb gladiatorjev ? (Na Grškem je bila v starihj časih borba z meči zelo v čis-lib; take dvoboje se je prirejalo ob velikih svečanostih na kakem javnem prostoru. Pri neki taki borbi jo nanag-Ioma v areno stopil menih Te-lomachus, ter je skušal oba bo-rilca pomiriti. To je navzoče gledalce tako razkačilo, da so tega mniha na mestu kamenjali. Kmalo zatem je grški cesar Honorij gladiatorstvo prepovedal.) Katera država na svetu je na jezerih najbolj bogata? (Držaja Minnesota, ki jih šteje okrog 10,000*.) Kaj znači 1* pedija?" (V gršičini pomeni ta beseda: "Splošen opis, ali navexlilo.) Kdaj je bil napeljan prvi a-meriški brzojav? (L. 1841 med mestom Baltimore in med Washingtonom, d. d) Kdaj je bilo mesto London ustanovljeno? (To mesto je 1. 43 po. Kr. r. neki rimski guverner ustanovil.) Čemu se je pok. lastnika znanega cirkusa Buffalo Bill tako imenovalo? (Stotnik Wm. F. Cody je pri gradbi Kansas—pacifiške želer znice poldrugo leto nabaval hrano za številne železniške delavce. V tem času je pobil o-krog 4000 bivolov (divjih vo-iov) in vsled te^ga je ime Buffalo Bill ek) svoje smrti ohranil. , Kako veliko je premogovno ozemlje v Združenih državah? (Isto znaša 211, 345 štirjaš-kih milj.) | Kdaj so prišle navadne žve-plenke v spletno rabo? (Leta 1834.) Koliko je znažala angleška armada za časa ameriške reve>-luci je ? (Angleži so v tem času v A-meriko poslali 112,00U mož pehote in 22,0©0 mornarjev.) Katera je najmanjša država naše Unije? (Rhode Island, ker meri samo 1050 štirjaških milj.) Koliko jezikov in raznih narečij je na svetu? (3425). pripravljajte se za placanje dohod -ninskega davka. New York.—Zakon določa, da treba v dobi esd 1. jan. do 15: mar. prijaviti svoje dohodke tekom 1. 1921 in plačati dohodninski davek, ki oelpaela na te dohodke. Vložitev te prijave po izpolnitvi posebngea for-mularja se imenuje "filing an income tax return" Davčna oblast priporoča davkoplačevalcem, naj ne čakajo do zadnjega dne, marveč naj se že sedaj pripravljajo na izpolnitev svoje davčne dolžnosti. Prijaviti mora svoje dohodke vsak samec, katerega čisti dohodek (net income) za 1. 1921 je znašal $1000, ali več, in ože-njenec, ako živi skupaj z ženo, ako njegov čisti dohodek je znašal $2000 ali več. Čisti dohodek pomenja: sirovi dohodek (gross income) manj nekaterih odbitkov za posflovne stroške, zgube, takse, itd. Sirovi dohodek vključuje ves zaslužek tekom leta; torej plače ali mezelo, bonus, nagrade—glede delavca ali uradnika; oeiroma ves zaslužek iz prodaje izdelkov, iz prodaje ali najemnine zemljišč,itd.—glede farmerja. ■ Ljudje, ki so oženjeni, bodo letos plačali manj davka. Kajti novi zakon določa, ,da je oženjeni davkoplačevalec oproščen do $2500 (mesto prejšnjih $2,000) in za nadaljnih $400 (mesto prejšnjih $200) za vsakega otroka ali odvisno osebo. Samec je kakor poprej—oproščen do $1000 svojega čistega dohodka. Te oprostitve veljajo za vse v Združenih državah stalno nastanjene osebe, bodisi državljane aJi inozemce. Ta' kozvani ne-nastaigeni inozemci (non-residet alient). Namreč o-ni, ki se nahajajo le začasno v Združenih državah, so oproščeni do $1000, nimajo pa pravice do oprostitve glede otrok ali odvisnih oseb. , . prošnja. Ali ima morda kako Dramatično društvo, Čitalnica, ali po-sameznik znano gledališko igro "Bratranec"? Radi bi jo dobili za neko društvo tukaj v Jolietu. — Igro bomo takoj po prepisu hvaležno vrnili. - Upravništvo "Glasila." GLASILO K. S. K. JEDNOTB 25» -.. jii ii m,11.1ii, \smpaawmomma Jednota UftMorljMa A> Jolkts, IIL, čot Z »pri1» 101 Iikorporfra« državi Illinois, dne IZ jamarja, 18* GLAVNI URAD; JOLIET, XLU Telefon 1041, od ustanovitve do 1. decern bra 1921 skupna izplačan® podpora $2,005.368.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pnebltf, Colo. . II. podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. ? Pittsburgh, Pa Glavni tajcik: Josip Zalar, 1(XH N. Chicago St, Joliet, 111, Zapiamkar: John Lekan, 406 Marble St Joliet, Itt. * " Glavni blagajnik: John fcrahek, 1012 N. Broadway, JoHet, IIL . i Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegan, IH. Vrhovni Zdravnik: Dr. Jo«. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Fa NADZORNI ODBOR: . Frank Opeka, star 26 Tenth St, North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Z ulic h, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich >t 1000 N. Chicago St Joliet IV. POROTNI ODBOR: Vartm Težak, 1201 N. Hickory St Joliet IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukahiaich, 5031 W. 23. Place Cicero, in. j PRAVNI AD BOR: Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IDL John Decman, Box 520 Fcrest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL Telefon Chicago 104L JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111 Vsa pisma in denarne aadeve, tikajoče se Jednote naj M pošiljajo aa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa m "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet IIL Iz urada gle tajnika FINANČNO POBORČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC DEC. 1921. • _ ASESMENT 12-21. _ | Centr. 'bol. podp. Dr. št. 1. 3. 4. 5. 7. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 16. 17. 20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. 32. 33. 38. 39. 40. '41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 67. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 97. 98. 100. 101. J 03. Plačali na | ases. 12-21[ Smrtnina t '4 329.44 753.39 254.10 180.82 230.24 767.10 189.28 35.53 151.56 438.41 92.41 250.31 203.32 203.32 55.94 116.94 121.62 114.51 17.37 704.83 658.57 608.30 138.91 207.71 154.40 31.38 173.43 145.69 234.00 185.49 335.75 109.86 72.33 145.86 102.76 417.53 79.81 204.83 300.25 128.13 200.01 249.97 333.72 162.37 447.73 159.22 40.43 316.22 130.18 208.38 96.04 148.65 10.59 214.61 58.67 115.95 96.71 279.06 261.71 105.23 285.76 279.46 27.26 82.56 125.17 156.01 65.55 155.50 39.53 149.49 115.33 198.39 79.97 144.81 43.00 100.82 85.43 152.45 1,000.00 2,000.00 1,000.00 Poškodnin. $ 50.00 50.00 50.00 pse* 104. 105. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 1J5. I1& 119. 120. 121. 122. 123. 124. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 139. 140. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 148. 150. 152. 153. 154. 156. 157. 158. 160. 161. 162. 163. , 164. . 165. . 166. . 167. , 168. . 168. . 109. . tfc 1922. .4 •.... t. 95.54 79.58 I74.*0f 66.08 69.21 78.51 84.40 71.W 169.J5 37.25 58.30 21546 52.24 6352 '88.31 150.87 , 67.33 20.61 7.43 265.62 124.36 52.80 53.06 104.62 46.04 39.45 41.65 165.41 46.?8 132.48 63.24 67.30 64.51 94.71 100.94 76.29 25.86 114.51 ' 81.17 29.7» 63.60 31.56 407.07 276.50 103.38 52.15 49.42 9.81 60.95 75,02 46.67 $ 20,172.57 500.00 800.00 10.00 96.50 18.00 50.00 153.00 78.00 168. 168. 169. 3.90 1.95 2.60 Skupaj............$986.70 Preostanek 1. dec. 1921. $22,081.23 Vplačanega od društev. 986.70 Obresti............... 71.25 $23,139.18 Izplačila: Smrtnine......$900.00 Za prestop med člane in članice 63.75 Upravni stroški 80.00 $ 1,043.75 Preostanek 31. decembra 1921 ............$22,095.43 Josip Zalar, gl. tajnik 50.00 $ 10,158.33 50.00 22.00 500.00|$ 1,751.50 86.00 95.00 10.00 64.00 Preostanek 1. decembra 1921 .........................$857.371.08 Prejemki tekom meseca dec. 1921 Prejeli od društev.........................$20.172.57 Obresti...................................10,631.32 Najemnina gl. urada....................... 450.00 Bonus pri nakupu obvemie ............ 678.82 31,932.71 Ispiafoli: Posmrtnine...............................$10,158.33 Poškodnine ............................... 500.00 Centr. bolniške podpore.................... 1,751.50 Doteeene obresti od kupljenih obveznic... . 245.66 Upravni stroški........................... 3,722.42 $889,303.79 16,377.91 1,000.00 1,000.00 158.33 50.00 500.00 1,000.00 1,000.00 200.00 50.00 50.00 Preostanek 31. dec. 1921..........................$872,925.88 Joliet, 111., 31. dec. 1921. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. 122,00 125.00 FINANČNO POROČILO MLA-I DIN8KEGA ODDELKA K. S. K. J ZA MESEC DEC. 1921. Dr. št. Vplačam asesment. 146.001 17.00 66.00 105:00 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 16. 17. 20. 21. 23. 26.90 51.65 9.00 3.90 8.40 34.35 7.55 10.20 21.40 2.55 8.85 1.05 1.05 .45 8.75 3.45 5.00 220.00 25: .................... 24.50 50.00 30.00! 43.00 30.00 50.00 97.00 10.00 58.00 2 9................... 3 0................... 33................... 38.............'...... 40. atayttft*********** 41« 42................... 43.. ................. 4 4......,............ 45 .................. 4 6................... 4 7................... 49. .................. 50................... 52.................;. 53. ................. 5 4................... 5 5................... 5 6................... 5 7.................... 5 8................... 5 9................... 6 0...................... 6 1..................... 13.65 6 2.............:....... 3.15 6 3..................... 33.60 64. .................... • 8.70 65. ................... 10.85 67..................... 3.30 6 9..................... 7 0..................... 3.00 72..................... 13.75 65.55 9.45 11.55 18.30 5.70 6.75 22.15 2.10 6.60 2.25 .90 8.20 5.40 22.95 16.20 25.80 ' 4.05 3. 12.45 18.90 1.95 15.45 ................................5.00 ......................14.25 ................„ 1.20 ............... 6.60 ..................................8.55 ..................................7.05 ..................75 ......\....................6.90 ..................................3.00 ..................................20.25 ................................1.65 ..................................6.35 ..................................2.65 ..................................4.50 ..."............................3.75 ..................................9.00 .......................7.50 ...........................4.05 ..................................5.30 110..........................................10.80 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 1 93. 4 94. 95. 98. 101. 103. 104. 104. <108. 109. Bojazljivec. Črtica iz minnle svetovne vojne (Iz angleščine prevel Iv. Z.) (Konec.) Tekom naslednjega dne je začni na površju onega jarka čudne glasova — Moj Bog, moj Bog—so me že izsledilil Nato se j® preplašeni begunec proti izhodu jarka obrnil, ter zapazil orjaškega korpora-la v družbi dveh drugih vojakov z nasajenimi bajoneti v rokah. . ^ . Korporal mu je osorno klical: fc* "Pridi ven, ti gar jeva ovca! Le prekolni sebe in dan, ko si se pridružil naši "D" stotniji ter s tem pokvaril njeno dobro ime.—Postavljen boš ob steno, kjer te čaka zasluženo plačilo. — Primita ničvredneža. Ako se le zgane in skuša morda u-teči, pobožajta ga malo z bajonetom in ga pošljita v krtovo deželo! — Nesramni bojazljivec, pridi na plan, saj smo te dolgo časa iskali!" Lloyd se je strahu, onemoglosti in gladu tako tresel, da sta ga morala vojaka pod pazduho prejeti in voditi do poveljnika stotnije UD". Tu je Lloyd obupno jokal in tožil:. "Za božjo voljo Vas prosim, me ustrelite me! Ne ustrelite mel" Stotnik se ni dolgo časa ž njiiL pihnili.,, roval mu je. Žarek upanja mu je zasvetil v očeh, vsled če-w je strastno vso zadnjo večerjo povžil. Dobro uro zatem, ga je vojaški kaplan posetil, da ga na smrt pripravi;.pa Lloyd ga je hladnokrvno odklonil, čel, da ga ne potrebuje, ker bo pomiloščen. Naenkrat se je za bojno črto artilerija pojavila ko so Angleži pričeli sovražne zakope tako bombardirati, da je grmenje topov človeku kar posluh duši-lo. To je Lloydu ponovni strah povzročilo, da se je na tla vrgel in z glavo v kup prsti zaril. Blizo njega stoječi stražnik ga je pričel opetovano tolažiti: "Nič se ne boj topov; nič zalega ti -ne bodo prizadeli. Ti topovi so naši. Zdaj dajftmo Nemcem malo nosljanca in zdravil. Naši fantje bodo danes zjutraj prekoračili sovražno vrsto, da zavzamejo nemške zakope. Mi bomo že Nemcem s svincem pokazali, po čim so njih pasje klobase s pivom. Le mirno tu sedi, dokler ne boš o-proščen; jaz moram sedaj oditi ker moj čas je že potekel. Jaz nočem, da bi me drugi s teboj v pogovoru zasačili. Z Bogom torej! Fant le pogu-mep bodi!" S temi besedam: je stražnik odšel, nakar ga j* neka druga straža "D" stot. nadomestila. Ko je novi stražnik pogledal v ono barako, in zapazil tam v. ' sotu stpkajočega Lloyda mu je porogljivo velel: "Namesto da stokaš, bi rajši molil in se na smrt priprav-jal. Sramota za takega vo-aka, ki je skazil ugled naše stotnije. Tukaj smo že 18 mesecev dan in noč; ti si prvi, ri je svoje mesto na straži zapustil. Ves bataljon sedaj v- sled tega našo "D" stotnijo zasmehuje. — To je slaba sreča zate. — No, saj nas ne boš več tako očrnil. Ko napoči jutro. ti bodo že luč življenja iz- 74. 75. 79. 5.70 • ,yy 15.X5 111. 112. 113. 115. 118. 119. A20. 122. 123. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 134. 135. 136. 139. 140. 143. 144. J45. 46. 147. 48. 48. 50. 53. 154. 56. 57. 58. 60. 61. 62. 83. 64. 67. 9.15 7.50 .90 1.65 3.15 8.90 1.95 6.45 7.80 1.80 1.80 2.55 10.95 .30 5.40 2.25 4.10 .90 1.35 14.55 6.80 11.55 9.30 1.35 1.95 8.25 7.50 1.35 . 3.90 4.20 1.50 2,70 4.05 15.00 20.25 3.00 1.05 ukvarjal, ampak je ukazal, da naj ga v spremstvu straže na divizijski glavni stan odvedejo, kjer mu bo vojno sodišče določilo zasluženo kazen — smrt. Med obravnavo pred vojnim sodiščem je Lloyd le bolj molčal Prav nobenega vzroka ni mogel v svojo obrambo navesti; prosil je pač s povzdignjenimi rokami navzoče častnike rekoč: "Ne ustne lite me!" — Obravnava je bila naglo končana z obsodbo, "da bo pros-tak Albert Lloyd dne 18 maja 1916 ob 3:38 zjutraj ustreljen;" torej je imel Lloyd le še ten dan živeti. Lloyd sploh ni zapopadel pomena izrečen^ grozne obsodbe; bil je tako zmešan, da je na v-se minule in prestane zadnje dogodke pozabil ko so uklenje- nega na posebnem vozu in zastraženega privedli do bližnje vojaškJei stražnice. — Tu se je vsedel na kup vreč, napolnjenih s peskom in zdihoval, med tem ko ga je vojak z nasajenim bajonetom v roki pred vhodom stražil. Llovdova zadnja večerja je bila malo konzervne juhe, vode in piškotov, kar je stražnik pred njega položil. Opazivši, da na smrt obsojenemu Liov-du jed ne diši, ga je pričel na sledeči način tolažiti: "Fant okorajži se in jej, pa ti bo boljše. Nikar še ne o-bupaj; še predno napoči jutro, boš pomiloščen. Meni je znano, kako s takim postopajo. Ti te skušajo samo zelo prestrašiti in to je vse. Vstani, saj si pošten fant in jej; ubogaj me, pa se ti bo svet ves drugačen dozdeval!" Dobrosrčni stražnik je namreč v resnici mislil, da bo nesrečni obsojenec zadnji treno-tek mord^g^m^n.. ^ Lloydu '1m>- sede globoko v srce segle; ve- Lloyd je na to pridigo stražniku s tresočim glasom velel: *4Saj me ne bodo ustrelili! Prejšnji stražnik mi je obljubil, da bom pomiloščen. Za božjo voljo — ne pravi mi več kaj takega!" "Seveda boš ustreljen; oni stražnik se je le s teboj" šalil, saj ga poznaš starega Smitha, ki vedno skuša svoje tovarše tolažiti. Zate ni več priložnosti za pomiloščenje. Če bi bil jaz poveljnik naš»e baterije, bi kaj takega ne storil." Ko je Llovd enkrat uvidel, da je vse upanje splavalo po vodi, mu je naenkrat šinila druga misel v glavo; udal se je svoji usodi; padel na kolena in s povzdignjenimi rokami proti nebu obrnjen molil: "O, dobri in usmiljeni Bog! Daj mi moč, da umrem kot mož. Reši me smrti bojazljivca. Daj mi priliko, da bi umrl kot moji tovariši v bojni vrsti; daj mi moč, da umrem v boju za domovino. Prosim Te usliši me!' Ta molitev je Lloyda namali potolažila; vsedel se je na svoje mesto in čakal dneva, oziroma smrtne ure med neprestanim strašnim grmenjem topov v njegovi neposredni bližini; za padajoče krogle in granato se sploh ni več zmenil. Med tem je naenkrat v bližini začul odmeve znane mu pesmi, katera mu je donela od bližnje straže: " Rad bi šel dor x čez morje. Tu umreti nočem jaz!" (itd).--- Lloyd je tem besedam z vidnim zanimanjem prisluškoval. Vpraševal je samejara sebe, kam pa njega pot vodi? — V večnost! Večnost je edini zanj določeni dom.-- Naenkrat je nekaj v zraku nad njim za grmel, — blisk —^ - in — močen pok.--Stena vreč s peskom se je vrdla ter lico porušila; zatem je pa zopet nastala tema kot v Ko je prišel Lloyd zopet k zavesti, se je znašel spredaj pred vhodom razdejane stražnice. Kako mu še brenči v glavi! Vstal je oprši se na komolec in plezal na piano. — Glej jutranja zarja se tam v razdalji žo prikazuje! — — • rr • 1 v • GLASILO K. S. K. JEDNOTE 25. JANUARJA 1022. V tem trenotku se je povelj" nik stotnije "D" ojunačil in svoje borilce navduševal: "Možje in fantje! Mi bi se morali obrniti proti zapadu. Pa,—kaj hočemo, ker nam je municija pošla. Nemci so nas v past zajeli, v doglednem času že, nas bodo sovražne bombe pokončale; napad z bajoneti je tukaj brez pomena. Pa groza! Kaj leži pred 5Vseeno se jim pa bomo vbran njim na kupu vreč s peskom? -- Ko je z onega mesta priplezal, je videl vse razmesarjeno truplo njegovega stražnika. Uresničila se mu je želja, da je od Sel v večni dom. Kolika sreča za Lloyda? Zdaj je prost in svoboden. Zdaj je prost in svoboden! druži svoji stotniji, ki bo v krtitkem izvršila naskok na sovražnika* Zdaj je napočil trenotek, da lahko umre za svo jega kralja in domovino.-- Naenkrat se je Llovda lotila neka posebna zadovoljnost, veselje in pogum. Stopil je čez truplo mrtvega stražnika in se v divjem teku spustil čez porušeno vaško cesto med groznim . pokanjem granat. — Nič ga ni več strašilo. Naprej, naprej, da bo tudi on pri naskoku navzoč! -- Dospevši do nekega komunikacijskega jarka,, ni mogel več dalje. - Tam je zaČul čud- . ne glasove vojakov, pomešane s smehom in kletvino. —To so Nemci! — Takoj zatem je zlezel čez jarek in bežal naprej, ne ozira-. je se na točo svinčenk iz stroj-nic in padajoče drobce granat. . Niti ni čul klicev častnikov, ki so mu veleli skrije. Tekel postavili. Borimo se kot levi, saj spadamo k stotniji "D" čeravno je sovražnika 30 krat toliko kot nas. Ko bom ukazal, mi sledite, da planemo na sovražnika. Če bi vsaj imeli le eno strojno puško, pa bi jih uničili kot zajce! — Glejte, že gredo! Bodite pripravljeni!'' Ko je ravno stotnik jenjal DAVKI KI SO ODPADLI 2 NOVIM LETOM. Lloyd je stekel k strojnici in zagrabil proti Nemcem namer- jeno cev. Pritiskal je na vse ^^^ načine petelina strojnice, — pa I New York.—Z novim letom niti glasu ni dala, ker je bila je stopil v veljavo novi davčni prazna.Kaj mu je početi? Ves zflkon (Revenue Act) odi. napor je zaman! - Čemu se ni 1921, s katerim je deloma prej-na Angleškem privadil rabe šnji davčni zakon spremenjen strojne puške ? Vedno so ga sili- od 1. 1918. li, on se jo pa morilnega orož- Z novim zakonom odpadejo ja vedno tako bal in ogibal! razne pristojbine, ki so bile pre-Ta njegov strah bo sedaj pov- ceJ na "a ju! Kdo prihaja?-- luovdn vJeb kupm°< CZ $10; za Pahljar'e> na i da naj se v jarek Ravno v pravem trenotku je «Bog te spremi in blagoslo- ^ ^ *e je naprej da se stotniji D" na pomoč prite- U Znal sem, da naš0 otni- ^^ivoznik i »tniji "D", stoječi kel bataljon Škotov. Rešitev L ne boš osramotil." kakor T o'h .pridruži stotniji „ ----Puciw„wu8iw„ . v prednji bojni vrsti; tekel je je tukaj! — Kdo pa je oni ne- Lloyd je nadaljeval* "Z - t ja da ji pomaga v boju. — — poznani vojak ki je v najbolj božjo'voljo, če si tako na naš< ^Tako je pnsel zaničevani bo- kritičnem č*su tako uspe&no stotnijo ponosen, povej mi ka jazljivec do pravega spoznan-1streljal iz strojnice? - - ko nftJ g f(> strojnico ravHam?„ kupnino čez $1. Te takse mora nost izdeJovalec ne pa kupovalec, kakor je to bilo poprej. Izdelovalec mora naprtiti ta davek 1a kupovalca, pri čemur naj naznani, kolika je prvotna cena Države in pokrajine, l'i so že kritičnem času ni bilo tioliko izčrpale svojo kvoto, so: Jugo- porok in rojstev. Dandanes slavija; Grško; Poljsko; Portu-|se moro edinole Nemčija pona-gal.sko; Španska, neke državi-kati, da ima tako ogromno .steče v Evropi; Armenija; Pa»les- vil0 ženskih prebivalcev, ozi-lina; Sirija; Turčija; vsa osta- roma, da to število v tolikem la Azija razun Sibirije, ki je obsegu prekaša skupno število všteta v rudko kvoto; Afrika; I prebivalcev moškega spola* Nova Zelandija in Atlantiški --toki. Od držav, katerim je koncem leta manjkalo le malo do izpoilnitve kvote, naj omenimo Ogrsko, ki je koncem decembra od kvote 5,635 imelo še 78 priseljencev na razpolago; O VARČEVANJU. ' * ' . Delaj in varčuj. Prihranjen dolar, je prisln-žen dolar. — (Benj. Franklin.) Ravnaj premišljeno in hitro v vseh zadevah, pa boš uspeh ogrska kvota je bila ze nazna- , , • i * • - i- i n dosegel, njena kot izčrpana, ali kalku- XT. . , . i . , . 1 n i- Ni pravi uspeh oni, ki ne do- lacija je bihi popravljena. Itali-1 x x V ja s kv»to od 42,021 je imela 1,afia sroce 8 sabo' koncem decembra*še 2,220 pre- Vsak prihranjen cent ti po- ostanka, ko pomislimo, da je maKa k blagostanju. meseca decembra prišlo 4,976 Zavarovalnina ščiti tvoje Italijanov, razvidimo, da bo i- ljubljence v slučaju nesreče. talijanskaa kvota tudi prav Kdor manj potroši kot zas- kmalu izčrpana; Češkoslovaška huži, ta je na dobičku; ostali pa je do konca decembra izčr pa na izgubi. pala 85 odstot. svoje kvote od Privadi se varčevati, če ne te 1 A. OflQ ' bo razsipnost podjarmila. Tekom meseca decembra je Ko trka uef?reča na troja bil dovoljen vstop 17,493 pnsel- vrata^ tedaj ^ liaj, ^ jencem. Izmed teli je bilo 31 cvenk prihranjenega dolarja. Jugoslovanov. To so izjemni Var*uj tedaj, ko moreš, pa slučaji, ko SO priseljeniške ob-L . , . J., 1 la«ti v očigled posebnim 0kal- r>0!>b^lJ.1Z0?1U,V Sčinam dovolile vstop čez kvo- Posledice varčevanja so: leto. Na račun vse letne kvote pe,.navade' .tHo in zado" je dosedaj prišlo 6,588 prišel-rolf° jencev, ,rojenih v Jugoslaviji, Najlepša opora za starega, o-t. j. 183 ljudi čez dovoljeno nemoglega človeka je bančna kvoto. V obče ta prbeitek hranilna knjižica, pred stavlja slučaje, kjer bi bi- Kdor ne računa ua udobno la deportacija spojena z izvan- prihodnost, se bo s težkim sr-rednimi težkočami in je delav- ceni preteklost spominjal. ski tajnik izjemoma dovo- Začni že enkrat varčevati lil vstop Taki slučaji so pa Ko se temu privadiš, ne bo več jako redki in okoliščine morajo težavno kajti, stara navada je zares biti izjemne narave; najueležna srajca. n ikdo ne skuša priti v Združene ^ •__» * " , ... , države, zanašajoč se na to, da L * «e tako sijajno pla-se bo zanj napravila izjema. varčevanja ne mores PREBIVALSTVO NEMČIJE PO VOJNI. Nemčija je še le nedavno ob- Vladna statistiki nam kaže, da je izmed 100 oseb starih 65 let 54 takih, ki so od drugih od-visne; predno dosežejo 65. le- /.iictiu, A.U1IK.H ju prvoma ce a .'-..m • j v.i i -------1—" dotienoga predmeta in koliko ^ SV°J° »raduo poroc, o o ,0 jih umre 3«; pet iamgd osel. i . Iminulein Donisovanm m linrl.----^ ?____ ^^ . dfl l..^«o A„^žina,ahekna: Ko mu je njegov/že nmiro- ^vk^nanj?""""Ir^ Pranju iu Ijnd-[te i t tZ'^ekel^kaValtz Xra^rto 10 ^ N vso Odpravljena je tudi taksa uafc^ ^ Stiri s° P«®-' ■ je in n.ipiej tekel, skakal cez ,ow-ai5no vojni Znio do zrna pogao«, kamea kožul.ovine, .toaletno P0:!;'20/8'^ stetje sc ^ P^J do kamna palača. ' • ------ - - — # i - - ■— «-----i......- -.i- i'" ^.ct mm -1 predmete in srodbono in<5tni-l^ ^s l.'lU "TlV^fa*™*** Prijel |«ne„t, "I .Podatki, najnovejšega ljud-| , ^ posestniki avtomobilov v Barbertou iu Akrou, Okio! Kasarn plačati*Taksa"na pn^aioIminule" svetovn^ojne,I^P°PraTi' umetnin (slik, kipov, ftd.) ^ P^dice; skrčenje i----------, ■ " --- — o Zii via I i - i" 4Vtcl"° iy^'Wfm di junaški Pin. - Dospeli so kma- „0 stran. BOI„ pli(,a[, lacsa lla prodajo . ru kot besen dalje tekel Mor- o do onega mesta (strojnice), Koliko veselja'in ponosa, ko umetnin (slik, kipov, itd.) se \ dogodku pr. stražnici dospel Utovega pogina on Lloyd e- ——__ bam v minuli vojni, vsled izgu-1'V Vasi *«™zu i pomočjo do jarka v prvi vrsti, ko je stral' * Llovd je po onem strašnem va stotnija -over the top". Idogodku pri stražnici dospel jg0iovega pogina on Lloyd e-1 _— I v umnin vojni, vsiea izgu-j Pogumni vojaki so s pomočjo do jarka v prvi vrsti, ko je dini strahopetnež in bojazlji- PRISELJEVANJE V ZDRU- *>e Alzaške in Lorraine, ruhrs- °b enem sploh drugih zavzemali prve in dru- njegova "D" stotnija ono mes- vec stotnije ilT>". To delo ŽENE DRŽAVE kega okrožja, iztočne in zapad- VSem, Potnikom avtomobil- -----ri.---1-—~ —t.-.---.i . * 1 - ' F 'oy, da dajem potreben po4uk za vožnjo in popravke pri avtomobilih ali osebno, ali z dopisovanjem. Za podrobnosti USL ' 415 Euclid (Adv.) _ . - - i - . " . r;" . n 7 se živi. — 10 je eas njegovega arzave, ze nastanjenih v Zedi-vw» l oasioixa Zavzemala je za kop za zako- ce trupel ubitih nemških I usmrčenja določen po vojnem [njenih državah, je bilo določe-|harastka; pred 10 leti nazaj poni ulpomocjo bomb, granat |kov. — Niti se ni zmenil za klic sodišču!____' no, da se tekom tekočega fis-1™™—1910 je pa narastek zna- AT) Off Q i n 11 IA/iaaih I ti r\« * . . « . i i i / •« — . • . . ____I 1 "1/? KDO VE? kaj o mojem sina Josip Filak fvlu » i—-- —° v-----L---- i- : .... ...... "" socusou!----no, aa se tekom tekoeega hs- —1,7lu J1 ^ in tudi bajonetov toliko časa, tega, ali onega vzdihujočega «Ping!» _ semkaj po zra- kalnega leta (od 1. julija 1921 šal 16 odstotkov. LU| ki je sedaj 28 let ster, rojen da ni naletela na nek sknven ranjenca. ^ ku je nekaj pribrenčalo, in do 30. junija 1922) sme dovoli- Posamezne nemške države v Cornwall, Pa. Ker že 10 let nemški komunikacijski jarek. Končno se je ustavil na pred- Llovd ............ " " Poveljnik stotnije 44D" je ta- nji nemški bojni vrsti, kjer je rav koj spoznal, da je sedaj ujet, ležalo toliko mrtvih in ranjenih Usoda mu je torej --------v -uv-.uuvme, izvzemsi »aicsouMe ar- kot v pasti; in vendar se m Fntzov . — To je bilo njego- obsodbo natančno ob minuti žene države 179,134 priseljen- žave. Pao se ie pa število 11 inivAVA »rvAotro m hr>tal A li m d I Vrt hpja i »i 7nDlnnn I^nnr,!«„ I , v. ______I j • 1 v •» < . . I " " ta način izvršila. — cev, torej malo več. kot polovica Lpola znatno predrugačilo. Le-dos-1 vse kvote. Od 1. januarja do ta 1910 je živelo na Nemškem njegovo moštvo ni hotelo uma- vo delo in zasluga prostaka na k niti. V neposredni bližini Llovda, spadajočega k "D" Povelinik stotnik , . . ... ,irkH . . .. i . ... ^_ . , . . __ , I »vijiiiiv »LULiiije , vi«o-. »"v. jununij« lifiu ie ziveio na isemsxem so hrabri vojaki D ^ stotnije stotniji Od tukaj le Lloyd pevši do one strojnice je nag- 30. junija jih sme priti še 178,- 800,000 več žensk, kot pa moš- pred seboj zapazili veliko ste- pred sabo zapazil stotnijo "D." loma dvignil telo onega umira- 288. kih leta 1919 ^, to število' vilo Nemcev, pripravljenih na zajeto v past, pred njo pa cela jočega vojaka, ležečega čez st- Dejanski jih bo prišlo veliko na 2,800,000 dvignilo kar ie napad z ročnimi granatami m skupina Nemcev. _ čemu jim rojnico, Potegnil je iz žepa manj. Kajti, dočim so neka- pripisovati dejstvu, da je bajoneti, »totnjja "D bi sejstotmja D" ue odgovarja s svoj robec in mu brisal ves o- tere države — kakor na pr. Ju- Nemčija v minuli vojni dosti krvavi jen obraz. Spoznal je, goslavija — že izčrpale svojo vojakov izgubila in ker v tem da je umirajoči, Albert Llovd, kvoto in. jo bodo druge—na pr. bila morda še lahko rešila, če streli? — Čemu je vse tako ti- bi imela za dosti municije in ho? — Čemu čakajo?-- bomb na razpolago. Vojak v Končno je spoznal, da jim je tako kritičnem položaju brez municije zmanjkalo, municije se pa ne more braniti; — Kaj je pa tukaj na desni ne kaže mu drugega, da se umi- strani? — Strojnica. — Ali bi ka, ali pričakuje na svojem ne bilo prav poslužiti se tega gotovo smrti. — Ta stn- orožja v tako pritičnem času?— Ko je dospel do strojnice, je spoznal vzrok čemu ne strelja. mestu gotove smrti. — Ta sto tnija "D*' še nikdar ni bežala ; to bi bilo čez njeno čast, u- gled in zgodovino. Nemci so imeli samo še kakih 300 jarkov, pa bi bili dospeli v neposredno bližino stotnije * * D" in zmaga bi ostala na njih strani. Okrog in okrog nje je ležalo šest mrtvih angleških vojakov. Morda bi bili le ti svoje * delo častno izvršili, pa sovražna granata jim je to delo za vedno prekrižala. Reading, Pa., potem je pa fcl nekam proti Braddock, Pa. Morda rojaki v Pittsburgh, Pa. vedo kaj o njem? Kdor mi naznani njegpv sedanji naslov, dobi primemo nagrado od mene. Joseph Fillak, Cornwall, Pa. ^HPHHQHHHI BBBB prostak stotnije "D".--. Italija — izčrpale bržkone te- Na to je spoštljivo pokle- kom tekočega meseca, na drugi knil in se nagnil k umirajoče- strani je ne bodo druge, ki ima-mu, zakrivšimu z robcem raz- jo veliko kvoto, niti približno mesarjeni obraz in velevši svo- izčrpale. Na primer, Velika jim trem tovarišem: Britanija s kvoto od 77,205 je' 44Veste, kdo je to? — Albert do konca decembra, torej tekom Llovd, naš dezerter in bojazlji- polovice fiskalnega leta, izčr-vec. Rešil je svojo čast s tem, Pa'la le okolo 33. odst svoje kvo-da je kot junak umrl. Umrl Ue; Nemčija s kvoto od 68,039 je zato, da bi njegovi tovariši ^ 15 odst.; Avstrija s kvoto od živeli. časten .mu bodi spo-' 7,444 skoraj 33 odst.; Ruaija s min! —;" kvoto od 34,2477 le 35 odst. ce- (Konec.) Iloletne kvote. POSIUATVE, Jugoslavija: I talij*: 500 kron za... .$ 2.10 100 lir za... .$ 4.S5 1000 kron za.... 4.00 1000 lir za.... 47.00 ' 10000 kron za.... 39.00 10000 lir za... .465.00 Nemika Avstrija: 1000 kron za_____$ .75 Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska del« za tuksj in stari kraj. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknišhe (Mortgage). Prodajamo hiše, lote in farme. Ža itejasfcfla k* obrnite na , • MLADIC & VERDERBAR, X334 W. 18th St. Chicago. HI. 25. JANTTARJA 1922. GLASILO K. S. t Umrl je -na Grosupljem g. Jožef Okoren dne 18. dec. v 81. i letu svoje starote*ft Brl vzoren mož, cerkven ključar, nad 50 let, uanen gospodar. Naj, počiva v miru! - , \ — Umrl je v Stražišču pri Kranju Valentin Tepina, ple-tarski mojster in posestnik iri dolgoletni tajnik tamkajšnje skupne Jugosl. strokovne zveze. Bog mu bodi za zvesto ljudsko delo obilen plačnik! Pogreb gospe Dolšakove. Dn0 28. dec. se je vršil pogreb ,88-letue gospe Terezije Dolšak, matere zdravstvenega referenr, ta g. dr. Bolšaka. * ^lož pokojr nice je til železpicarln je postal žrtev svojega poklica. Lokomotiva mu je odtrgala obe n(>gi, Vsled cesar je ninrl.'7 Pot' kcgnica Je • nato' sama skrbela za si njega sink in ga ižšolala za zdravnika. ' P^greb'a se je ur] deležil tudi g. prost Kalaii. Blagi ženi večni ^dkoj, a g. doktorju naše iskreno sožalje! >n. Smrtna nesreča na Planici. — Stir jei Rateuani so sil na lov na divje koze* Pri pastirski koei na Planici so se razdelil^ . Gonjača sta odštla po žlebu pod Moistrovsko, lovca .pa. sta ostala iu čakala na koze.- v Kljub silnemu viharju sta korakala' * j- - J-.--.; ■ gonjača pogumno .naprej , m prišla do strmega obronka, le malo oddaljenega pd groznega prepada. . Bodisi, da se jima je vdrl sneg, bodisi, dajihje vrgel vihar: zmanjkalo jima je tal in padla sta v prepad cez 200 metrov4 Visoko šteno, kjer •sta obležala mrtva. Ponesrečenca Sta bila' il-letni Jerrteg Mozik'm 17-letni sin-edinec :" ^a^^P^r ^ttttcot^ sinj- *niih ^ri Pttiju.* Posestnik Ve-s6 lijak V Vlomili pri Polen šakfc se je podal dne 20. decembra V *k(?li po\ 7.-ure zjutraj na živinski sejem v Pttij: Doma je pustil mater Terezijo, ženo Albino in 6 tednov starega otro; »^a. - 'KOvSe je zvečer istega dne vtitil domov; .se. mu je nudil v sobi grozen prizor* i Njegova iona je ležala vsa Okrvavljena, mrtva na tleh; imola je rane na prsil^in trebuhu, j Pričel je o-bupno klicati na pomoč in stopil k postelji, da zbudi mater. , A tudi. ona se ni ganila. Imela je . razbito glavo. Morilec je pustil pri .miru le otroka in odnesel » Jiekaj obleke in par klobas iz podstrešja. .-;< Or roŽJ«ki pridno poizvedujejo pO morilcu« Neki osumljenec (je . zse v.zapor^b ^C .t Slovenska rodbina ^iTrstu m-morjena. Grosyia tragedija se je te dni odiflraja v gostilni ",Pri v Trstu v samot- ni. ulici deti a Tesa štk?. 47. La^nik g(^ti!nefinytudi 4 nadstropne hiše, v kateri se nahai-\|d-j#šitina; Karl^r je bivši postajenacelnfk V Ajdovščini Kari Košuta, ki se je lansko leto z ženo in dvema otrokoma preselil v JVst, kjer je skuprto s prijateljem JerklČeip kupil omenjeno hišo in otvoril gostilno. Ko je Koluta v pondeljek' zvečer ravno z nekim gostom obračunal, odmrla so se naglo vrata in. V gostilniško sobo sta stopila dva oborožena - razbdjniEv ki "sTS* imela "kriir ko na obrazu. V iMut^ ^ jo odigrala grozna tragedija r P0 Woizpovedan ju. imamo 1» ti* v^uf«f?r« cij, v katerih zahteva: .pojas- zahvalo za njegov trud in vest-la na lice mesta, je konstatira- _ * ____.____TJL.. „r*Bt « Vofn™ Zu i« nWil v la smrt Karla Košute; tudi njegova žefria je kmalu izdihnila. Sinček je ranjen v desno roko. Umor je vzbudil med ljudstvom veliko ogorčenost, Policija je areitirala pet oeeb, Naj* brže gre za osebno maščevanje, "Hovi C as" ptfa: "Bizanti-nrcem." V Kamniških planinah se mudi kralj Aleksander na lovu. Došel je tja "incognito", to se pravi kot zasebnik, ki se hoče malo razvedriti. To je človeško umljivo in pravilno. Toda naši demokrati po svegem časopisju sedaj delajo o tem čisto privatnem dogodku tak "tamtam", da to spominja že na bizatinske ma-nirq tiste stopinje, ki so celo pri Habsburzanih bile redke. Vs&k smehljaj, vsak kraljev požirek, vsak grizljaj in vsako besedico registrirajo ti bizan-tinci z nepopisno naslado v ce liht treh kolonah "Jutra". -Cisto točno so nam povedali celo minuto,, kdaj je kralj ugasnil v svoji sobi luč. Vse to dela bizantinec v nadi na križe«, ki ga pričakuje. Nam in v-sem poštenim državljanom se tako bizantinsko mahanje z repom gabi. Gabi se gotovo tudi kralju samemu ki ima, kakor je znano, jako fin okus. Ker so kraljevski lovi že na sebi draga reič, se bodo. sedaj brez dvoma še podražili, ker bizantinci gotovo, pričakujejo, iz proračuna za lov raznih odlikovanj in premij za svojo po-Jito tinto. — Birokratizacija Belgrada. V Belgradu je sedaj -6830 državnih uradnikov in uslužbencev, od teh 3593 ukaznih uradnikov, ^tužine Vseh držaVnih nameščencev štejejo 19,296 članov. Državiii uradi zavzemajo samo v zasebnih hišah 3000 prostorov. Zahteve primorskih Sloven-cev. V rimskem parlamentu je slovenski narodni poslanec Sček vložil celo vrsto interpela ve nape ve — zato so mu bili tudi novi zvonovi treh moravškib podružnic z neko izredno živahnostjo peli zadnjo pesem v Usoda nemškega , inženirja. Te dni je ljubljanska policija aretirala mlajšega moškega, ki je po hišah beračil. Na policiji se je mož izkazal z listina-ki dokazuj'ejo, da je inže- ner, doma iz Nemčije. Povedal je, da je iščoč službe prepotoval Češko, Avstrijo ih Jugoslavijo, a povsod je trkal zaman. V Ljubljani sej je vdin-jal kot navaden delavec, a do prvega plačila je moral bera-: citi, da ne bi umrl od pomanjkanja. „ Rezultati ljudskega štetja v Sloveniji. Te dni je bil ministru za spcijalno politiko v Bel-gradu predložen izid ljudskega štetja 119, ozemlju slovenske pokrajinske uprave. ,, Vseh prebivalcev je en milijon 56 tisoč 464,,med njimi je po materinskem jeziku 985.155 Slovencev, 10.721 Srbohrvatov, 4196 drugih Slovanov med njimi največ Rusov in nekaj Čehov; Nemcev je 39.631, Madžarov 14.897, I-talijanov 680, dalje 14 tisoč 63 tujih! državljanov in 16.454 "neodločnih". Med tujimi državljani' je veČina Avstrija ceV in nekaj Madžarov, nekaj Čehov in vsi Rusi, med neodločnimi so šteti vsi oni begunci iz Primor ja,. pri katerih ši«>mo m hranilno ulo*o po 3 odst. ki jih pripnemo k glavnid ako jih ne dvignete. Naia banka je pod nazorat-vom vlad« Združenih držav la članica federalnega rezervnega sistema. . Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavili aj o sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti * nevednostjo ljudstva, kadar želite poslati denar ? izpostavljene nevarnostim o*« Povprašajte nas za nasvet in cene, tiaro domovino 1 nja m tatov, prinesite jih k nam ter v am ji — THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 Severov.i zdravila vrdr/iijfjo juiravifc v dru/inah. w. f. sevf.ra co. edar rapids, iowa ■JLi."u ' j I JJ.-JJ.--JVl^, ,1', IB je bolj po materi, ali Lazar mV prav nič všeč. Njegov napuh, nasprotovanja in trmoglavost me dražijo. In morda mi je ravno to, da bi njemu kljuboval," privedlo-tako daleč, ie.>'ZveW ti fant je ta Atfion, le. rada ga imej!. Kdaj po jelen!" Ančki se je utrnila solza, v prsih ji je postalo tesno, da je 'vzdihnila: "Oh, da bi vsaj tega ne bilo treba!" "Oho!" „ "Kaj veste vi, kaj se pravi, pusti dom in stariše, pa iti za njim----Pa tudi to bi se premagalo lahko, ko bi bili vsaj starši zadovoljni. Tako pa __ »'* (Dalje sledi.) ZDRAVLJENJE BOLNIH. V bogati zemlji Evrope, Azije in Afrike se dobivajo redke rastline, iz katerih se proizvaja BOLGARSKI KRVNI ČAJ ki pomaga naravi lahko gibati odvajalne organe Čistiti kri ( sladiti želodec < pospešiti delovanje obisti poplaviti jetra , Vzemite vročega, da preženete prehlad, se čuvate 44fin'"in pljučnice. Se prodaja v lekarnah pov-sodi ali po posti velika škatlja $1.25 ali 3 za $3.15 ali 6 za 55.25.? H. H. Von Schlick, Pres. Marvel Products Co., 436 Marvel Bid*. Pittsburgh, Pa. Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene, se nudi u-godna prilika onim, ki«eo v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene in tozni red parnikov. Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pi- 8 X ^ f i Jr fšjte^po tozadevna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prearite naše bank*, ki Vam nudi toinost in nizke cene. Ljudaka povest. Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem. WASHINGTON (Napisal Franc Jaklič) je glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki ilo-venski urad se^ nahaja SAMO v VVashingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI. Ime A. M. WilsOn je znano že 30 let. Pišite danes, po našo slovensko brezplačno knjigo v izumih in patentih. A. M. WILSON, Inc. SticreMM.rst to Uie lat« A. M. \Viko« ' PATENTS 312 Victor Building. WASHINGTON, D. C. Prva Narodna banka, Chis-hoim, Minnesota (The First National Bank, Chisholm, Minn.) Vam vošči uspešno zdravo,zadovoljno in srečno novo leto! Mi upamo, in smo trdno prepričani, da se bodo delavske razmere v tej naselbini in okolici zboljšale in da bodo vsi naši odjemalci ter prijatelji preživeli srečno in uspešno novo leto 1922. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. First National Bank CHI8H0LM, MINN. Zakrajšek & Cešark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York Oil POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici Slavna društva K. S. K. J V»e tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila L t d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni, ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijsk* tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezile. Kadar torej rabi vaše sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do naa. V naii tiskarni m tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—z& pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St._-:- -:- Joliet, Illinois. Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo alt čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na atari in zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. » Frank Gouze, Slovenec, je blagajnik'banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v materinem jeziku. "Točnost", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland Street New York, N. Y Generalno zastopstvo JADRANSKE BANKE. * *. in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA: Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik Ercegnovi, Jolsa, KorŽufa, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb. ITALIJA: Trst, Opatija. Zadar. NEMŠKA AVSTRIJA: Dunaj IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila y Jugoslaviji, Italiji in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke kronah, dinarih. lirah in dolarjih, plačljivo na vpogled pri Jadranski banki in vsah njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in za vse črte. Kadar ste na potu v staro domovino iu se nahajate v New Yorku, se Vam bo izptočalo, ako se zglasite glede ureditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite paro-brodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugod. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo do velike koristi za vse one. ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Frank Sakser State Bank DENARNE POŠILJAT Krasni stenski KOLEDAR za > leto 1922. Koledar ima 14 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9palca in dolge 16V1» pl&ca; tako krasnega in lepega KOLEDARJA še niste imeli v hiši; cena je 25c s peštarino; pošljite poštne znamke in Vam ga takoj pošljem. Za lase, za sive lase, moške brke, za prahute na glavi, za rermsti-zem, otekline, za rane, opkline, bale, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, srab, in soinčne pege, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulj« in se veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj. VE V JUGOSLAVIJO. DIN ARE — DOLARJE liitro in sigurno po naj mzji ceni. Šifkarta za vse črte, Emil Kiss, bankir 133 Second Avenue New York, N. Y. Jakob Wahcic CLEVELAND, OHIO. 6702 Bonna Ave. N. E. Začimbe, zelišča in najraxno-vrstnejša domača zdravila katera priporoča magr. Kneipp, Imam vedno v zalogi. Pilite po brezplačni cenik. MATH. PHZDIR . O. Box 722, Oity Ball Station NEW YORK OITY. Established 1857 Petinšestdeset let poslovanja. Well Installed MONCRIEF [furnace Postavimo jih ▼ bližja 90 milj od Jotiete. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik Shop 1212 N. Broadway Stk». 12t)7 Ctora St. Phone 1255-M Joliet, BI. Furnace, Gutter, Cornish Slat-ing-Ceiling Work._ TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 185 MATIJA SK2NDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.