Naj Ted j i slovenski dnevnik Združenih državah Velja za Vfe leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List rslovenskih, delavcev v Ameriki, Tke largest Slovenian Daily in* the United States. Issued every day except Sundays •2nd legal Holidays. 75,000 Readers. . TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 156. — STEV. 156. NEW YORK, MONDAY. JULY 6, 1925. — PONDELJEK, 6. JULIJA 1925. VOLUME ^XXm. — LETNIK XXXIII. ZAHTEVE PREMOGARJEV Pren " bodo zahtevali povišanje plače za 22 odi /, check-off sistem in dveletni dogovor. Konvencija antracitnih premogarjev v Scran-tonu je sprejela mezdno lestvico, ki bo predložena dne 9. julija delodajalcem. — Lewis baje smeši posredovanje prec cdnika Coolidge-a. SCRANTON, Pa., 5. julija. — Mezdna lestvica, sprejeta skoro brez opozicije na konvenciji antracitnih premogarjev, zahteva povprečno povišanje plač za dva in dvajset odstotkov, check-off sistem, plačevanje po takozvani "dolgi toni", 2240 funtov mesto premogarsk toni 31 36 funtov, pet dni trajajoči delavni teden ter dveletni kontrakt z delodajalci. Te zahteve bodo predložene zvezi antracitnih delodajalcev v Atlantic City dne 9. julija in tem zahtevam bo sledilo končno prdkinjenje obratovanja, soglasno z Andrew Mattey-em, predsednikom Hazelton okraja, ki je naročil ob zaključenju konvencije delegatom, naj se pripravijo na stavko dne 3 I. avgusta. Edinole glede zahteve, tikajoče se check-off sistema, je zadela administracija premogarske unije na opozicijo. Golden in Kennedy sta pojasnila z umerjenimi izrazi, da bi bila uporaba check-off sistema, če bi bila dovoljena, odvisna od prostovoljnega sodelovanja mož. Mattey pa je bil brutalen. — Ali dovoli gospoda eno vprašanje? — je vprašal. — Da, — je odvrnil Home. — Vedeti hočem, koliko ste dobili za ta govor, — je vprašal Mattey. Odgovor Horne-a je bil nerazumljiv v velikanskem kravalu, ki je nastal ob tej priliki, in par trenutkov pozneje, ko se je glasovalo glede te zadeve, je bilo le enajst delegatov s Horne-om v opoziciji. Po sprejemu zahtev glede mezdne lestvice je konvencija imenovala komitej šestih iz vsakega treh okrajev. Ta komitej bo zaeno predsednikom Lewisom, podpredsednikom Murray-em ter tajnikom Kennedy-jem predložil zahteve delodajalcem. Ta komitej ima polnomoč ter lahko predloži katerikoli sklenjeni dogovor splošnemu glasovanju premogarjev ali pa tri-okrajni konvenciji, kot se mu zdi primerno. Premogarji priporočajo ustanovljenje seniori-tetnega sistema, soglasno s katerim naj bi se starejše može zadnje odpustilo ter prve zopet sprejelo na delo. Konvencija je tudi priporočila, naj se v slabih časih na enak način porazdeli delo po vseh poljih, mesto da se koncentrira produkcijo na eno polje ali več. Po sprejemu mezdnih zahtev je predsednik Lewis posvaril delegate, naj se kiitizirajo izven unij-skih prostorov mezdne lestvice ali naporov mezdnega komiteja, kajti delodajalci izvedo za take komentarje ter se jih poslužujejo v svojem boju proti delavskim delegatom. — Potem ko je vaša unija zavzela stališče, — je rekel, — postane to stališče stališče vseh. Edini prostor, kjer se lahko da izraza svojemu mnenju, je v zborovalnih dvoranah. Velika tatvina v Vatikanu. V Vatikanu je bil izvršena velika tatvina. — Izginil je prstan svetega Petra,$250,000 vreden zlat križ in druge dragocenosti. — Vlomilci so oplenili zakladnico. DICKENSOV DOM RIM, Italija, 5. julija. — V petek ponovi so t drli vlomilci v zakladnico svetega Petra v Vatikanu ter neodsli posvečeni nakit v vrednosti nekako en milijon dolarjev, vključno prstan s kipa svetega Petra v Baziliki. Kljub mrzliemmru iskanju policije ter uradnikov Vat'ikana ni bilo doseddj moigoee najti še nobenega sledu o tatovih. Čeprav je predstavLjal ukradeni na kil ,le majheln del velikanskega zaklada, nahajajočega s« v vatikanski zakladnici, je Vatikan skrajno poparjen, kajti j prvikrat se je pripetilo, da so sej vlomilci lotili za'kladnice. Sovražne armade so sicer večkrat zahteva-1 le tribut iz papeške zakladnice, a v zakladnico niso še nikdar preje stopili drugi 'kot oficijelni varuhi zakladov. Zaklad se nahaja v zakristiji, zaklenjen v masivnih omarah. Eden številnih mežnarjerv je našel na tleh prev sobe vse polno vlomihiega orodja, kose vrvi ter majhne posvečene predmete, katerih tatovi oeivichio niso hoteli xz iti seboj. Kavrdrnal Marrv del Val, arlri-diakon Bazilike ter vrhovni varuh zaklada, je takoj prihitel na lipe mesta. Ugotovil je izgubo posvečenega »prstana, spadajočk bronastemu kipu svetega Petra ter številnih drugih draguljev, ki so pokrivali kip ob slovesnih prilikah. Kljub svojem u š-paniskeinu dostojanstvu je bil kardinal strašno vznemirjen. Njegov gla-s se je tresel ko je rekel: — Da, sveti prstan je izginil. To je preveč strašno bogoskimri-slvo, da bi se razpravljalo njem. Seznam pogrešanih dragoecuiih stvari vključuje zlato altaiuo opremo, posejano z dragocenimi kamni in vredno $100.000. To -o-premo je dal papež Pij kardinalu Merry dey Val. Kardinal pa jo je podaril cerkvi. Izginil je COPYRIGHT KEVSTONC VtCW CO, N£W VO'K Pred kratkim so otvorili v Londonu v l>iekens«?vi rojstni hiši "Dickensov maazej*\ V muizeju je zbrano skoro vse, kar spominja na slavntiga pisatelja. Slavnostni govor je imel lord Bkiketmfhead, angleški tajnik za Indijo. Novi potresni sunki v Calif orni ji. Santa Barbara je doživela svoj šest in devetdeseti potresni sunek. — Mesto se je že privadilo vsakdanjim stresi j a-jem. SANTA BARBARA. Cal., 5. julija. — Majhen potresni sunek s*e je pojavil malo po enajsti uri z uit raj. Sunek ni povzročil nika-ke Mplošne razburjenosti. Nikjer nri bilo takega vznemirjenja in strahu kot prevčeraj-šnjem ko so telefonski operatorji zapu.Mtili svoja mesta ter t včeraj zjutraj. Včeraj pa so vztrajali na svojih mestih. Včerajšnji sunek je bil sest in devetdeseti izza ponedeljka, ko se je pojavil prvi. Svet ealifornij4tih 'inžiairjev. ki je pr dložil >i>odrofl>no porodilo ceni skupno žkodo na javnih in trgovskih poslopjih v Santa Barbara na £6,230.000. Ta cenitev pn ne vključuje škode, povzročene na privatni lastnini. Inžinirji so izjavili, da je stari frančiškanski hnsijon. najbolj »splošno znano poslopje v Santa Barbara, varen, ko .bodo izvedene? potrehne poprave. ^ Zakladniški tajnik Meilon je mokrač. Governer države Penn-sylvanije je izjavil, da je zakladniški tajnik Mellon mokrač. — Tekom svojega poslovanja baje ni hotel osušiti Združenih držav. o. ...... . da se dobi zgodovino posameznih Lewis ni hotel komentirati mezdnih zahtev. Tu-vfc6sov. cii ni hotel povedati, kakšen bo po njegovem njne-nju izid pogajanj z delodajalci. Ničesar ni rekel glede poročil iz Swampscotta, da namerava predsednik Coolidge preprečiti izbruh stavke in tudi ne glede odgovora Rockefellerja na obdolžbo, da je sklenil velekapital zaroto, koje namen je vpropa-stiti premogarsko unijo/ Ljudje, ki uživajo njegovo zaupanje, so izjavili, da se je čudil naglici predsednika, da intervenira v slučaju stavke. Sovjetsko poslanstvo na Kitajskem. MOSKVA, Rusija, 5. julija. — Sovjot.ski o/brtni snrl se je lanstvo, ki l>o razpravljalo o juedoebojniih obrtnih odnošajih. Sovjetska vlada je darovala 25 tisoč doLarjev .sorodnikom kanton skih žrtev. TOKIO. Japonska. ">. julija. — tudi zlati križ, posejan z biseri in i Številne hiš - so se porušile, ko je rubini, katerega je dala prad šestdesetimi letii papežu IX. eolom-bijska republika. Njegovo vrednot se ceni na $250.000. Izginilo je tudi več nadaljnih zlatih kri-žev, med temo eden. katerega je podaril španski kralj Alfonz. Vatikan je informiral policijo, da bo težko določiti približno vrednost -ukradenih. predmetov, kajti ti predmeti obstajajo ie starodavnega nakita, napravljenega pred sto tinti in stotimi leti. po naročilu različnih papežm\ Pregledali bodo vatikanske rekorde. Policija je mnenja, da morajo vedeti nekaj o tatvini delavci, ki so pop&vljali mramornata tla v dvorani kanonikov, poleg zaklad niefe. Policija je vse zaslišala, a ni izvršila nobene aretacije. Veliko luknjo so našli v zidu dvorane vodeeo v zakadnico. Bilo je treba kopati noč in dan, a nrkdo ne Ve, kako :se je to zgodilo. Policija je mnenja, da niso ti delavci .soudeleženi pri tatvini. Pravti, da se je najbrž par pretkanih mednarodnih vlomilcev pomešalo m^d dlelavce ter jim celo {Omagalo več dni, direktno pred očmi mežnarjev in kardinala del Val. 1ci je vkak dan obiskal c.a-^kkdnieo. Kardinal Gtasparri, »papežev dr- j-^s \ .. ;r . PORTLAND, Oregon, 5. julija. Zakladniški tajnik iMellon ' 'ni hotel Izvesti dbižnosf svojega urada" pri iz Itnju prohrbicij.^ke po-rtave, — j»t«• 11a razpolago, silo in denar in s tem, da bi izjrnal j>r>I.istiko iz službe za izvedenje prohibicije, bi lahko dobil vse ljudi, ki bi jih potreboval. On pa ni hotel izvesti ciolžnosti svojega urada in preveč dobrih ljudi v Zdrženih državah jra jo odkrito aH tajno podpiralo v trm odpoiru. ker so ti precej moč am potres obiskal me-1 ,JU(]"ie inisIili' da Mellon dober sto Jonago, sto milj zapadno od iZa Kobe, kjer «0 tudi čutili sunek.! ~ Tajnik Mellon, ki je bil dol-N obeti o človeško življenje ni bilo ■ leta proizvajalec in prodajalec izgubljeno. GROZNA NESREČA V BOSTONU Plesalna dvorana se je porušila, in ubitih je bilo dvanajst ljudi. — Sedemnajst poškodovanih je v bolnici. — Med razvalinami so najbrž zakopana še nadaljna trupla. — Cele tone opeke in lesa so zakopale obiskovalce zabavališča v kitajskem mestnem delu. BOSTON, Mass., 5. julija. — Med razvalinami petnadstropnega poslopja iščejo trupla ljudi, ki so izgubili življenje, ko se je poslopje sesulo. Zgodaj včeraj zjutraj se je sesul stari hotel Dreyfus, v katerem je bil nastanjen Pickwick klub ter se domneva, da se je nahajalo v poslopju najmanj 1 25 l^udi, ki so praznovali praznik neodvisnosti. Nekateri so ušli, a druge so zasule razvaline. Tekom celega včerajšnjega dne so nadaljevali z reševalnimi deli in pri tem so uporabljali velike parne lopate. Tudi ponoči se je vršilo delo s pomočjo velikih žarkometov. Reše\alci lTjavljajo, d*, je de včeraj zvečer 11-mrlo dvanajst ljudi na posledicah te nezgode. Tri ženske in dva moška so pri vleki iz razvalin mrtve. Trupla petih moških in ene ženske so privlekli pozno v noči iz razvalin. Sedemnajst ljudi so odvedli v bolnice v Bostonu in štirje teh so smrtno-ne-varno poškodovani. Reševalci priznavajo, da ne vedo, koliko ljudi se je nahajalo ali se še nahaja med razvalinami. Ljudje, ki so srečno ušli smrti ali težkim poškodbam, so mnenja, da so razvaline zasule od trideset do per. in sedemdeset ljudi. Pickwick klub je bil nastanjen v drugem nadstropju prejšnjega hotelskega poslopja. Vršil se je program za proslavo 4. julija, ki je tudi vključeval ples do štirih zjutraj, ko se je brez vsakega svarila, malo po tretji uri zjutraj porušila streha, z vsemi petimi nadstropji vred. En stranski zid, v bližini katerega kopljejo zemljo za novo poslopje, se je razpočil ter padel na del razvalin. Požarna bramba v družbi policijskih rezerv je bila takoj na licu mesta in istotako ambulance iz raznih bolnic. Tekom celega jutra in dopoldne so bili reševalci mrzlično zaposleni, dokler niso spravili na dan dvajset oseb. Čudna vaška šola. jul. M-1.1 i. zganja m ki se je šele v zadnjih par tednih iznebil svojih interesov pri milijonski zalogi žganja, je bil izbran/ da izvede to postavo 1 ir - je -sprejel vse odgovorno--ti. IViwcni naravna posledica tega je znana vsakemu, ki hoče kio avgu-ta meseca WASHINGTON'. D. < Aparati na Georgetown vseučilišču so zaznamovali močen potre-tekom \xr irajšnjto jutranjih ur. Središče potresa se nahaja v Veliki razdalji od Washington a. Oče Tondorf je izjavil, da je j »tirno ral biti potres približno tako — Upam resno, da bo ta ue-močan kot oni. ki je opustošil To- j znosni položaj, odpravljen z leta 1923. i Imenovanjem ig^nelrala UVndrew- --' sa na mesto načelnika izvršfval- ' ne slu2be zaikl a d miške ga depart-inenta. Ko se bo to zgodilo bodo tudi končani dnevi butlegar-jev. Odgovornost za 44javno izzivanje postave" poeiva deloma tudi na državljanih, "ki so trpeli to izzivanje kjer bi ga lahko od>t rani i. ika jti v laikih zadevah ima narod vso polnomoč '. — je r^k«*! 'Pinehot. Prodaja potasa. BERLIN. Nemčija, 5. julija. — Nemški potaškii sindikat je sporočil rekordno trgovino za prvo polovico krta. Prodaja je zna&ala več kot 733.000 v primeri s 32 /.000 tonami v isti dobi prejšnjega leta. žavni .tajnik, je obvestil pa-peža ob devetih zjutraj, tri mre po razkritju tatvine. Papež je bil zelo Vžaloščen. Profil je. naj ga informirajo o napredovanju prolska-Ve. Rekel je. da je prav i>osebno v skrbeh glede keliha, ki je bil ne koč- last kardinala Stuarta iz Yor-'ka. Zelo razveseljen je bil eno uro poKiirje, ko sjo našli kelih nepoškodovan. Popoln solčni mrk. WASHINGTON. D. C.. 5. jul. Mornariški department je sklenil poslali na Suma-tre poseojavil v šolskem okraju številka 5. v Forest-bnrg, Sulliv»an okraj. Le en razred obstaja v tej šoki (in le en šolar je v item razredu. Učiteljica je Mrs. Mart Rickey in ufčenka je njena hčerka Ana. Se I wed kratkim je imela šola pet in dvajset učencev, ki pa so se medtem ipreselili drugam. POZOR ČLANI SLOV. DEL A V. PODPORNEGA DRUŠTVA V NE\7 Y0RKU! V sredo dne S. julija se Trši važna seja, pri ka-teri morate biti vsi navzoči. onimi, ki se te seje ne ude!h- že, se bo postopalo strogo po pravilih. Začetek ob 8. zvečer. Sr- ja bo v prostorih 101 Ave. A. Tajnik. DENARNA IZPLAČILA T JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. s Dum ao naš* out alaMi* JUOOS LATIJA i 1000 Din. $18.80 2000 Din. — $37.40 6000 Din. — $93.00 PH mkMllJh, M snsiaj« Banj k«« krt m fliri <1miJ»> sa poštnino in drage itnike. ■■lHMIJa na zadnje »eite ta b»la~ Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivaliiče da hitreje najdemo naslovniki. "G LAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876. DOHENY w --- V pogovoru, ki jo bil objavljen veers j v nekem strogo kapitalističnem newvorSkem listu, je naslikal Edv. ard Dohitiny svojo lastno nI i ko glede transakcij, tikajoC-ih se mornariških peltrolejskih rezerv. Predstavil se je v ulogu zasledovanega domoljuba, ki je sko-ro lastnoročno obvaroval narod pred nesrečo v Paeifiku. Obetaju pa v prvri vrsti enostavno dejtvo, da se je v obrambi samega sebe ter bivšega tajnika Falla izognil vsaki razpravi o $100,000 v majhnem kovčegu. Doheny je'pusttl rto zadevo -na strani na nasvet svojega pravnega zastopnika. Do tega je bil iudi popolnoma upravičen, ker je bil -pogovor namenjen čaisniku. Ne sme pa pričakovati, da bi javnost sprejela njegovo izjavo ob enajsti uri kr i odkritosrčno poročilo o njegovih odnošajih s tajnikom Fall. Cela stvar ni vsled tega nič njne ladje ter popoln sistem cevi in sesalk. Vse to naj bi se storilo, — vsaj to storijo nam hočejo obesiti, — brez vednosti Japonske in vsled tega je bilo treba storiti to tako tajno, da je morala mornarica naprosili Doheny-ja mesto kongres, naj stori to ter da potrebni denar na razpolago. Na Havajskem otočju je bilo nekako 100.000 Japoncev ob času, ko sta sklenila admiral Robinson in Dohenv tako patriotično zaro«to, da izvedeta .te priprav za vojno. Ali misli Dohenv sedaj tin ali je vrjel tedaj, da bi mogel prikriti Japonski zgratTriev "najfinejše mornariške kurilne postojanke na c-eiem svetu".' Če sta on m admiral Robinson vrjela to. potem vrjameta pač vsako stvair. Mogoče je admiral Robinson prav tako "zaslepljen"' kot pravi Dohenv, da je. Admiral je mogoče izgubil glavo. Malo težko pa je vrjeti arg"iunentu Do htm-j a, da se je tudi njemu zmedlo v glavi in da so ga potegnili za lase v to podjetje. Če čitaite zadnjo obrambo Doheny-ja, ne bofcte našli niti najmanjše omenit ve vulgarnega vprašanja dobičkov. Dohenv je začasno pozabil svoje bolj vrjetno zveneče ugotovilo, pod ano 'kot jjnea, da je nameraval napraviti sto milijonov iz califorjiij.skLh »petrolej ski li koncesij. Če pa citate njegovo obrambo, boste skoTo prepričani, da se je lotil Dohenv dela za admirala za en dolar na leto. Težko je sprejeti njegovo sliko o deželi, ogroženi od invazije, o admiralu, ki jo hoče na tajnem braniti s konstrukcijskim delom, ki bi bilo tako očividno kot je Woolworth Buildirtg in o pretkanem trgovcu, ki je vzel na svoje rame breme narodne obrairibe, ne da bi imel od tetga kak dobiček. Če pa si oglodam« časovni red te al'ere. postane njegova slika še bolj nov rje t na. Dramatični poziv admirala Robinsona na Dohenv-ja, naj reši deželo, se je pri|>etil nekega decemberskega večera leta 1921. ko je zborovala wa^hingtonska konferenca. Niti predsednik Harding, niti tajnik Hughes se nL>ta pridružila temu pozivu, a Dohenv je bil oči-vidno prevelik patriot, da bi ju, vprašal, če govori admiral v imenu obeh. W ash in gt on.sk a pogodba je bila podpisana 6. februarja, a zakupi, ki naj bi omogočili tajne priprave proti Japonski, ?*) bili .pod-pisjuii aprila in decembra 1922. Konferenca je omejila oboroževanje in kdorkoli bi bil odgovoren tedaj za "tajne" priprave, bi natopil t zli veri proti celemu svetu. Zanimivosti glede priseljevanja. BRITANSKE KONZULARNE V1IK. Kakor naznajija britanski kon-eularni konzulat v Zagrebu, je brittnaka vHada z ozirom na -znižanje na»ih konzularnih taks — recipročno zntžfila takse za vizi-rauje potnih listov naših državtja llov na 20 zlatih frankov za na-vadili letni vknn is trn 1 clati frsiik ^^ ZA POLJEDELSKI DELAVCI KANADO. Kanadski ravnatelj za imigra-kcijo iz Evrope v Dondonu j? obvestil nas Izseljeniški Komisari-jat, da je prevozno podjetje Canadian Pacific Railways pooblaščeno pripeljati «e 2000 poljedelskih delavcev iz Srednje Evrope. Od tega odpada za sedaj 317 n» našo državo^ aii n*jfac£ šo to'naturalizaciji. žavljanstvo prosilcu, ki je bil od šoten mnogo manj od šestih mesečen", in odrekel je državljanstvo ravno radi te odsotnosti. Na drugi strani, zna se za mnogo slučajev, ko jc sodnik podelil državljanstvo prosilcem, ki so bili odsotni leto dni in še več. ali so m o-ir I i dokazati, da so morali podalj sati -svoje bivanje v inozemstvu radi tehtnih vzrokov. Naturaliza-cijvki izpraševatelji se skoraj vedno protivijo podelitvi državljanstva, a ko se je odsotnost raztegnila na več kot šest -mesecev. Vprašanje; Kako dolgo sme na-turalizirani ameriški državljan ostali v inozemstvu, ne da bi zgubil svojfga ameriškega državljanstva? — Odgovor: Po pravilu. on sme ostati pet let v kateri-sifoodi inozemski deželi, v svoji rojstni deželi pa dve leti, ne da bi bil v nevarnosti, da se vniči njegov državljanski papir. Vprašanje: Ako se podani v i nozemstvo ta/ko j po t can, ko seon postal ameriški državljan, obstoji kaka. nevarnost, da zgulbim svoje amerišiko državljanstvo? — Odgovor: Vse je odvisno d vašega namena. Ako se podarte le na o-bisk. ni vaše državljanstvo v ni-kaki nevarnosti. Ali, ako se tekom peti hlet ipo naturalizaciji po Krnete v staro domovino a.li se preselite kamorkoli drugam izven Združenih Držav in se za stalno tam nastanite, morejo vrničiti vaš državljanski papir z ra^doga. da ste ga pridoibili na goljufiv na/T-in. Prisegli ste namreč, da je vaš namen nastaniti se za stalno v Zdr. Državah. Diplomatični in konzn larni uradniki |Združenih Držav, ki se nahajajo v inozemstvu, morajo od časa do časa potom državnega departmenta sporočati just ienemu departmental imena o-nih naturaliziranih državljanov, živečih v njihovem delokrogu, ki so se za stalno naMtandli v svoji rojstni domcrvticfi. Ta dodotfba.' (section 15) zakona se nanaša Te na or. v Ghicagu) se ne dovoljuj-. da bi bližnji sorodniki bili priče pri naturalizaciji. Z drugimi besedami, brat. sestra, svak. tast itd., so v nekaterih sodiščih izključeni. Povsod pa je najboljše, da s« prosilec preskrb: take priče, ki niso ž njim v sorodstvu. Njihovo svedočanstvo je •'olj merodajno, lcajti utegne biti manj pristransko kot ono sorodnika. Vprašanje: Znam malo govoriti in pisali angleški, ali slovnic.- V Vatikanu se je za vršila te dni velika tatvina. Neznanci so pokradli za več sto tisoč dolarjev dragocenosti. C| njih. nimajo do-sedaj še nobenega, sledu. Romanje v Rim je v gotovih ozirih priporočljivo, v gotovih pa tudi ne. Le pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi naprimer ja^c romal v Rim Stavim, da bi Koverta brez vsakega pardona naprtil meni to tatvino na grbo. * V New York bo kmalu dospel Mr. Leo Mladič, zastopnik edi-nozveličavnega slovenskega katoliškega tiska v Združenih državah. Njeqrov biznes je vsestranski. Pobira naročnino, prodaja mašne bukviee in daje podlpisovati pro-te>.te proti Glasu Naroda vsem tistim, ki hočejo v katoliškem časopisju videti natiskano svoje ime. Po tej iz van red ni časti je drr-seda j i med dvestotisfoč Slovencev zahrepenelo samo trinajst o-iseb, pa še tiste niso vedele, kaj so podpisale. * Po vsej Nem'eiji se je te dni vrnilo ljudsko štetje, ki izkazuje, da ima Nemčija nad dvainšestdeset milijonov p reb i valeč v. Število samonosebi nič ne pomeni. Za Nemčijo bi bilo dosti bolj važno dognati, koliko kajezerje-vih .pristašev ima v okrilju svojih meja. Bodočnost domovine je odvisna 'od večjega ali manjšega števila tistih, ki ji skušajo škodovati. ŽENSKE MED SEBOJ a« OGROMNE RIBE Kazensko sodišče v dunajskem okraju Favoritnu se je imelo te dni baviti z zelo nenavadno to»-bc zaradi žaljenja časti, ki jo je na'jx'rila 30-letma Ana Gleppelova z (/per svojo bivšo prijateljico Alojzijo Unkrautovo. Obe ženski sta stanovali v isti hiši v Favoritnu. Bili sta elegantni dami poročeni, pa vendar sta še iskali ijubcizni. Že več let nista imeli v 1 j mbezen.sk i h stvareh nobiuie tajnosti med seboj. Med njuna prejšnja znairstva spada tki d i prosluli vlomilec Breit\^ie-ser. Gleppelova in Unkrautova sta veliki pristašinji nogometa in sta obe noreli za. napadalcem Wesselini, ki je igral v moštvu "Rap^la??. Ker pa se jima ni posrečilo zbuditi njegovo j>ozornost. sta druga drugi očitali vzrok t«>.j nesreči. Potem sta se skušali seznaniti z nekim kooperaiterjem iz Favoritna, izredno lepim možem. Pa tudi ta načrt se je izjalovil. Vsakokrat je postala Unkrautova. ko se ji je naklep ponesrečil, prijateljici naravnost sovražna, češ. da je vsega ona kriva. Toda vsakokrat sta se obe ženski zopet pobotali. Končno sta morali reducirati svoje zahteve in punk-to Ijubrsani. Pred kratkim sta se obe prijateljici seznanili z dvema delavcema s katerima sita se večkrat shajali. Lepega dne je videla l"n-krautova tilfppelovo z njenim oboživateljem. Njona ljubosumnost in jeza sta vzplamteli. Na binkostni poindeljek je prišle Gleppelova pofzno zvečer domov in je morala mimo vrat Fnkrau-tove. Slednja jo jc čakala in izlila nanjo lonec juhe, potv'jo golaža in vedro umazane vod' . Si>-Angleškemu kronprineu se jak< j veti "prijateljice" mogla mirno vtakniti v žep in je šla in jo tožila radi žaljenja časti. 1'inkrautova je kaj bojaželjna ženska. Komaj je začela Gleppelova razkladati, kako in kaj, že jo je imela za lase in jo začela la-sati, da bi jo vsak pocestni paglavec zavidal za to spretnost. Šele ko je sodnik posegel vmes jo je izpustila. Sodnik je skuša>l obe bivši prijateljici izmiriti. 1'nkrautova pa je kričala: "Ne trpim, da bi mi Anči odjemala vsakokratnega čc-stilca!" Tožiteljiea : "Gospod sodnik, ako z Luizo le malo bolj prijavno govorite, že pripoveduje okrog. dV s.te sc zaljubili vanjo". Sodnik: "Vi dve ste vendar poročeni! Kaj pa pravita moža. ko iščeta novih znanj?" Tožiteljiea in toženka: "To ni najinima možema prav nič mar. ker imata tudi svoje prijateljice!" Sodinik je začel dvomiti o njuni duševni normalnosti. 1'nkrautova je zatrjevala, da je v njunih V poletnem času čestokrat strašijo po časopisju vesti o morskih kačah. Morda zaide iudi letos kaka taka vest v javnost. Ljudje, ki dobro poznajo morje in njegove prebivalce, tako meti njimi zlasti Anglež Mitehel Hedges, trde, da v resnici žive po raznih morjih o-gromne ribe. in da živi i morska kača. Omenjeni Anglež je junak, ki je po večurnih bojih premagal tako ogromne ribe, kakor se to ni pred njim posrečilo nobenemu drugemu. On je vlekel s svojim motornim čolnom ribe s strašnim zobovjem žagi podobnim cel dan, dokler niso opešale in jih je potem usmrtil /. eksplozivnimi snovmi. — Ljudje si> navadno smejejo, ako 'čitajo povest« o velikih ribali. Na-vprašanje. ali je prepričan o eksi-stenei rib, ki so večje kakor si jih predstavlja navadno naša domišljija. odgovarja, da v globini oceana resnično žive taki ogromni stvori. Pri preiskovanju Karibiš-kega in Pacifčnega oceana je našel škorpijona^ od devet eol dolžine, črve do deset eol dolge s številnimi nogami, strašne pajke in bolhe. Ujel je več somov, dolgih 30 čevljev, ogromne ribe z zobovjem žage, težke nad 50 centov, kar spri-čuje. da žive v oceanu še ostanki iz sekundarne dobe. On misli, da se dobi v morju tudi.še kakega di-nosaurnsa. V Pacifičnem oceanu žive morske krave mnogo večje kot domače. Videl jih je čestokrat, kako se pasejo v šest do deset čevljev globoki vodi v morski travi in le včasih dvignejo svoje glave na površje, da se odahnejo. Videl je ogromnega soma v Panamskem kanalu, ki je bil dolg f)S čevljev in težak 100 ton. Ujeti so bili tu-I tli morski sloni ogromnega obsega. Zanimvo pripoveduje, kako jc ujel z vrvjo soma, ki je bil dolg 17 čevljev in jc meril v obsegu T čevljev. težak je bil 1350 funtov. — Opazoval je boj soma z ribo z ogromnim ostrini zobovjem. Slednjo je napade} som in ji strgal na strani ogromen kos mesa. Nato je hotel s plenom zbežati, tocla bilo je prepozno. Strašno orodje zobovja kot žaga ostrega, ranjene o-gromne ribe se je zadrlo v soma in ga je prerezalo skoro na pol. — Som je izginil mrtev v votli. Občinske volitve v Tolminu. Solkanu in Podgori pri Goriei se bodo vršile začetkom avgusta, ker tako hočejo fašisti, ki po teli občinah dan na dan obdelujejo volilee, da bi se jim brezpogojno pokorili. glavah vse v redil in da imata le veliko srce. Gleppelova je dodala: "Gospod sodnik, tudi nadvojvoda Oton je zelo mnogo ljubil, pa vendar ni bil 'bolan na duhu". Končno je bilo zaslišanih zelo mnogo prič, nakar je obsodil sodnik Unkra.utovo na sedem šilingov globe. Obsojenka je obsodbo sprejela in se zahvalila za izredno milo kazen. Ko so povedali zakonskemu m o > žu. da je f>obegniIa žena z njegovim šoferjem, je rekel: — Prav se mu godi, saj tako ali tako ni bil dofsti vreden. * Človek je včasi v zadregi, ko sluša kako žensko zabavati. Ne vev kaj bi ji govoril in povedal, da bi se ji prikupil. Najboljše je seveda govoriti o njeni lepoti. Toda kaj, če ženska ni lepa? Kaj pa potem/ No. tudi v tem slučaju je na razpolago dober »pripomoček. V tem slučaju ji je treba pripovedo. vati. kako so druge ženske grde pa bo zadovoljna. ■^BBBSSOBB^^BV I ZA "DOM SLEPCEV" V SLOVENIJI. Mr. Frank Kobola, 835 Pirat Ave., N. Y. Citv, $2.00. Agnes Benčan, Chicago, I1L, $1. Denar smo ^sprejeli ter ga bo-•mo poslali na pristojno mesto. Uredništvo. na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" katere prejmemo do 1 0. julija obrestujemo že od 1. julija naprej po 4%. Tudi nadaljne vloge obrestujemo mesečno. Sigurnost zajamčena z najsolidnejimi obveznicami, katere so pod nadzorstvom bankovnega oddelka države New York. Vire bančne posle izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. NAJ STAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA PO-SLOVNICA V AMERIKI i T FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. I PREPROSTO SRCE. (Koncc.) Potetn je hotela govoriti s kapitanom tiste ladje, in ne.tla bi mu povedala kaj pošilja, mu je svojo pašto priporočala. Fellaeher je papigi dolgo ol> držal. Vedno je obetal za prihodnji teden; po šrstih me^erih j" naznanil, da je odposlal zaboj, ii: pozneje ni bilo vee vprašanja r h'tn. Kazalo je. da L/uluja ne bo nikdar vi je mislila. I zadnje je dospel jen, stoječ na veji, ki je bila privita v niahagoniji v podstavek ; / eno no s o kvišku, z glavo po sira ni, je tjrizel oreh, katerega je bil Fellaeher iz ljubezni do veliea^t nosti pozlatil. Zaprla ga je v svoj osobo. Ta prostor, kamor je dovolila vivtop malokomu, je bil 'kakor kapela in bazar obenem, tn'li1 je bilo tam svetih predmetov in eudorod!kih m" i. Vrata s o se nerodno odpirala ker je bila velika omara na potu Nasproti okna. visoT-egx nad vrt jo gletlalo '1 volovsko oko"' na dvorišče; na mizi "polec postelj« na po^tavku je stal vre za vode •Ive glavnika, in kos modrega mi la na škrabastem krožniku. Če si se ozrl po stenah: rožni venci svetinj", vee Mater božjih, skro pilnfk oot: registraturo! In tukaj je kazal tolike sposobnosti, da mu je faeki računski preglednik ponudil svojo hčer, obet a je mu hkrati svoje pokroviteljstvo. Pavel, ki se je bil zresnil, je pri-vedei nevesto k svoji materi. Devala jc njihove domače navade v nič, igrala je kraljično, žalila Felicito. Ko je odšla, je gospe AiibainoW. odleglo, ^asledrtji so izvedeli, cU je 1 ee se je lesketalo na reki, je palilo lo. Kazal je neke ponarejene do- | novembra pa sta se vrnila in Vit-skrli. Mati Simonka, vrnivši se v sobo, je lahno zadremala. Zbudilo jo je zvonenje; ljudje so hodili od večernic. Feliciti je odleglo, ni več bledla. Ko je pomislila na procesijo, jo je videla, kakor bi šla za njo. Vsi šolski otroci, pevci in ga- Jčeru in je bila Ileričeva sama do-silci so korakali po stranskem tla-jma, se ga je zbala in odslovila s ku, dočim so se pomikali po sredi kosom kruha, nakar je zaklenila kumente in je prvo noč prenočil rihu odpeljala iz nezaklenjenega pri posestniku Alojziju Kraju, na- | hleva 8750 dinarjev vredno kobi-slednjega dne 1. aprila pa je šel j lo ter mu ukradla tudi 2500 di-k Frančiški Heričevi in jo na pro- narjev vredno konjsko opremo. — sil, naj mu skuha malo krompir-i Naslednjega dne sta si izposodila ja, češ da ji bo za plačilo nacepil pri Leonu Stuetzerju voz in se nekaj drv. Ker je bilo že proti ve- odpeljala s kobilo proti Hrvatski. takoj o mraku spat. Iz hiše ni hodila dosti, da ji ni bilo treba mimo starinarjeve krame, kjer se je kopičilo nekaj prejšnje pohišnine. Od tiste omedlevi-ce je eno nogo vlekla; in ker so ji moči pešale, je prihajala, vsako jutro mama Sii..oiiova, ki je šla s svojo špecerijo po-zlu, da ji je nasekala drv in nakalala vode. Oči so ji oslabele. Oknic ni odpirala več. Dokaj let je minilo. Iliša ni bila niti v najemu, niti prodana. Iz strahu, da je ne bi pregnali, ni zahtevala Felicita nobenega popravila. Strešne letve so prhnele; njeno vzglavje je bil o celo zimo premočeno. Po Veliki noči je bruhnila kri. Tedaj se je Simonova mama zatekla k zdravniku. Felicita je hotela vedeti, kaj ji je. A ker je bila pregluha, da bi bila razumela, je prišla do nje ena sama beseda: — Pljučnica. — Ah, kakor gospa; — ker se ji je zdelo naravno. Svetega Rešnjega Telesa u^ i se je bližal. Prvi šotor je bil zmiraj pod reb-rijo, drugi pred pošto, tretji nekako v sredini ceste. Zavoljo tegale so se prerekali; in faranke so končno izbrale dvorišče gospe Au-bainove. Tesnoba in vročica je prihajala hujša in hujša. Felicita se je žalost i la, da ne stori ničesar za šotor. Če bi imela vsaj kaj za oltar! Tedaj se je domislila svoje papige. To ni primerno, so oporekale sosede. Tod: župnik je. dal ceste najprej Švicar, oborožen s svojo heleba^do, cerkovnik z velikim razpelom, učitelj, ki je nadzoroval paglavce, nuna. nadzorujoča svoje deklice, tri od najljub-kejših, okinčanih kakor angelji, so sipale v zrak rožne liste; dijakon je z razprostrtimi rokami brzdal godbo; dva kadilničarja sta se o-bračala pri vsakem koraku proti Najsvetejšemu, katero je nosil pod živordečim žametastim nebom, ki so ga držali štirje cerkveni ključarji, gospod župnik v svojem lepem masnem plašču. Reka ljudi so je gnetla zadaj, med belimi prti, visečimi po hišnih stenah. In tako je prišla procesija* pod reber. Mrzel znoj je curljal Fel iciti po sencih. Simona jo je otirala s platneno krpo, govore sama pri sebi, da jo čaka prej ali slej ista pot. Mrmranje množice je naraslo, bilo za hip zelo močro, potem se je oddaljevalo. Strel je potresel šipe. To so bili poštarji, ki so pozdravili mon-štranco. Felicita je zakrožila oči in je rekla kar tiše je mogla: — Ali mu je dobro ? — v skrbeh za Luluja. Smrtni boj se je pričel. Hrope-nje, hitreje in hitreje, ji je dvigalo koš. Iz ust ob straneh so ji silili penasti mehurčki in ves život ji je trepetal. Kmalu se je razločilo bučanje trobent, jasni otroški, globoki moški glasovi. Presledkoma je vse to premolknilo, in udarjanje korakov, pridušeno po cvetju, je odmevalo kakor tepetanje črede po trati. Duhovščina, se je pojavila na dvorišču. Simonka je zlezla na stol, da je dosegla do line, in tako je imela oltar pod seboj. Zelene girlande so visele nad oltarjem, okrašenim s prtom z angleškimi čipkami. V sredi je stal okvirček s svetinjami, na oglih sta stala dva oranževca, in ob straneh vseskozi srebrni svečniki in porcelanaste vaze, iz katerih so poganjale solnčnice, lilije, poaonike, naprstec, šopi hortenzij. Ta grmada živosojnih barv se je spuščala poševno od prvega nadstropja do preproge in se je podaljševala na cestni tlak. { Cerkveni ključarji, pevci, otroei 'so se zvrst iS po treh straneh dvo- vrata in je šla spar. Okoli 22 ure pa se je prebudila vsled skelečih udarcev na glavo. Obtoženec je namreč vlomil v hišo in napadel Heričcvo ter jo tolkel z nekim Blizu Ormoža sta kobilo zamenja-la pri ciganih za dva slabša konja katera so jima pozneje zaplenili. V noči oil 10. 11a 1. novembra "24. je bila ukradena na škofovem posestvu Bctnava v Rad vanj 11 i/, hleva kakih GO kg težka svinja, vredna 1200 dinarjev, na betvanskem predmetom po glavi in zahteval: travniku pa dvesto kilogramov — Denar sem ali pa kri! — Poškodbe. ki jh je pri tem dobila Ileričeva. so bile sicer lahke, vendar detelje v vrednosti 300 dinarjev. Ker je tat med potjo deteljo raztrešči. je sled kazala, da je spravil svoj plen v Frankopannvo 11-risea. Duhovnik je stopil počasi J lieo v Mariboru. Preiskava je do-po stopnicah in je postavil na gnala, da je izvršil tatvino lierg-čipke svoje veliko zlato solnce. ki j lez v družbi s Ferdinandom Špa-fja je bilo samo žarenje. Vse je po- roveem in nekim kmečkim fan-kleknilo. Velik molk je zavladal, tom in sicer na ta način, da so vsi I11 kadilnice, nihajoče na ves mah, so drčele ob svojih verigah. Sinji sopar je vstajal v Felici-tino sobo. Iztegnila je nosnice, vdihuje ga z mistično naslado; potem je zaklenila oči. Njene ustnice so se smehljale. Utripi srca so ji skupaj ponoči odpeljali ukradeno svinjo in deteljo z vozom v Spa-rovčev hlev v Frankopanovi ulici v Mariboru, kjer so skupaj z nekim brezposelnim Antonom Pa-pernvjem svinjo zaklali i:i osnažili nato pa prepeljali v Vojašniško u- polagoma pojemali, vedno neizra- lieo na Berglezovo stanovanje. — zitejši, vedno tišji, kakor stude- ! Iz previdnosti so med potjo vrgli nec, ki presiha, kakor odmev, ki kožo in drobovino v Dravo. Še is- izzveneva ; in ko je izdihnila svoj zadnji zdihljaj, se ji je zdelo, kakor da vidi v odprih nebesih velikansko papigo, plavajočo nad njeno glavo. to noč in naslednje jutro so svinjo skuhali in jo skupno pojedli. — Berglez je to tatvino priznal, zagovarja pa se. da je svinjo ukradel neznani kmečki fant in mu jo žni Slov. Bistrice, pri čemer jc pozabil zahtevati od lastnika živinski list. Berglez je kobilo prodal [čiteljstvo. za 10.200 kron nekemu kmetu v Kraljeviči na Hrvatskem, dasi jo je njen lastnik cenil na 35.000 K. Že iz tega je razvidno, da je njegov izgovor izmišljen. Osumljenec je tudi večkrat kupoval konje . , , , ., , ' I mora io dvigniti roke. se pustiti pri okradenem posestniku Ivanu I 0 • , ., , « - i preiskati in vzklikati 11a čast fasz- Potocmku 111 so mu bde tamosnje i 1 1 , ' mu. Enega, ki se je branil, so krit- razmere dobro znane. « c ' 1 i> i, I to pretepli. . . Ako bodo nadalje- Po predlogi zagovornika je sod- ' 1 teljie. V Podgradu gospodari klika. ki kruto preganja slovensko u- V Kobaridu so nahrulili pred nekaj dnevi fa-Išisti v javnem lokalu jugoslovanske trsrovce z živino, zahtevali, da ni dvor razpravo preložil, da preiščejo duševno stanje obtoženca. Morilka svojega moža. Pred mariborskim porotnim so- j d iščem se je vršila ponovna razprava proti posestnikovi ženi Katarini Dajčarjevi iz Vidanovcev, ki je bila 4. marca obsojena na vc-šala. ker j<> lani decembra meseca ubila s sekiro svojega moža. Ponovna razprava se je vršila vsled vložene ničn<-stne pritožbe je vrhovno sodišče ugodilo in odredilo ponovno razpravo. Ludvik in Katarina Dajčar sta bila že 18 let poročena, vendar pa zakon ni bil srečen, ker jc bil mož vdan pijači, žena pa jc imela predolg jezik. Tudi dejstvo, da jc i-mela Katarina"pri sebi svojo nezakonsko hčer Kristino, ki je prav pogosto menjavala svoje ljubčke. je vplivalo na razdvojeno zakonsko življenje. Dajčar je bil sam lastnik posestva, katero je hotela njegova žena pridobiti za svojo nezakonsko hčerko. Mož pa je bil odločno proti temu in je prišlo zato med obema ponovno do hudih prepirov in tudi do pretepov. — Katarina je vedno bolj sovražila svojega moža. Dne 5. decembra je bil pri Dajčarjevih tudi Alojzij Zinko. ljubček Kristine, nezakonske hčerke Dajčarjeve žene. Razgovor je nanesel zopet na predajo posestva, nakar se je med njimi razvil hud prepir, tekom katerega je vzel Dajčar v jezi nož in hotel ž njim napasti Žinkota. Ta se je takoj sprijel z napadalcem, nakar sta nied ruvanjem padla oba na tla. V tem trenotku je Dajčarjeva vali fašisti s takimi surovostmi nad jugoslovanskimi državljani, se bo to maščevalo nad italijanskimi podaniki v Jugoslaviji in Jugoslovani se bodo v bodoče premislili. hodit v Italijo po kupčijah. •B.I 't|3n«tuiuo3 'js »A.iajn 1»:: 'MHfCX VA«»l <11A — \>os«l !*» -U|St»l IUdfl.YUjUl.Ul mf UtUS Kflinf Ut«>>l -•■».L -OIBO«! ouinaq.. z oui.-»f[so 'iS -ujfiso.i imlJM «>q ->u uika .»t:p[ !P".L IKIOJZ ojpu »U -»••M '.»JtflvUS 031SUIAUJIJZ .>is<»i H!P-»l?>J|u <>3ou A <«i -»H sua 'i|!u TOI 3djj( ->i ipiu) a}soq » ;.ii3"iu •>jt *(q.)jKil -.».»u>I> i:u->i<>^ i:u rz .i l-iguuz; p:tl ..vupz • b«j 'qanuuiBuoo \ >ti:f<'j ->r i-t> -'3IS3A nv Iščem svojega strica STE VE JAKI N", pred tremii leti je imel naslov: Box 8, Snow, N. I). Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča ali naj se pa sam oglasi: — Mike Jakin, 1217 East 176 St., Cleveland, Ohio. (2x 0.7 i PRODAM (i 'konj. 4 voze 11 4 sanjke ter vso hišno in kuhinjsko upravo in delo pri kompaniji. Lepa prilika. Pridi in prepričaj .se. Edward Knaus, Java Center, N. Y. SVARILO. Rojakom povem, da mi je žena ušla. Kdor ji kaj posodi, nisem jaz odgovoren. Ce kdo ve kje je. naj mi pove njen naslov, dobi if'5.00, ali naj se pa sama javi. ker iščem razporoko. Edward Knaus, Java Center, N. Y. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah* Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zaln ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo. 2 naročilom pošljite potrebno svoto bodisi 1 money ordromf v znamkah ali goto? denar t zavarovanem pismu na: - GUS NARODI, 12 Mndt SI., Ne* Yoit r Prečrtajte pašno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA'' POUČNE KNJIGE: * ' Naša zdravil« ............................BO Najboljša slovenska kuharica ± mnogimi slikami, obsega 668 strani ..............................5 00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), ■— 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —• Zgodovina 8HS-, 3. zrezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. , Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8.21 POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ............................75 H&dži Mnrat, Tolstojeva povest, pre vel Levstik. —1 Kraljica mučenica, trdo vezano ............... .80 ltazaki, povest iz ruskega .......................70 Mi plačamo poštnino. S O L A IN A -1 ROMAN. I I . tfiUti k ? / 1 * Za "Glas Narcda" priredil G. P.1 (Nadaljevanje.) Njegovo zanimanje ni veljalo oni tuji ženski, ki je igrala o/b-činstvu novo in uspešno komedijo. Veljajo je izključno le .spominu na mrtvo. • In vendar je njegov pogled obsegal obra«z tujke, vedno v spremstvu mučnih vprašanj: — Kako je mogoča taka brezpr.merna slič-nost ? Kako more neizmerno bogata narava, ki ne ustvari na celem svetu niti dveh enakih li>tov. oblikovati obličja dv» h popolnoma tujih si ljudi na tako -ličen način, da bi motilo celo oko matere.' Stari pevec je zaključil svojo balado. Še par zvokov harfe in zastor je pričal polagoma padati. Šolana ni več ozrla proti Maurusu. Občinstvo je pričelo ploskati na tako nstraj"hi in mučen način, da be je moral Salvatore ukloniti volji množice. Na njegov migljaj se je zopet dvignil zaslor. * — Šolana! — Šolana! — so kričali ljudje. Maurus je po^ogel z roko za svoj hrbet, kjer je bil pripravljen (»opek .solaii. Vrgel ga s hitro kretnjo pred noge umetnice. Šolana je stala mirno in >ikoro nepremično, kot. da jo prav nič ne briga ta vihar odobravanja, kot da velja nekemu drugemu. Ko pa je padel pred nj ni nogi šopek .solan, se je stresla, sklonila ter ga po/>rala. Tako samo posebno itntfevno kot da ji je mogel le en človek poslati ta pozdrav, je zadel njen pogled Maurusa in lahen, nepopisen usmev je osvelil njeno lice. — Šolana. — Šolana. — je zopet grmelo po dvora i. — Signor Giuseppe! — in stari je »stopil korak nazaj, kot da hoče na ta uačii. počastiti svojo tovarišico. Njegova kretnja je bila nekoliko hitra in zadel se je ob kuliso, pred.stavljajoco skalo. Kulise so se premaknile in veliko lovor-jevo drevo kojega čeber je stal skrit za kulisami, je padlo navzdol. Starts je omahnil pod veliko težo in Šolana se je liitro sklonila nad navidez težko poškodovanega. Salvatore je planil proti starcu, potegnil drevo in kulise na stran. — a že je stal poleg njega baron, da mu pomaga. Težki čeber z dre vso m je zadel starca na rami in kos lesa na glavo. Nastala jc Velikanska zmeda. Prihiteli *o ostali umetniki, hotelir in osobje in skozi ljudsko množico se je prerinil zdravnik, da pomaga ranjenemu, predno ga odnesejo v njegovo isobo. Šolana jc prestrašena zbežala v najbolj oddaljeni kotiček odra ter opazovala s plašnimi pogledi vrvenje krog starega moža. Kaj bi mogla opraviti v tem trenutku s svojimi slabimi močmi! Tudi Maurus se je umaknil iz množice teli ljudi, ki bi vsi radi pomagali. Videl je. kako je hotela Šolana potegniti k s<*bi težko har-io in žc je stal poleg nj«», dvignil inštrument ter ga previdno naslonil ob zid. r* . i /opet je zardela ter napravila hitro, zahvalno kretnja z glavo. — Kakšen strah, signora. in kakšna sreča, da niste bila poškodovana ! — je rekel Maurus nežno. Iz pasa je jwtegnila majhno deščico iz slonove kotsti. — Hvala vam za prijazno »zanimanji?, gospod — Udare«, ki je zadel mojega pokrovitelja, je zadel tudi mene, — je zaipisala ter podala deščico Maurusu. TaJvO. nesrečna deklica je bila torej nema! — Dvojno upam vsled tega. da ni pošikod.ba resna. Ali s? vam smem predstaviti, signora? Baron Tun gem. Dvorljivo jc nagnila glavo. Vi ste darovali te lepe cvetke, gospod. — jc zapisala. ZNANI VIOLINIST IN NJEGOVA 2ENA ROPARSKI UMOR NA DUNAJU .lUfi^iB eoeriuwrTjMW'rowtjntw.c^jiBwjro«*' Slika nam predstavlja enega naj boljših svetovnih violinistov Mi-šo Elmana in njegovo ženo Heltn F Katton. Pri modernem astronomu* — Te lepe cvetke? Nasmehnil se je otožno. — To je pac stvar okusa. — je rekel. — Strupene so. — In vendar ste mi dali šopek f — Kljub stmupu so mi ljubše kot vse dluge. — Presenečaite me. j — Ali res / Vas, ki nosite ime Šolana? Zardela je se bolj močno. ' —Tudi imena daje lahko slučaj, — je 'zapisala. Manirus se ni mogel nagkdati njenega obraza. — Margareta, — je hotel vzklikniti, kajti od blizu je Ibrla podobnost še večja. Ah čc bi mogel slišati njen srebrno-čisti glas! — Ne le imena, — tudi ten ost so slučaj. — je nadaljeval razburjen, — in takemu slučaju s«? moram zahvaliti od včeraj naprej za nepopisno veliko srečo. Sama se boste čudila, signora, če vam rečem, da ste dvojnica nekega bitja, ki mi je bilo bolj drago in ljubo v življenju kot katero drugo. Dvojnica očarljive ženske, ki mi je prva nasula na pot cvetje solan in koji na čast, kateri ste čudovito podobna, sem natrgal danes te cvetke. Ozrla se je vanj. pritisnila roki na prsa ter poslušala z velikansko radostjo njegove besede. Naenkrat pa se je stresla ter stopila nehote nora k nazaj. — Rr.'.s. čuden slučaj. — je napisala in izraz globoke otožnosti je zope* počival na njenem lieu. — Dama, ki Vam stoji tako bliziu in kateri sem baje tako podobna, bi gotovo ne bila razveseljena v .spričo tega čina narave. Ona je roža, ki cvete v solnčnem svitu življenja ter dela svojega moža bogatim na sreči in časteh, — a jaz sem 1» Šolana in čeprav mi ni še noben strupetn dih pokvaril srca in duše me smatra vendar svet za strupeno rastlino ter me tepta pod svojimi nogami. Težko je vzdihnil, ko je prečital tc besede ter žalostno zmajal z glavo. — S lični ste mrtvi, signora. — je mrmral, — in dvomljivo je, koga bi svet bolj obsojal, — vas, slavljeno in živo__ali ono ubogo m učen Leo pod rušo. Kako plapolajo luči! Maurusu se je zdetlo, da je postalo ljubko lice naenkrat smrtnobledo, čeprav je ravnokar cvetelo kot roža. S tresočo se roko je pnijela za pero. — Kako Skrivnostno so zvenele vaše besede, gospod baron! Ali ne veste, da smo me ženske radovedne? Hotela se je nasmehniti, a smehljaj ji je zamrl na ustnih. — Ce imate čas zame, signora. mi ne bo nič ljubšega kot zadovoljiti vaše zanimanje. — kajti izraz radovedfooat je napačen. Zame ne more biti bolestno-sladkejše sreče kot zre* i pogosto v vaše oči, iz katerih zre name zamrla. — Moje oči morajo imeti res nekaj pošastnega. Ali nwte vi-dfcli včeraj, kako je zbolela- neka rtam* ob po^ediY wme? i ve {Dalje prihodnji«.} Astronomija ali zvezdoslovje ni več tako moderna, kakor nam je zatrjevala v šoli pozitivistična izobrazba. Astronomi se vedno bolj zanimajo tudi za praktično življenje. Oglejmo si življenje takega modernega astronoma. Mr.ična dvorana, prirejena za astronomično delovanje. Globusi, firmament i, mape, kvadranti in druge priprave, sedem planetov v magični luči, astrolog Sen i opazuje zvezde, AValdstein -pa stoji pred veliko črno tablo z narisanim planetnim aspektom. Tako je bilo v observatorijih v Waldsteinovih časih. Danes ni več tako. V sedanji razdrapani dobi tudi astronomi ne hodijo več a* črnili plaščih. Le če gredo na ples, oblečejo črn frak ali smoking. Moderni astrolog ne stanuje v mračnih sobah starih palač, nego tam, kjer slučajno dobi stanovanje. Če treba tudi v podzemlju. Stanovanjska kriza ne pozna izjem. Ce hoče opazovati zvezde, zleze na streho (seve če mu dovoli hišni postestnik), ali pa se povzpne na hrib. V njegovi delavnici ni nič izrednega. Razume se, da mora imeti globus in zvezdni firmament v obliki oble, ki jo lahko poljubno vrti. Sicer pa ne najdete pri njem nič takega, kakor so modre latinske in hebrejske knjige ali magična razsvetljava. Tudi črne mačke ni v kotu. Moderni astrolog ima električno razsvetljavo, če je slučajno napeljana v dotično hišo. če ne, si pa pomaga s plinom ali petrolejem. Če ga posetite, vas posadi na navaden stol ter vam ponudi cigareto, če ni preskop. Ali ste že čitali kdaj v kakem zgodovinskem romanu, tla bi bil astronom ponudil gostu cigareto Menda še nikoli. Časi so se pa tako izpremenili, da so izginili celo nekdanji običaji tega stanu. Po običajih se moderni astrologi prav nič ne razlikujejo od navadnih smrtnikov. Sedaj pa poskusimo pripraviti modernega astrologa do tega, da spregovori o astrologiji. To ni tako lahko, zakaj moderni astrolog ima še postranski poklic bančnega uradnika, ministrskega tajnika ali knjigotržca, pa vam začne takoj govoriti o plačah državnih uradnikov ali pa celo o visoki earini, ki jo preklinja kakor vsi drugi trgovci, rijudno ga opozorimo, da nismo prišli zato, da nam razlaga svoje križe in težave, nego da bi kaj izvedeli o zvezdoslovju. — Moderni astrolog se opira v prvi vrsti na strokovno literaturo, — izjavi naš astrolog. V dokaz privleče od nekod celo kopico knjig, knjižic in brošur o astroloških problemih. To pa niso stari rokopisi, ne latinske ali hebrejske bukve. Knjige so večinoma nemške, tako da se kar čudimo, koliko astrološke literature izhaja v premagani in gospodarsko omajani Nemčiji. Astrolog nas opozori, da so v Nemčiji že cela astrološka založništva. In prijazni astrolog nam začne razlagati, da so spravili astrologijo ob dober glas šarlatani, ki so s pomočjo zvezd ugibali človeško usodo, ne da bi bili v zvezdoslovju in višji matematiki dovolj podkovani. Sedaj hoče astrologija bazirati svoje poskuse na znanstveni podlagi. Pri tem se moderni astrolog nikoli ne lotVva tega, kar so odkrili že v stari Ba-biloniji ali Asiriji v pradavnih časih. Dolžnost solidnega astrologa je, da se seznani z asirskimi I hieroglifi in jezikom', da lahko študira astrološke tekste- starega*, veka v originalu. Moderni astrolog ne odklanja niti tega, kar so odkrili v srednjem in začetkom novega veka. Astrolog nam pojasni, da je treba pri sestavi točnega horoskopa vedeti za leto, dan, uro in minuto človeškega rojstw, pa tudi na zemljepisno lego rojstnega kraja se je treba ozirati. — Ko ga uljudno opozorite, da se do minute ne spominjate rojstva, skomigne astrolog z rameni in izjavi, da horoskop v tem slučaju ne luore biti posebno zanesljiv. In ko smo radovedni, kaj je z nadaljnimi tajnami te nauke, se čudimo, da se značaj, sposobnosti, telesni ustroj in usoda človeka povsem ujema s položajem zvezd ob njegovem rojstvu. Pri tem je treba seveda vedeti, kaj pomeni ta ali ona zvezda na določenem kraju. V tem neskončnem vsemirju je vse tako kakor v človeku, ki predstavlja zase majhen svet. — In če ima ta majhen svet želodčne krče, se pojavijo posledice tudi v glavi. Ce v neskončnem vsemirju ni vse v redu, če zabrede kaka pijana zvezda tja. kamor ne spada, nastane splošna zmešnjava in človeku se tudi zmeša. Torej če se človek rodi v znamenju raka, mu pravijo astrologi račji človek, čc se rodi v znamenju bika, je bičji človek itd. Kot primer takega človeka navaja naš astrolog: — Deli it o Mussolini je bil rojen 29. julija 188'J ob dveh popoldne. Soln-ee je bilo takrat v znamenju leva. Vsi planeti nad obzorjem. Velika sila se hoče uveljaviti na viden način. I'ratn stoji v desetem nebesnem domu, kar pomeni nenavadno naglo pot navzgor. Drugi planeti pa kažejo, da njegova pot do moči in slave ne bo lahka, da ga bodo nasprotniki tudi telesno ogrožali. NEKAJ 0 ZMERJANJU Pesnik Ariost je delal verze že v zgodnji mladosti. Imel pa je hudega očeta, kateremu poezija ni nič ugajala, zato je svojega sina opetovano zmerjal. Iudi ko je že precej odrastel in ko je začel pisati gledališke stvari, je bil oče opetovano jezen nanj in pogostonia ga je nahrulil in zmerjal. Včasih je sin ugovarjal, se branil in miril o-četa, včasih pa je molčal in lepo mirno poslušal. Nekoč je bil oče hudo razjarjen in z grdimi besedami je obdeloval svojega sina Ariosta. Ta pa je stal mirno in z največjo paznostjo poslušal. Njegov pri tem prizoru navzoči brat je bil ves začuden in ga je potem, ko je oče odšel, vprašal, zakaj je tako zvesto poslušal. Ariost je odgovoril : — To je bila zame izbor-na prilka. Pišem ravno neko komedijo in sem baš pri prizoru, ko oče svojega sina temeljito kara. — Ko je začel moj oče zabavljati, mi je padla v glavo misel, da mi bo. dal on najboljši vzorec za moje delo. Zato sem si natanko zapomnil njegove besede, njegov glas in njegovo ravnanje in hitim, da takoj napišem prizor, ki se mi gotovo popolnoma posreči. Te dni je bil izvršen na Dunaju pri belem dnevu erengari;i, se, Havre. 6. avgusta: DeutschUuird, Hamburg; Lupland, Cherbourg. Cherbourg: De Gra- 8. avgusta: France. Havre; George Washington, Bremen; Orbita, Hamburg. 11. avgusta: Reliance. Hamburg; Columbus. Cherbourg in Bremen. 12. avgusta; Mauretania. Cherbourg: Republic, Bremen. 13 avgusta: Pittsburgh. Cherbourg. 10. avgusta: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Homeric, Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Urea, Hamburg. 18. avgusta: Presidente "Wilson, Trst. 19. avgusta: Aquitania, Cherbourg, Suffren. Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg. 20. avgusta: Bclgenland, Cherbourg; -"Tlevclanil, Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg: Orrluna. Hamburg: Stuttgaj-t. Cherbourg in Bremen. 25. avgusta: Resolute, Hamburg: Sierra na, Premen. 26. avgusta: Berengjiria, beau, Havre; men. 27. avgusta: Zeeland, Cherbourg; Uhio, Hamburg. 29. avgusta: < »lymplc, Cherbourg. Vetita- Cherbourg: Rochain-Pres. Roosevelt. Pre- ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobita pri: NAVINŠEK-POTOKAR SSI Gnm St. Cownmigti Pa.! tfci tk>. Uilmkt piaa* tal v Am U. PIŠITE PO NOVI CENIK. Zverinski umor. V vasi Crnas. okraj D. Mi*VO-i.jac, je v nedeljo 14. junija kmet Stjepan Bačmaga zvabil svojo 22-letno ženo v hlev, kjer jo je v ljubosumnosti umoril na zverinski načrn. S sekiro ji je"razbil glavo ter raizsekal svojo žrtev na več kosov. Morilca so arotirali in ga izročili sodišču v D. Miholjcu. California: Ban Francisco, Jacob Tami* Colorado: Denver, Frank Skrabec; Lead viU*> M- Tamnik ; Pueblo, Peter Cullg. John Germ, Frank Janesh; Sallda, Lools Costello; Walsenburg, M. J. Baynk. ndlana; Indian po lin, Louls Rudman. lUnoU: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambicb J. Zaletel in John Kren; La Salle- J Spelich; Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal, Gertrud )grin; Springfield, Matija Barborich Waukegan. Frank PetkovSek. Kansas: Franklin In okolico, Anton SelJaS. Maryland: Kitzmlller, Fr. Todoplvss. i Michigan. Detroit, Ant. Janezlch In J. D. Jndnich. Minnesota: Chlsholm, Frank Gon£e; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Gou2e; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Pot-še; Virginia, Frank Hrvat'ch. Missouri: St. Louis. Mike Grabrljaa. Montana: Bast Helena, Frank Hrella; Klein. Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternisha.2 Little Falls. Frank Masla. Ohio: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobck, Anton Siin-čič in Charles Karlinger; Collinwood. Math. Slapnlk; Lorain, Louis Balan In J. KumSe; Nlles, Frank KogovSekj Youngs t own, Anton KlkelJ. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Bronghton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demshar; Conemaugb, Yld Ro v*u8ek In J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. Taufelj; Export, Louis Supančič ForestCity, Math Kamin: Farrell, Jerry Okora; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City In okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Pausbek; Johnstown, John Polanc in Martin Korosbetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run. Fr. Ma chek In Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U Jakobich; Reading. J. Pezdirc; Sbeelton, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, JurlJ Preivch; Willock J. Peternel. West Tininim: " Coketon, Frank Kodaa. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Porasta. Wyoming: Bock Springs, Louie Toucher. Poleg gorlnavedenlh so pooblsJKeni »obirati naročnin) tudi vsi tajniki ' R. K. J. SLUŽBO dobi dekle ali vdova brez otrok, si ara od 18 do 33 let za delo v kuhi nji. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj .se oglasi: — Joseph Susha, 1036 Penna Ave., Sheboygan, Wis. (3x 2,3.6) r-v-rr't x. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaKenl nabirati naročnino aa dnevnik "Glas Karoda". Vsak zastopnik izda potrdilo m svofcx katero Je preJeL Zastopnike rsgakc toplo priporočamo. Naročnina aa "Glas Naroda" Jo? Za eno leto $«-00; za pol leta $3.00; m iti rt mesce S2.00 r aa črtrt leta 1.R0. Naročnina aa 'Knbpo Je fr. sa eno Itto._____ —. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko j Kdor Je namenjen potovati \ i stari kraj, je potrebno, da je na i tančno poučen o potnih listih, prt ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samores* dati vBled naSt dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v I1L rasredu. Glasom nove naselnlftke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, Eatnorejo tudi nedrfcavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi deU; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naaelniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za »ako do voljenje »e lahko napravi tudi % New Torku pred odpotovanjem. tei se pofflje prosilcu v stari kraj gla som nanovejfie odredbe. KAKO DOBIT* SVOJCE IZ STAKEGA KRAJA Kdor Celi dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej piSe sa pojasnila. Is Jugosla vije bo pripugčenlh v prihodnji)! treh letih, od 1. Julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa samore) dobiti sem žene in otroke do 18. Io ta bres, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Utejejo kvoto. Starlšl ln otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvotL Pišite » poJasnUa. Prodajamo vosne liste sa v s* pr* ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York NAPRODAJ POSESTVO na Dragi, šfov. 7. Vse podrobnosti pove lastnik: Paul Glatz, Austin, Penna. (3x 2,3,6) Prav vsakdo— kdor kaj lič«j kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uflpek MALI OGLASI v "G 1a• Naroda" IŠČE SE DOBRE DOGARJE, imam dober les in pla£a*n visoko pl&čo. Max Fleischer, 475 N. McNeil St., Memphis, Tenn. Pozor čitateljie Opozorite trgovce (n o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste M njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v liztu "Glae Naroda". 8 tem bozte vztregli vsem. Uprava "GHai Naroda' L ADVERTISE in GLA8 NARODA .____ ___ . __ _ _______________