Glasilo občine Logatec št. 4-5 letnik XXVIII maj-junij 1997
LOGAŠKE
novice
Od izida prejšnje številke Novic sta minila skoraj dva meseca. Medtem se je zgodilo marsikaj dobrega, pa tudi slabega. Slabo bomo pozabili, dobro pa si znova obetali.
V tem času smo dobili tudi novega župana., ki je v drugem krogu volitev zbral več glasov kot njegov nasprotni kandidat. Volivci so odločili. Pričakujemo, da so izbrali prav. Na 2. strani danes objavljamo prvi pogovor z Janezom Nagodetom, potem, ko je prevzel županstvo v svoje roke.
Smemo pričakovati, da bodo dosedanja nekonstruktivna nasprotja med občlinsko zakonodajno in izvršno oblastjo sčasoma le pojenjala?
J. Gostiša
Draae občanke in
"V slogi je moč!" Tako sem vam zapisal na prvi strani propagandnega letaka, izdanega v predvolilnem obdobju za volitve župana. Prav tako sem zapisal tudi nekaj misli, ki bi pripomogle k skladnemu razvoju celotne občine Logatec.
Verjeli ste moji poštenosti in spoznanjem, katera sem zastopal do sedaj in jih bom tudi naprej. V ta namen se z vso srčnostjo zahvaljujem vsem, ki ste se odločili, da svoj glas na volitvah namenite uresničitvi naših skupnih idej, našemu sodelovanju in poštenju, ki ga moramo, dragi občani, zopet priklicati z vso odgovornostjo v našo podzavest. Iskrena hvala, da ste svoj glas namenili Slovenski ljudski stranki in tako tudi meni. To mi je vlilo poguma, da sedaj vem, da se skupaj z mano čutile odgovorne, da bomo po vašem prepričanju in vesti poizkusili združiti interese vseh, ki so pripravljeni na dialog.
Z izvolitvijo za župana sprejemam   vodenje   novega podjetja,
katerega temeljni cilj ni dobiček, temveč zadovoljstvo in dobro počutje ljudi, ki tod živimo in združujemo svoje interese ter skupaj rešujemo probleme, ki nam jih prinaša vsakdanje življenje.
Ob tej priložnosti prosim vas, s katerimi bom kot župan sodeloval, da ste v imenu vseh občanov naše občine pripravljeni sodelovati, da skupaj vedno najdemo rešitev v dobro tistih, ki si lepih odnosov in napredka občine želijo. Zavedati se moramo, da je le pozitivno naravnano sodelovanje ključ do sreče in razumevanja med vsemi nami.
Naj ne pozabim na obljubo, da so vam, drage občanke in občani, moja vrata vedno odprta. Tako sem vam na voljo vsako sredo od 13. do 16. ure, bodisi za pohvale in vzpodbude kot tudi za pritožbe in reševanje naših skupnih problemov. Želim si le, da se vsi, ki si osebnega razgovora z menoj želite, tudi vnaprej najavite v tajništvu. Upam, da bo to eden od ključev do mirnega razreševanja težav: družbenih ali osebnih.
Še enkrat se vam za zaupanje zahvaljujem in vas prosim za korektnost v luči napredka in razvoja naše občine.
Vaš župan Janez Nagode
v
Spri proti drogi
Območna obrtna zbornica Logatec s športnimi klubi in Občino Logatec vabi na zaključno prireditev meseca športa ,
ki bo na dan državnega praznika, 25.junija ob 16. uri pred Narodnim domom v Logatcu.
Za zabavo bo igral ansambel Čudežna polja.
Prijatelji športa glasbe, vabljeni!
in dobre
liililjciii na farni dan
V nedeljo, 2'). junija, ob 15. uri se bo pred cerkvijo sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu začel že 7. farni dan. Tokratno geslo je: Župnija -Jezusova nevesta.
Izkupiček je namenjen gradnji prizidka k domu ostarelih Marije in Marte, ki bo dajal zavetišče tridesetim ljudem, potrebnim nege in oskrbe.
Valkarton potiskana embalaža d.o.o., Ljubljana, Letališka 32.
UIJ\ll!ill\ kupil potiskano embalažo
V Novoletni številki Logaških novic ste ob 25-let-nici Valkartona lahko prebrali, da namerava kupiti Potiskano embalažo iz Ljubljane; to se je tudi zgodilo.
Potiskana embalaža je bila v okviru KTL zgrajena v letu 1988, vendar pa, žal, ni nikoli dobro poslovala. V prisilni poravnavi je bilo ugotovljenih za 1,4 milijarde tolarjev obveznosti. Večino teh je Valkarton odkupil in jih spremenil v 100-odstotni lastniški delež in tako postal edini lastnik omenjenega podjetja. Valkarton ima s Potiskano embalažo velike načrte. Najprej bo s temeljito reorganizacijo vse poslovne funkcije, razen proizvodnje in komerciale, selil iz Ljubljane v Logatec. Do jeseni pa naj bi po besedah generalnega direktorja Valkartona Franca Jerine v Potiskani embalaži mesečno realizacijo povečali od zdajšnjih 70 do 90 mio to-
Večbarvni tiskarski stroj.
larjev na 120 do 140 milijonov. Od 190 delavcev jih bo 40 izgubilo delo, preostali pa bodo morali krepko zavihati rokave in bistveno povečati produktivnost in promet. Podjetje po novem vodi direktorica Meta Bombač - Zadel, ki je prej delala v Valkartonu.
Z nakupom Potiskane embalaže je delniška družba Valkarton uresničila enega svojih strateških ciljev: popestrila bo ponudbo še s prodajno embalažo, tisto embalažo, ki kupca vzpodbuja k nakupu, ki daje izdelkom dodatno vrednost. Skratka, potiskana kartonska embalaža je del dobrega izdelka. Taka embalaža je, npr., kartonska embalaža za kozmetiko, zdravila, čaje, pecivo, zmrznjeno prehrano itd. Poleg te pa Potiskana embalaža proizvaja tudi t.i. tekočinsko embalažo PURE PAK za mleko, jogurte in sadne sokove. Valkarton, največje in vodilno podjetje za
proizvodnjo valovito kartonske embalaže v Sloveniji, postaja tako tudi največji proizvajalec kartonske prodajne embalaže pri nas.
Po besedah direktorja Franca Jerine je logaška delniška družba že pravi koncem. Valkarton ima namreč dva obrata v Kopru in na Rakeku, v svoji sestavi pa ima poleg nove pridobitve tudi invalidsko podjetje na Rakeku, določene deleže pa še v dveh manjših podjetjih na Štajerskem in Dolenjskem.
Vizija, ki si jo je Valkarton zastavil, se tako kar pospešeno uresničuje. Z nadaljevanjem poslovno uspešnega delovanja želi Valkarton doseči zastavljene cilje, v katere vodstvo in delavci verjamejo, cilje, ki vodijo k zadovoljevanju potreb in interesov kupcev, zaposlenih, delničarjev in širše družbe.
Roman Dodič
S cvetjem do prijaznosti
O tem so se prepričali številni obiskovalci cvetličnega dneva, bolje rečeno cvetličnega sejma, ki ga je v začetku aprila pripravila krajevna skupnost Naklo. Mnogo je stvari, ki pritegnejo človeka. Tokrat so obiskovalce pritegnile cvetice. Slovenci imamo radi okrog hiš lepo cvetje, cvetje nam krasi tudi okna in balkone hiš. Spremlja nas na vsakem življenjskem koraku, od rojstva do smrti.
Cvetličarni Karmen in Petra ter Agrodom Logatec so ponudili mnogo rezanega cvetja, cvetnih sadik, cvetličnih korit, gnojil in škropiv ter drobnega vrtnega orodja. Za veselo razpoloženje sta poskrbela muzikanta, lakoto pa so si obiskovalci lahko potešili z dobrotami z žara in dobro kapljico. Za konec prireditve so bile med kupce razdeljene izžrebane nagrade, ki so jih prispevali razstavljavci.
Bil je lep dogodek, ki je prijetno popestril lepo sobotno dopoldne. K temu bi dodal le opombo: morda bi bilo primerneje, če bi v bodoče takšne prireditve prirejalo turistično društvo.
F. Bogataj
445^5256
14
.8
GOSPODARSTVO IN DRUŽBA
stran: 2
LOGAŠKE •
novice
GOSPODARSTVO IN DRUŽBA
10. junij 1997
Umiriti stati
Iz pogovora urednika z novo izvoljenim županom Občine Logatec Janezom Nagodetom
Dober teden je, kar ste prevzeli županovanje v Logatcu. Česa se boste najprej lotili?
Najprej je treba zgladiti nasprotja med zakonodajno in izvršno oblastjo v občini. Prepričan sem, da je to mogoče in da se to da urediti. Poprejšnje spore je treba zgladiti, da bi lahko v občini čim več naredili; to bo mogoče, če bomo poenotili interese.
Na svetniške klopi bo kmalu položen predlog letošnjega občinskega proračuna. Kako ste ga zastavili?
Skušal sem upoštevati želje vseh: od središča do obrobja. Predstavniki krajevnih skupnosti so izrazili načelno soglasje s predlogom. Seveda, postavlja se vprašanje, kako zagotoviti dovolj denarja za financiranje potreb, ki jih je zares veliko. Poudarek bo na domu za ostarele, pridobitvi prepotrebnih prostorskih načrtov, na dokončanju začetega v Rovtah, obljubljenem v Lazah itn.
Zanimiv je zastavljeni projekt vodne vrtine na Ve-haršah, kjer sodeluje sosednja idrijska občina; ta projekt perspektivno pomeni rešitev vodne oskrbe na Tratah in Rovtarskih Žibršah.
Zatem večnamenska športna dvorana. Izbrati bo treba lokacijo ali ob dolnjelogaški osnovni šoli ali na Sekirici, zatem izdelati načrte. Dvorana naj bi sprejela 700 do 900 ljudi; težiti pa bo treba k temu, da bodo v njej aktivnosti 10 ur dnevno. Ministrstvo za šolstvo in šport bi gradnjo sofinanciralo, vendar bo treba upoštevati postavljene pogoje.
Pristojno ministrstvo zagotavlja tudi pretežno (sofinanciranje gradnje doma starejših občanov. Vendar pa mora občina zagotoviti zajetni lastni delež. Kako, še ni povsem jasno. Razmisliti bo treba tudi o širšem samoprispevku ali kakem podobnem načinu zbiranja lastnega denarja, zakaj država je vse bolj skopa pri sofinanciranju lokalnih projektov.
Kaj ocenjujete kot prednostne naloge v posameznih krajih v naslednjem obdobju?
Na Vrhu Sv. Treh Kraljev je treba urediti še nekaj cest. V Rovtah že zares težko pričakujejo razširitev telefonske centrale, ki je obljubljena za prihodnjo pomlad. Čakajo pa, seveda, še ceste. V Grčarevcu je pereče vprašanje vodovodne oskrbe. Rezultati poskusnih vrtanj kažejo na kakovostno vodo, potreben pa bo nov projekt. Pridobiti bo treba soglasja - in vodovod tudi narediti. V Hotedršici s pomočjo vaščanov in v okviru CRPOV dokončati ureditev trga pred cerkvijo. V Logu -Zaplani dokončati asfaltiranje.
V samem Logatcu je prihodnje leto predvidena obnova glavne ceste vse do odcepa za Valkarton; ob tem je v mislih tudi povezava z Rovtarsko cesto. Za občino bo finančno še zahtevnejša obnova osrednjega kulturnega doma. Čaka nas ureditev odlagališča za smeti; to vprašanje se rešuje družno s sosednjima občinama. Tu je še obnova oz. izgradnja kanalizacije, vodovoda, ureditev parkirišč...
Ker ste že omenili odlagališče odpadkov in smeti -bomo kmalu začeli z ločenim zbiranjem, o čemer je že bil govor tudi na zasedanjih Občinskega sveta?
Predpostavljamo, da bo sedanje odlagališče, ob sedanjem načinu zbiranja,zadoščalo še za kaka 4 leta. Lotili pa se bomo ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov , da bi z njimi ravnali okolju kar najbolj prijazno. Z novim konceptom ravnanja z odpadki bi površina in kapaciteta sedanjega odlagališča zadostovala za 10 let. Zelja je, da se to začne kar najhitreje tudi uresničevati.
Sem in tja slišimo, da denacionalizacijski postopki teko počasi. Je tudi v Logatcu tako?
Tudi pri nas je tako. Je pa vračanje premoženja bolj zapleteno od odvzema, ko je bilo z enim predpisom nacionalizirano ogromno premoženja. Vendar to ne sme biti opravičilo. Potrebno je tvorno hotenje upravičencev in zavezancev po čim hitrejši izpeljavi postopkov.
Gospod župan, želimo Vam srečne roke pri udejanjanju nalog in, predvsem, pri oni prvi stvari, ki ste o njej spregovorili, zares lepega uspeha. Prepričan sem, da lepa beseda lepo mesto najde, da si tega žele tudi člani Sveta in velika večina občanov.
PODJETNOST
i nm
MEJA_
Ko sem se hotel / lastnikom Kleparstva Šušteršič dogovoriti za kratek razgovor, me je začudilo, ko sem šele na bratovi telefonski številki dobil pojasnilo, da brat Andrej, lastnik podjetja, stanuje v Horjulu 7(> B. Pa mi telefonska številka v Horjulu ni kaj prida pomagala. O, pač, le toliko, da sem se dogovoril /a sestanek v Logatcu. A glej šmenta, tudi pri prekrivanju strehe Doma Sv. Jožefa v Gor. Logatcu nisem imel sreče. Ni kazalo drugače, kot da ga počakam na gradbišču. In kdor čaka, dočaka. Vendar nemoten potek dela na strehi zahteva svoje, in tako sva se dogovorila, da se čez čas dobiva v njegovi pisarni.
Andrej Šušteršič spada med tiste podjetnike, ki se lahko pohvalijo, da imajo preveč dela; izkoristiti pa morajo vse lepe dneve, saj v slabem vremenu ni mogoče prekrivati streh.
Dejavnost Kleparstva Šušteršič   na   Logaškem   se je
pričela v I. 1967, ko je bil oče Stane, ki je imel delavnico v Horjulu, pričel sodelovati najprej / gradbenim podjetjem "GRADIŠČE" iz Cerknice, vzporedno pa tudi z logaškim "Gradnikom". Že oče je pričel širili svojo dejavnost ttidi na krovstvo. Vse večje sodelovanje z Gradnikom pa je vplivalo tudi na odločitev /a nakup Jelenčevega hleva, ob katerem so postavili novo delavnico. Andrej je dejavnost prevzel v letu 1981. Danes je to družinsko podjetje, v katerem brat Tomaž s tremi delavci krije potrebe kleparstva in izdeluje predvsem obrobe in žlebove, Andrej pa s 6 delavci izvaja vsa krovska dela. V zadnjem času je dejavnosti priključil tudi tesarstvo. Tako delo pri izdelavi ali obnovi ostrešij lahko poteka nemoteno. Posebna dejavnost podjetja je prekrivanje zvonikov; /a tovrstna dela ga kličejo i/ cele Slovenije: od bližje okolice do Broda na Kolpi. Delo na zvonikih tudi ni za vsakogar, saj so posebne zahteve varstva pri delu nenehno prisotne.
Razvejana dejavnost pa zahteva tudi ustrezne prostorske možnosti. Po ureditvi nove kleparske delavnice, v kateri izdelujejo vse žlebove in obrobe (kjer kupujejo žlebove tudi drugi kleparji!), je Andrej /a potrebe krovstva kupil tudi lelenčevo hišo. Stavba je spomeniško varovana, /ato bo prenova terjala kar večji finančni zalogaj. V prenovljeni stavbi bodo prodajni in skladiščni prostori.
Andrej za svoje strokovno izvedeno delo priznava I0-letno
Obilo mojstrstva je potrebno /,\ dobro krovsko delo. (Foto: F.B.)
garancijo, seveda s pogojeni, da so dela strokovno izvedena. Običajno ljudje menijo, da bo že samo kvalitetni strešnik nadomestil strokovne zahteve kritine, in nato pričakujejo, da bodo v vsakem primeru lahko uveljavljali reklamacijo pri proizvajalcu. Da temu ni tako, se je pokazalo prav v letošnji zimi, ko so se proizvajalci zgovarjali na neobičajne zimske okoliščine. Tako bodo naročniki morali sami razmisliti, ali se bodo odločali za dražjo pa kvalitetno izvedeno kritino ali cenejšo pa bolj rizično. Vselej se bodo morali odločati naročniki sami, tudi skladno s svojimi finančnimi možnostmi.
A.Č.
Že dolgo je, kar se ubadam z mislijo, seveda, ob drugih v to smer mislečih, kako bi vrnili NOTRANJSKI njeno podobo v novi funkciji. V mislih imam ponovno oživitev pomenskosti dežele Martina Krpana - dežele Notranjske, ki je imela v preteklosti (vse do rapalske pogodbe 1920!) svojo podobo, svojo veljavo, svojo odmevnost in svojo vplivnost. Skažena in nasilna politična volja je kasneje, žal tudi po drugi svetovni vojni, zbrisala Notranjsko s slovenskega političnega zemljevida, jo potisnila v anonimnost ob sicer nenehno prisotni Gorenjski, Štajerski, Dolenjski, Prekmurski, Primorski (sicer z nekaterimi nerazumnimi ohlapnostmi!), Koroški, Beli Krajini...
Misel me navaja, da obstaja ena od možnosti za skladnejši in smiselnejši razvoj krajine, ki ima prenekatera skupna povezovalna in gravitacijska izhodišča: zgodovinska, geografska, klimatska, vodna, gozdarsko gospodarska, živinorejska, prometna, izobraževalna, kulturna (krajinska) in celo jezikovna (rovtarska narečna skupina)... Samo politične in upravne navezave so bile, kot že rečeno, na silo pretrgane.
Ob odprtih razpravah o regionalnih povezavah, ki se nam vse občutneje ponujajo, vidim strateške možnosti v ponovno združeni Notranjski, v politično upravno zaokroženih povezavah cerkniškega, idrijskega in logaškega območja v ožjem smislu, širše pa v povezavi z Vrhniko in tudi Postojno. Razmišljam o širši krajini zato, ker bi tolikšen obseg (vsekakor med SO.000 in 75.000 prebivalci) prav gotovo ustrezal konceptualnim zasnovam bodočih pokrajin.
Pokrajine namreč bodo, o tem ni nobenega dvoma. Ustava jih sicer kot neobvezno opre deljuje v 14 i.členu. Evropska listina o regionalni samoupravi, pri nas podpisani I .man a letos, nas ludi usmerja v regionalne povezave   (Evropa   regij!). Iz
gradiv vladne službe za lokalno samoupravo, ki ta trenutek še niso za javno rabo, zasledimo teze za zakon o pokrajinah. Iz vsebine tez zakona, ki določajo pristojnosti, naloge, postopek ustanavljanja in financiranje pokrajin, je moč slediti nameri, ki osmišlja, glede na možnosti evropskega medregijskega sodelovanja, večjo zaokroženost pokrajin. Tako se tudi predvideva omejena številčnost: od 9 do 12 pokrajin s posebej izpostavljeno pozicijo Ljubljane in Maribora in z njihovim ožjim gravitacijskim zaledjem.
Upoštevajoč izhodišča iz tez zakona, je manj verjetno, da bi logaško območje veljalo za ožje gravitacijsko zaledje prestolnice. V tem primeru kaže toliko bolj -kajpak, v dogovarjanju s sosednjimi županstvi - tehtati notranjske) zaokroženost, kjer bi tudi Logatec imel dovolj vplivno vlogo pri oblikovanju in ustanavljanju pokrajine pa tudi pri opredeljevanju politično upravnih funkcij.
Seveda, močnejše ko bodo upravno opravilne in tudi gospodarske sposobnosti Logatca, odločiInejši bo vpliv v okrajni organiziranosti. Zato velja biti toliko bolj občutljiv za vsakršen poskus krnitve in slabšanja opravilnih sposobnosti logaške občine, čemur smo priča že pri ukinitvi policijske postaje (prenos na Vrhniko) pa tudi pri nameri, da se geodetska uprava prenese na Vrhniko. In lako dalje... Nasprotno, težiti moramo k temu, da bi Logatec pridobil še kako od javnih Funkcij, ki jih je v preteklosti že opravljal, na primer: notarstvo, zemljiška knjiga, sodišče... Tudi vse to se je neljubo preselilo na Vrhniko in odmaknilo našim vsakdanjim potrebam; javne službe pa so se dovolj neprikladno oddaljile.
Ponujam svoja razmišlanja, ki izhajajo iz mojih naziranj. Več kot piepričan sem, da je možnih še več in drugačnih razmislekov. Prav je, da bi različnosti združili v skupni /as tavek /a najprimernejšo pokrajinsko povezavo.
Marcel Štefaneie
Prispevke za naslednjo številko Novic oddajte do 20. junija.
Uredništvo
7456
C^+2:+-C
GOSPODARSTVO IN DRUŽBA LOGAŠKE . GOSPODARSTVO IN DRUŽBA
novice
10. junij 1997 ' U VS        %/ KS VS stran: 3
V
V
Občinski svetniki so 18.3.1997 nadaljevali prekinjeno 6. izredno sejo z obravnavo pobude za pobot obveznosti med Kmetijsko zadrugo Logatec in Občino Logatec. Stanislav Brenčič je obrazložil predlog občinskega urada, da se dolg Kmetijske zadruge z naslova najetega kredita kompenzira s sredstvi, ki so namenjena za subvencioniranje prevoza mleka. Janez Smole pa je obrazložil predlog Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec, da se s sredstvi, namenjenimi za subvencioniranje prevoza mleka, kompenzira dolg Kmetijske zadruge z naslova neporavnanih obveznosti nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Sprejet je bil sklep, s katerim Občinski svet nalaga proračunu Občine Logatec, da poravna del obveznosti z naslova subvencioniranja prevoza mleka v letu 1996 za Kmetijsko zadrugo Logatec na podlagi cesijske pogodbe, s katero Kmetijska zadruga Logatec odstopa svojo terjatev v višini 820.000,00 SIT Skladu stavbnih zemljišč Občine Logatec.
Svetniki so prejeli tudi pisne odgovore na zastavljena svetniška vprašanja. Pobudo Janka Petkovška za imenovanje gradbenega odbora za ureditev doma ostarelih v zadružnem domu v Rovtah je obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je opozorila na nerešeno vprašanje lastništva zgradbe. Komisija je sprejela stališče, da bo imenovanje predlaganega odbora smiselno šele po razrešitvi lastniškega vprašanja •n opredelitvi bodoče namembnosti zgradbe. Posredovan je bil tudi odgovor glede deponiranja materiala pri gradnji pločnika na Kalcah. Iz odgovora je razvidno, da je bil presežni material, nastal pri gradbenih delih na cesti Tabor - Smolevec v oktobru 1996, prepeljan za potrebe zasipa doline ob magistralni cesti na Kalcah. Navedeni material se je deponiral tako, da se ga je ob utrjevanju nasipa čim manj premikalo. Hkrati se je neu-porabljeni material z gradbišča križišča in pločnika na Kalcah vgrajeval v nasip, s čimer so se pocenila dela pri izdelavi pločnika. Pripravljalna dela so se pričela izvajati decembra 1996 in so potekala sočasno z delom na gradbišču križišča Kake. Iz posredovanega odgovora o izvajanju zimske službe je bilo razvidno, da je Komunalno podjetje Logatec zaradi velikih težav, ki jih je imelo ob izvajanju
zimske službe v sezoni v letu 1995/96, ob razpisu del zimske službe izrazilo bojazen glede prevzema organiziranja zimske službe za celotno območje Logatca. Zato je bilo dano zagotovilo na javnem razpisu izbranim izvajalcem, da bodo pogodbe pogojno veljale za obdobje štirih let z namenom, da izvajalci lahko nabavijo ustrezno mehanizacijo za opravljanje zimske službe na daljši rok. Izvajalci so ob sneženju plužili ceste po programu, opredeljenem v sklenjenih pogodbah. Svoje delo so opravili zadovoljivo in v dogovorjenih rokih, razen v enem primeru.
S tem je bil izčrpan dnevni red 6. izredne seje. Občinski svet pa je takoj nadaljeval s svojo 25. redno sejo. Občinski svetniki so najprej sprejeli sklep, da se predlagani dnevni red za sejo razširi z nadaljevanjem razprave o Odloku o zaključnem računu Občine Logatec za leto 1996 po hitrem postopku in z obravnavo problematike izkoriščanja tehničnega kamna v pesk-okopu Smolevec.
Andrej Kermavnar je pri vprašanjih in pobudah svetnikov dal pobudo za pomoč pri sanaciji žle-doloma v zasebnih gozdovih. Zle-dolom je namreč že drugo leto zapovrstjo močno poškodoval predvsem gozdove listavcev in mlade gozdove iglavcev. Tako znaša ocenjena neposredna škoda 25,2 milijona tolarjev. Skladno s predpisi je Zavod za gozdove Slovenije izdelal predlog zmanjšanja oz. odpisa davka od katastrskega dohodka. Kermavnar je kot pomoč Občine Logatec pri sanaciji žledoloma predlagal sofinanciranje strojnih ur pri gradnji ali rekonstrukciji gozdnih vlak v višini 50 % in sofinanciranje nadstroškov sečnje in spravila lesa listavcev prav tako v višini 50 %. Predlagal je, da je oba načina pomoči smiselno izvesti s strokovno pomočjo Zavoda za gozdove ter upoštevati pripravljenost lastnikov, obseg škode in odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami.
Janez Smole je v svoji razpravi menil, da si je Občinska uprava prisvojila določene pristojnosti, saj je pri objavi javnega razpisa za ureditev prometnih površin v Obrtni coni Logatec izpustila asfal-terska dela.
Damjan Petrovčič je zastavil vprašanje glede predlagateljev članov odbora za pripravo gradnje doma za ostarele. Nadalje je menil, da je ocena o 100.000 m3 od-peljanega materiala iz peskokopa Smolevec nerealna. Opozoril je, da se je svoj čas vozil pesek s Sekirice v Smolevec, kar naj bi imelo negativne posledice na poslovanje podjetja Gradnik, Prav tako ne verjame, da je Čerin, ki sedaj izkorišča navedeni peskokop, pripravljen odpustiti občini vsoto 1» milijonov tolarjev, za katero jo toži, poleg tega pa še položiti asfalt. Opozoril je tudi, da se je zemlja namesto na igrišče na Sekirico vozila drugam.
Vladislav PUC je izrazil obžalovanje, da se Občina Logatec ni udeležila sejma Alpe-Adria. Menil je, da bi župan občine moral o nesodelovanju Občine Logatec na navedenem sejmu predhodno obvestiti Občinski svet.
V nadaljevanju seje je Občinski svet obravnaval predlog Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Hotedršica v drugi obravnavi. Kratko obrazložitev odloka je podala Spela Gosak, predstavnica NEC d.o.o. iz Cerknice. Pripombe na navedeni odlok je posredoval samo svet KS Hotedršica. Po krajši razpravi je Občinski svet navedeni odlok sprejel skupaj z dopolnilom 21. člena, kj določa, da se ob magistralni cesti M 10/10 (Kalce-Codovič) od začetka naselja Log do konca vasi rezervira potrebno zemljišče za izgradnjo pločnika oz. pešpoti.
Občinski svet je nadaljeval z obravnavo Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno naselje Logatec v prvi obravnavi. Dodatnih pisnih pripomb na gradivo ni bilo. Kratko obrazložitev odloka je podal Ivan Stanič, predstavnik Urbanističnega inštituta iz Ljubljane, ki se je predvsem opredelil do pripomb Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec, ki so se nanašale na neprimerno opredeljene športno rekreacijske površine in pomanjkanje parkirnih mest za tovornjake ter na neopredeljenost območja Sekirice in okolice vojašnice.
Ladka Furlan je v imenu svetniške skupine SDS v svoji razpravi poudarila, da navedeni akt prvenstveno ne varuje nečesa obstoječega, temveč smotrno ureja prostor, da bi se ljudje, ki tu živijo, čim bolje počutili. Podala je pripombe, ki so se nanašale na gradnjo nove ceste ob železnici proti Rakeku, glede premalo dodelane presoje vplivov na okolje, glede parkiranja, glede omejitve površine poslovnih prostorov na 100 m2 v stanovanjsko poslovnem delu, glede izpeljave kolesarskih poti, oskrbe s pitno vodo in ostalo komunalno napeljavo ter na določilo glede opornih zidov. Prav tako je opozorila na manjkajoče legende v kartografskem delu.
Marjan Cregorič je menil, da bi se moralo v delu akta, ki govori o pridobivanju soglasij, uporabljeni izraz mejaši nadomestiti z besedami: tisti, katerih interes je prizadet. Po razpravi je bil soglasno sprejet odlok v prvi obravnavi, s tem da se je predlagatelj zadolžil, da se opredeli do vseh v razpravi podanih pripomb in jih upošteva v skladu z merili stroke pri pripravi predloga za drugo obravnavo.
Pri obravnavi Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Logatec za leto 1996 po hitrem postopku je Stanislav Brenčič povedal, da je bila v skladu s sprejetim sklepom Občinskega sveta pripravljena dodatna obrazložitev, ki se nanaša predvsem na investicijski del proračuna. Po krajši razpravi je bil navedeni odlok soglasno sprejet.
Pri obravnavi problematike izkoriščanja tehničnega kamna v pesk-okopu Smolevec je uvodno obrazložitev podal Janez Smole, predsednik upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč. Prisotne je seznanil z opravljenim razgovorom s Cerinom s.p., ki je pripravljen z naslova do sedaj neporavnanih obveznosti za ekološko takso zagotoviti    asfaltiranje    cestišča od
Gorenje vasi do Smolevca v skladu z že sprejetim projektom. Navedeno asfaltiranje je imenovani pripravljen izvesti do 1.5.1997. Čerin je prav tako pripravljen umakniti tožbo, ki jo je vložil proti Občini Logatec za blizu. 18 milijonov tolarjev pod pogojem, da Občina Logatec zagotovi vse potrebne pogoje za izkoriščanje peskokopa Smolevec. Svetniki so bili v razpravi mnenja, da se s Čerinom najprej doseže dogovor o njegovi poravnavi obveznosti ekološke takse. Sprejet je bil sklep, s katerim Občinski svet Občine Logatec pooblašča upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec, da na podlagi predhodnih razgovorov sklene s Čerinom pogodbo, s katero bo poplačal ekološko takso, ki jo dolguje Občini Logatec z naslova izkoriščanja tehničnega kamna v peskokopu Smolevec.
Pri obravnavi situacije na Kalcah je Občinski svet sprejel mnenje upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec, ki se nanaša predvsem na sklep o izjemni izdaji soglasja k lokacijskim dovoljenjem za tri objekte na območju Kale v kompleksu, ki naj bi bil po predhodno veljavnem planu že opredeljen kot zazidljivo območje, ter na projekt Direkcije za ceste glede rekonstrukcije obstoječega križišča na Kalcah in novogradnje križišča Kake - Hotedršica Hrušica - vstop v predvideno novo nastalo naselje. Navedeni postopki so povzročili nezadovoljstvo med vaščani. Upravni odbor v svojem poročilu predlaga, da je pred kakršnimkoli posegom v prostor treba najprej jasno in nedvoumno opredeliti uporabo tega prostora z ustreznim dokumentom, ki mora imeti svojo potrditev v najvišjih organih občine. Po daljši razpravi je Občinski svet sprejel tudi sklep, da se za ureditev križišč na Kalcah pripravijo ustrezni izvedbeni akti -ureditveni načrti. Za naselje Kake pa naj se čimprej pripravijo prostorsko ureditveni pogoji (PUP).
Občinski svet je v nadaljevanju seje na predlog Sklada stavbnih zemljišč sprejel sklep, da se začne postopek za ukinitev javnega dobra na parceli 1620/2, k.o. Blekova vas, s tem da se opravi odmera in parcelacija. Nova parcela ne sme presegati 80 m2. Navedeni sklep je bil sprejet na podlagi vloge zakoncev Maček, sicer lastnikov parcele 159, k.o. Blekova vas, katerim navedeni del javnega dobra predstavlja funkcionalno zaokroženo celoto. Navedenemu sklepu je nasprotovala Trevnova, svetovalka za okolje in prostor, ker je v okviru načrtov na tem delu predvidena ureditev odcepa na Pavšičevo ulico.
Prav tako je Občinski svet na predlog upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč sprejel sklep, da se začne postopek za ukinitev javnega dobra na delu parcele 1763/6, k.o. Dol. Logatec, s tem da se opravi odmera in parcelacija. Nova parcela ne sme presegati 10 m2. Navedeni postopek je bil uveden z namenom gradnje Doma Marije in Marte, zaradi česar bi bilo po predlogu Župnijskega urada smiselno izravnati parcelo 1855, k.o. Dol. Logatec, do portala na vrhu stopnic, in tako omogočiti večjo funkcionalnost poslopja.
Občinski svet je v nadaljevanju seje sprejel tudi izjavo volje v dena-cionalizacijskem postopku Ivana Skrlja iz Logatca, in sicer, da Občina Logatec, uporabnica zazidanega stavbnega zemljišča na parceli 1567/2, v izmeri 500 m2 k.o. Blekova vas, ni zavezanka za izplačilo denarne odškodnine upravičencu. Zavezanec za izplačilo odškodnine je na podlagi določb Zakona o denacionalizaciji Republike Slovenje Slovenski odškodninski sklad. Tako ni bilo ugodeno predlogu upravnega organa Upravne enote Logatec za izplačilo denarne odškodnine in tudi ne zahtevi predlagatelja za nadomestno zemljišče, saj se je pri tem upoštevalo stališče javnega pravobranilca, da je možno opraviti menjavo le istovrstnih zemljišč, to je: kmetijsko zemljišče za drugo kmetijsko zemljišče. Ugotovljeno je bilo, da so parcele, ki jih je predlagatelj predlagal za zamenjavo, bodisi v lasti fizičnih oseb oz. je v njihovo korist vknjižena pravica uporabe bodisi da je parcela predvidena za ureditev bodočih cestnih povezav, zaradi česar po mnenju Občinskega urada ni smortna menjava zemljišč.
Za imenovanje treh predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda OŠ Tabor je bilo izvedeno tajno glasovanje. V Svet javnega zavoda OŠ Tabor Logatec sta bila kot predstavnika ustanovitelja imenovana Mojca Šemrov in Vanja Nagode. Po izvedenem glasovanju se je naknadno ugotovilo, da tretji kandidat ni dobil zadostnega števila glasov, zato bo treba na naslednji seji Občinskega sveta opraviti drugi krog glasovanja za imenovanje tretjega predstavnika.
Ob koncu seje je predsednica Občinskega sveta Občine Logatec Sonja Mihelčič tajniku občine izročila spominsko darilo za Stanislava Brenčiča, ker je le ta predčasno zapustil sejo.
S tem je bila seja zaključena.
Zdravko KLEMEN
NOVO V LOGATCU!!!
AVTO MAKSER
M0MIR CVETANOVSKI S.p.
Tržaška 160, 1370 LOGAZTEC
Tel.: 061/ 742 160. GSM: 041/666 863
ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV, MENJAVA STARO ZASTARO, KREDITI, PREPISI !
VABLJENI ... POKLIČITE IN PRIDITE !
59NN
JN
GOSPODARSTVO IN DRUŽBA LOGAŠKE . GOSPODARSTVO IN DRUŽBA
novice
stran: 4 m %/ \-S 4^  %/ \y V/ 10. junij 1997
KM
POTU
Možna so tudi drugar na ravnanja na poti v forum
1. Nenadne atmosferske ohladitve na Logaškem v drugi polovici marca letos so ohladile tudi čut za vedenjsko obnašanje. Tako jo je bil hotel, npr., župan Stanislav Brenčič kar popihati z zadnje (marčne) seje Občinskega sveta, da ga ni predsednica spomnila, da si je Svet želel dostojne poslovitve od župana. Kar je, seveda, župan poprijel kot samoumevni izziv in se pozelenelo zasoplo poslovil od svetnikov (da mu ne bi bilo treba v Mavricius, eksotično deželo sredi Indijskega oceana - na kongres lokalnih skupnosti, ka-li?), rekoč: Če dovolite, bi se vam jaz rad dostojno poslovil. Hvala tistim, ki ste uspeli ohranit, bi rekel, v sebi človeka. Hvala tudi tistim, ki ste z polno mero cinizma, hinavščine spremljali tega župana od prvega dne naprej. Jaz sem to zmogel, mislim, da ste vi drug težji. Želim vam malo več modrosti naprej. - Po tem velikodušnem poslovilnem nastopu pa župan ni privoščil, da bi se od njega poslovili niti tisti, ki so uspeli ohranit... v sebi človeka, kaj šele tisti, ki so z polno mero cinizma, hinavščine spremljali tega župana od prvega dne naprej. Pomembno je in tudi najpomembneje, da je župan svoje povedal. Za župana se bržčas spodobi, da ima vselej prvo in zadnjo besedo. In tako je bilo. In župan se je pokončno pospravil s seje in od funkcije. - Svetniki pa so pospravljenega župana ravnanje vendarle komentirali kaj različno. Eni so menili, da je župan ravnal čisto pravilno, možato, natanko tako, kot si je Svet zaslužil... Drugi so dejali, da je šlo za neprijazno in netaktno ravnanje, spet tretji, da je bilo govorjenje neotesano, nesramno, pokvarjeno... Nekateri so pribijali, da je bilo poslovilno nagovarjanje nevredno celo župana, toliko manj državnega poslanca, da je bilo nemoralno...
2. ... nemoralno? Ne, ne, tako pa ne. Vse drugo, no, ne rečem, samo nikarte, da je bilo nemoralno. Nemorala, drugače rečeno moralna beda pritiče Marcelu Štefančiču po vseh zagotovilih in zatrdilih minulega župana. Kar župan zatrdi, sploh pa še vsemu bralstvu Logaških novic - tudi otročičem iz Nazareta -to stoji kot pribito. In trajno veljavno! Saj scripta manent (napisano ostane), kot so dejali stari Rimci. - No, končno tudi vemo, pri čem smo, in kdo je kdo. Laže je tudi razumeti, zakaj se je skozi dve leti in čez župan skrbno in previdno izogibal državnega svetnika Marcela Štefančiča: moralna beda je bila posredi in pravično-pokončno-
pošteni in moralno neoporečni župan si ni želel pobližjih srečanj z moralno bedo Marcela Štefančiča, da bi se župana ne bilo prijelo kaj od moralne bede. To je to. Preventivno jako modroumno. Pa še to: potrebnih utemeljitev o slavospevni moralni bedi Marcela Štefančiča, ki jo pretekli župan velečuteče pisno razglaša v prejšnjih Novicah, niti ni treba. Saj je vse skupaj vendar prav blagohotno! Kot v primeru, če nekoga potrepljamo po ramenih in, olajšujoč si dušo, vzkliknemo: Si pa res fejst fant! - Ako se torej še kdaj komu zahoče, da bi Marcela Štefančiča počastil z moralno bedo, naj to mirne duše stori, pa čim prej! Saj nič ne stane. Pokončnost, poštenost in pravičnost - morala -ostajajo tako in tako neprizadeto vselej na drugi strani. Tam je tudi za stalno pripravljen kup kamenja, da je pokončnim, poštenim in pravičnim dovolj hitro pri roki; zakaj samo pravičniki smejo vreči kamen, kot bi dejal Nazarenec.
3. In, da se ve - biti pokončen, pravičen in pošten je zelo enostavno, dovolj je:izneverjati se dani besedi od danes do jutri, prekoračevati pooblastila, onemogočati nadzor nad lastnim ravnanjem z javnimi financami, trositi neresnice, kititi se s tujim perjem, prikrivati privatne z javnimi interesi, omaloževati in moralno izprijati vsakogar, ki je drugačnega mnenja, nenehno samoljubno razglašati svojo...
Vidite, topoglednih moralnih vrlin ni mogel Marcel Štefančič nikoli osvojiti, zato ga je toliko bolj osvojila in zasvojila moralna beda. Ni da bi se ravno postavljal z moralno bedo, ali - vsakomur svoje! -MORALA pač komur gre...
4. In odsihmal bo ex župan raznašal pravično, pokončno in pošteno moralo s sabo v parlament in ta parlament z moralo tako očedil, da se bo od morale vse svetilo in bliskalo. In ni je sile, ki bi to moralo spridila. Od tod do priprošenj za blaženost ni več daleč.
5. Moralni bedi pa grozi po pismu in postavi prekletstvo, - ogenj in žveplo, zato: Mi, grešniki, prosimo Te, usliši nas! (Iz Litanij vseh svetnikov)
P.s.: V Logaških novicah sem (Marcel Štefančič) z zapisi KAJ SE DOGAJA NA POTI V FORUM? resda nekoliko humorno, na trenutke, zlasti po potrebi, tudi sarkastično pospremljal dogajanja in ravnanja v naši občini. Namen pa je bil vselej nadvse preprost: opominjati in opozarjati na nerodnosti, če že ne na napake, da bi se ravnalo drugače, ko bi bilo treba, ali pa tudi ne. Pomenljivosli podnaslova Možna so tudi drugačna ravnanja na poti v forum pa je očitno ta ali oni bravec preprosto -lahko tudi hote - prezrl. Torej, pomembni so tudi podnaslovi; včasih še poglavitnejši od naslovov...
In še ena O MORALI, gospod prejšnji župan in naprejšnji poslanec Stanislav Brenčič: Oblast ne pozna ne duševnega ne političnega miru; moralna pa je oblast toliko, kolikor si o tem sama misli.
SIT IPR1MII JE PRI MH UREJEN!
SVET NEPREMIČNINE d.o.o. osvaja tudi Notranjsko. Očitno gre za agencijo, ki se s svojo dejavnostjo ukvarja zelo resno, kar dokazujejo tudi rezultati. V času, ko je vse več "lovcev" na nepremičninske kliente, je dobro vedeti, kdo je zanesljiv.
Potem ko so nekatere največje nepremičninske agencije podpisale Kodeks o poslovanju z nepremičninami, se je zdelo, da se bodo stvari na tem področju vsaj malo normalizirale. Toda kaj kmalu se je izkazalo, da pravega interesa za ureditev razmer v poslih z nepremičninami le ni bilo. Potrdila se je bojazen, da večini agencij, predvsem pa tistim, ki jim takšno anarhično stanje ustreza, omogoča delovanje zunaj pravil, ki jih narekuje Kodeks. Država, ki se doslej še ni dejavno vključila v reševanje tega problema, ostaja še naprej bolj ali manj nema opazovalka. Tega se še posebej veselijo majhne nepremičninske agencije in vsi tisti šarlatani, ki z mobitelom v rokah tudi po nekajkrat prodajo eno in isto informacijo o nakupu stanovanja ali hiše. Žrtve pa so še vedno naivni iskalci nepremičnin. Zaradi slabih izkušenj z raznimi podjetji, ki nemalokrat nimajo niti dveh zaposlenih, da o prostorih in izobrazbi sploh ne govorimo, se še naprej širi nezaupanje do nepremičninskih storitev v celoti. Uporabniki nepremičninskih storitev so vse bolj zmedeni, saj ne vedo, komu naj še verjamejo. Prenekateri med njimi se sprašuje, kako izbrati pravo podjetje za nepremičnino. In res, kako?
Klientov prvi stik s podjetjem bo verjetno po telefonu, in že iz pogovora boste ugotovili, ali je vaš sogovornik podkovan v svojem delu ali pa vam morebiti celo odgovarja po mobitelu s kakšnega tovornjaka, ki je hkrati tudi njegova pisarna. Povprašajte ga, kje ima poslovne prostore, koliko je zaposlenih, kakšna je provizija in kaj vse ponuja za določeni denar. Vam zaračunajo vsak ogled? Vam prodajo morda samo naslov? In kar je najpomembnejše: ali je njihovo podjetje podpisnik nepremičninskega kodeksa pri Gospodarski zbornici Slovenije? Saj vam le to zagotavlja določeno raven storitev, predpisani obseg storitev ter garancijo za korektno opravljeni posel.
Vsak, ki želi prodati, zamenjati, kupiti ali najeti oz. oddati svojo nepremičnino, se mora zavedati, da je pri tem nekaj postopkov, ki jih je treba izpeljati in pri katerih je tudi veliko (tasti, v katere se lahko ujamete, če jih ne poznate. Omenili vam bomo samo nekatere najbolj očitne, ki pa so lahko ob slabem nakupu tudi usodne. Najprej, ni vseeno, kolikšen je davek pri darilnih pogodbah, paziti je treba zaradi eventualnega davka na dobiček. Seveda, ne gre brez ustrezne pogodbe, sodne cenitve in vpisa v zemljiško knjigo. Ob tem je zelo pomembno, da je podjetje, ki naj bi tržilo vašo nepremičnino, s svojim delom zelo prisotno v vašem kraju; poznati mora namreč specifične pogoje, zahteve, navade kot tudi cene na tem območju. Zaradi vsega tega nepremičninske agencije tržijo le v ožjem kraju, kjer poslujejo.
Zgled nepremičninskega podjetja, ki ima vse /adeve urejene in mu ni v interesu, da bi s svojimi klienti ravnal neprofesionalno, je tudi SVET R.E. d.o.o., ki se predstavlja kot SVE I NEPREMIČNINE. Gre za prvo tovrstno podjetje' na Notranjskem in hkrati tudi /a eno največjih v Sloveniji, saj ima
NEPREMIČNINE REALESTATE
SVET R.E d.o.o. I jubljana
Dunajska 144. ()(>!/ 16 86 200
enota Vrhnika 061/ 755 ll)4
enota Kranj 061/ i iO 112
enota Logatec oei/ 742 ~n>7
SVET NI l>Kl Mit NIN JE   PRI   NAS UREJEN
svoje poslovalnice tako v Ljublani, kjer je tudi sedež, kot tudi v Kranju, na Vrhniki in v Logatcu. So eni najbolj gorečih pristašev že prej omenjenega Kodeksa o nepremičninah. Skupaj z Gospodarsko zbornico sodelujejo tudi pri pripravi cenika, s katerim se bodo omejile provizije, ravno tako pa bo tudi določeno, kaj mora podjetje, ki zaračuna določeno provizijo, zagotoviti stranki. Kljub temu, da je trg z nepremičninami pri nas še vedno dokaj nezanesljiv, pa so na obzorju prvi znaki skorajšnjega izboljšanja.
Če se odločate za prodajo parcele, hiše, vikenda, poslovnega prostora ali stanovanja, če kaj od naštetega prodajate, Vam torej svetujemo, da to storite s podjetjem, ki se z nepremičninami dejansko ukvarja. Vendar pa je med približno tristotimi registriranimi podjetji in posamezniki le malo takšnih, ki so vredni vašega zaupanja. Bodite previdni in izberite prave.
Esad Babačič
Na letošnjem največjem sejmu strojev in opreme za obdelavo
lesa "LIČNA 97", ki je bil v začetku maja v Hannovru (Nemčija)
je uspešno predstavilo svoje proizvode tudi podjetje DETEL
STROJEGRADNJA d.o.o., Logatec.
Razstavni prostor podjetja pred otvoritvijo sejma.
Tekst in foto: (I.I'.)
Likovna pokrovite
o ma za
ja_
V Valkartonu d.d. so po otvoritvi svojih novih poslovnih prostorov izrazili željo, da bi jih opremili z likovnimi izdelki učencev naše šole. S profesorico likovnega pouka Marijo Cehajič smo se dogovorili, da bi to lahko bili izdelki v tehniki BAT I K.
"Batik" pomeni način vzorčenja in tkanino s takšnim vzorcem. Vzorec nanašamo ročno z vročim, popolnoma stopljenim voskom na fino tkanino, to pa zatem obarvamo s tekstilnimi barvami. Ploskve, prekrite z voskom, ostanejo neobarvane, kjer se vosek prelomi, pa barvilo prodre do tkanine.
Izdelki so bili na ogled v logaški knjižnici, do 15. aprila. Junija pa bomo na naši šoli pripravili prodajno razstavo likovnih izdelkov, ki so jih ustvarili naši učenci pod vodstvom prizadevne učiteljice Marije Cehajic.
Likovno ustvarjanje našim učencem prinaša veliko zadovoljstva in predstavlja enega od najpomembnejših delov kulturnega ustvarjanja na šoli. Zato si bomo prizadevali, da ga bomo z enako zagnanostjo gojili tudi v prihodnje.
B. Levinger
V H. Številki Logaških novic se je bila v članku Prevozniki na domači preizkušnji Francu Mihevcu zapisala funkcija predsednika Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Logatec, zapisana pa bi morala bili funkcija predsednika sekcije avlo-prevoznikov Območne obrtne zbornice Logatec. Njemu in predsedniku /ŠAM Milutinu Nagodetu se opravičujemo.
Uredništvo
5238
8495
NASI KRAJI IN LJUDJE LOGAŠKE * NASI KRAJI IN LJUDJE
novice
Pa bil je Filip svoje dni vojak vam...
Na fotografiji je Filip Gantar, naš najstarejši občan, op vpoklicu v avstrijsko vojsko I. 1917 v Szombathelyju. Se vedno strumnemu in edinemu na Logaškem še živečemu veteranu čestitamo za minuli 98. rojstni dan in mu želimo trdnega zdravja in zadovoljstva.
11111,1 HJH Mil, l KOT GOVORJENJA
Kopica rosnih mož v svečanih gasilskih uniformah i/ gasilskih društev občine Logatec se je 12. aprila /brala v posebni sobi gostišča KRPAN na 41. občnem zboru Gasilske zveze Logatec. Zbora so se udeležili tudi predsednik Gailske zveze Slovenije Turna ter predstavnika občinskih Gasilskih zvez z Vrhnike in i/ Cerknice.
Razprave o poročilih so se nanašale predvsem na financiranje gasilske zveze in društev. Možje v svečanih, bolj vajeni dela kot govorjenja, pripravljeni vsak hip pomagati bližnjemu ob požaru in tudi nesebično pomagati ljudem v nesreči, so ugotavljali, da je iz proračuna zbranega premalo denarja, premalo že za nemoteno delovanje društev, kaj šele za investicijsko vzdrževanje in nove naložbe. Če ljudje v posameznih krajevnih skupnostih ne bi imeli razumevanja za gasilce, bi zastalo vzdrževanje, še zlasti pa investicije.
Če bodo gasile i hoteli iti v korak s časom, ne bo smela imeti država mačehovskega odnosa do gasilcev. S sedanjo opremljenostjo ne bo pravih uspehov, na drugi strani pa ne interesa mladih /a vstopanje v gasilske vrste. S prilagoditvijo Sta-
tuta občinske gasilske zveze Zakonu o društvih se finančna situacija nikakor ne izboljšuje. Tako je obljuba podpredsednika republiške gasilske zveze, da bodo vplivali na spremembo zakona oz. na drugačen status društev ob urejanju knjigovodstva po računovodskih standardih (za primer, da bodo društva oproščena prometnega davka od veselic) vredna podpore.
S celotno problematiko gasilstva bodo gasilci seznanili tudi na novo izvoljenega župana.
A.Č.
•Ni nismo obdivjanim premagavzam enaki*
OB DVESTOLETNICI IZDAJE ZNAMENITEGA BERNADOTTOVEGA RAZGLASA V LOGATCU
29. marca je minilo natanko 200 let, odkar je francoski general Ber-nadotte v Logatcu izdal pomirjevalni razglas v slovenskem in nemškem jeziku. Za lažje razumevanje tega dogodka je treba na kratko osvetliti čas francoske revolucije in njene posledice v Evropi.
Misel angleških in francoskih filozofov o enakosti pred zakonom in težak notranjepolitični ter gospodarski položaj v Franciji so povzročili 14.7.1789 buržoazno revolucijo. Gesla bratstvo, enakost, svoboda so se začela uresničevati. Nevarnost, da se revolucija razširi v druge države, je združila evropske vladarje. Poleti I. 1891 so ustanovili obrambno zvezo. Francozi so to razumeli kot povod za vojno napoved. Tako so se začeli boji s francosko vojsko, ki so s krajšimi presledki trajali 23 let.
Za slovensko zgodovino so prav gotovo najpomembnejši boji Francozov z avstrijsko armado, v kateri so bili tudi Slovenci. Najznamenitejši med njimi je bil slavni matematik Jurij Vega, ki se je v vojski proslavil kot topničar in strokovnjak za balistiko.
Leta 1796 se je v bojih v Italiji odlikoval Napoleon Bonaparte in že spomladi 1797 je s svojo vojsko stopil na tla današnje Slovenije: 20. mar-ca je padla Gorica, 23. Idrija in 27. Postojna. Strah pred Francozi in njihovo revolucijo je povzročil preplah med vojsko in ljudstvom. Ljudje so množično bežali proti Štajerski. Ljubljančani so poslali odposlanca k Bernadottu (verjetno v Logatec) s prošnjo, da bi prizanesel deželi.
Divizijski general Jean-Baptiste Jules Bernadotte je bil nastanjen v Milavčevi hiši v Logatcu (hiša je stala nasproti pokopališča v Dol. Logatcu). Tu je 29. marca 1797 izdal znameniti pomirjevalni razglas v slovenskem in nemškem jeziku. V njem poziva ljudstvo, naj nikar ne zapušča domačih ognjišč, da se jim ni treba bati za poštenje njihovih žen in za ohranitev vere, da Francozi spoštujejo šege in navade vseh
narodov in da bo na smrt obsojen vsak vojak, ki bi ropal ali posiljeval.
Razglas, ki ga hrani Arhiv Slovenije, je pomemben dokument za slovensko zgodovinopisje, saj je napisan v slovenščini iz 18. stoletja. Posebno pomemben pa je za logaško krajevno zgodovino, saj je bil izdan prav tu, v Milavčevi hiši, kjer naj bi prenočil tudi Napoleon.
Prisotnost vojaških veličin v Logatcu smo dokazuje, kako je Logatec pomembno strateško območje - vsaj že od keltskih časov naprej.
Več o dogajanju v Logatcu pred 200 leti in o pomenu generala Ber-nadotta, ki je kasneje postal švedski kralj Karel XIV, neposredni prednik današnje švedske kraljevske družine, bomo izvedeli na razstavi, ki jo pripravlja logaški arheolog in zgodovinar Marko Frelih. O Bernadottu in Napoleonu govori tudi zgodovinski roman Desiree pisateljice Annemarie Selinko.
Opozoril pa bi na anahronizme, ki so se pojavili v zadnjih dveh številkah Logaških novic in v brošuri Gasilskih 110 let v zvezi s temi dogodki. Bernadotte ni izdal pomirjevalnega razglasa za celotno območje Ilirskih provinc, saj je cesar Napoleon (leta 1977 je bil samo general) ustanovil Ilirske province šele 1.1809.
Gvido Komar
lliiiiiiiiiiliiijiil)ilrjvLii!)iiliii
Dočakati diamantni jubilej, 60 let skupnega življenja, je posebna čast, ki jo le redki dočakajo. V soboto, 12. aprila, pa sta v poročni dvorani (v Glasbeni šoli Logatec) pred predstavnikoma Upravne enote in nato v farni cerkvi v Gor. Logatcu ponovila svoj "da" zakonca Anton in Terezija Debevc z Gorenjske ceste v Logatcu.
Anton Debevc se je rodil 2.11.1909 v Brezovici pri Borovnici kot drugi otrok v številčni kmečki družini. Izučil se je za čevljarja in delal na Rakeku, kjer je spoznal tudi svojo ženo Terezijo. Terezija se je rodila 21.11.1912 v Grahovem pri Cerknici kot 17. otrok v kmečki družini. Zakonsko zvezo sta sklenila 11.aprila 1937 v Grahovem pri Cerknici. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki. Slavljenec je preživljal družino kot obrtnik - čevljarski mojster, preživel zgode in nezgode druge svetovne vojne in povojnega obdobja, se v I. 1960 zaposlil kot čuvaj na KLI, kjer se je upokojil leta 1972.
ej sta zakonca praznovala v krogu svoje družine«, vnukov in pravnukov (med temi je hčerka Marinka, logaška matičarka, vnuka Jožko Petkovšek, državni reprezentant v smučarskih tekih, in Samo Gostiša, državni reprezen-tant v smučarskih skokih).
Iskrenim čestitkam se pridružujejo tudi Logaške novice s prisrčno željo, da bi diamantna poročenca preživljala jesen svojega življenja srečno, v zdravju, v zadovoljstvu in bi tako dočakala tudi naslednji jubilej.
A.Č.
DIVISIONS - GENERAL BERNADOTTE, NA KRAINZE INU
DESHELAKE BLISHNEH DESHEJL
De Fratrz-osi naprej gredo, ni namejneno, ne na vafhe pershone , ne na vafhe premoshenje : Oni vofhijb, o-ni ozbjo de bi vi v'miru, inu bres firaha dobizhke vafhtga dela, inu vafhili trudov vshivari mogli. Leto je povejle vikfkiga generala Bonaparte. kateri je meni narozhLl, njegovo volo v'Ietem dopolniti.
To hudo sadershanje, inu fhafbno potrenje, katere fie vi od zefarfkih foldafov v'»jih nasaj-potegnenji predali, fo naC vam inorebit she sa naprej periluditi mogle ; povernite fe nasaj od tega vafhiga perviga trepeta; jefi inu ti drugi Generali, Poglavarji, inu OiTizirji, kateri pod mojim napelu-vanju , inu povelju Hoje, vam ponudijo brambo, inu mozh zh.es vfe forte hudiga s'varni okrog-bojenjja.
Ne bojte fe, de bi pofhfeuju vafhih fhen kaj fiurjii, al vafhi veri kA) supemiga delali ; mi 2hafiimo dobro sadershanje, inu cavade vhn ludt, slafti pak vafhe.
Nafhi foldatje bodo ojilro v' fvoji dolshnofti dersha-ni, de nebodo fmeli vam nizh kriviga Ruriti, ino vlaki foldat bo per ti prizhi s1' mertjo pofhtrafan , kateri fe v* vafhe prebivalifha s' filo vrine, inu na tako visho ropanja dolshan ft uri.
Mi nifmo obdivjanim premagavzam enaki, nafho sa* dershanje inu perludnofl vaf bo moglo previshati, de mi zhes nadloge, katere vojfka s'feboj pernefse, sdihujemo; mi jih bomo loshji fluifli; pridite, inu ne sapuft/te vafhe ognifha.
BERNADOITE.
Burnatiottov proglas, izdan v Logatcu 29. marca 1797. (V ljubljanskem muzeju.)
ŠOLE IN MLADI LOGAŠKE . ŠOLE IN MLADI
novice
stran: 6 # C/ \y        V \y K/ 10. junij 1997
Mednarodna juniorska zbornica je največja mednarodna organizacija za izobraževanje in usposabljanje mladih ljudi za vodstvene položaje, upravljanje in poslovanje. Gibanje mottanai obstaja že četrto leto, kot dejavnost med mlajšimi ga podpira tudi Mednarodna juniorska zbornica.
Lani smo z učenci 3.c razreda poslali slike na razpis mottanai na Japonsko. Slikali smo na temo "skrb za okolje". Na ta natečaj so slikali otroci z vsega sveta. Med nagrajenimi je bila tudi slika, ki jo je naslikala Nina Krička, letos že učenka 4.c razreda iz OŠ "8 talcev". Sredi februarja je Slovenijo obiskal podpredsednik Mednarodne juniorske zbornice Naohiso Kashihata in Nini prinesel nagrado in priznanje.
Pobudnik svetovnega gibanja mottanai   je   juniorska zbornica
ko pride nagradil z Japonski*
Sem Nina Krička, učenka 4. razreda Osnovne šole "8. talcev". Pred kratkim sem doživela največje presenečenje in hkrati veliko veselje ob prejemu nagrade svetovnega gibanja MOTTANAI.
Vse skupaj se je pričelo s presenečenjem, ko sem v razred dobila pismo z Japonske. Z velikim zanimanjem sem ga pred sošolci odprla. V njem je bila CD plošča in pismo, v katerem so mi sporočili, da je bila moja slika izbrana med 200 najboljšimi z vsega sveta. Zelo sem bila presenečena, saj nisem natančno vedela, katera risba je to. Ko sem si ogledala CD, sem med mnogimi slikami zagledala tudi svojo. Risba je predstavljala onesnaženo naravo in otroke, ki so jo čistili. Sliko sem narisala v 3. razredu in učiteljica Jana VVlIe jo je poslala na razpis MOTTAINAI na Japonsko, kjer so izbrali slike, ki so izražale skrb za okolje.
Potem sem na vse že malo pozabila, ko so me obvestili, da me bosta obiskala novinarka in fotograf Pila. S strahom sem pričakovala ta dan. Vsi domači in sošolci pa so bili name zelo ponosni. V začetku marca so me obiskali v razredu. Tu mi je predsednica Juniorske zbornice Ljubljana izročila priznanje in nagrado: dragocene voščenke, ki jih je gospod NAOHISO KASHIHATA, predsednik mednarodne juniorske zbornice, prinesel z Japonske. Bila sem zelo srečna, saj je bila nagrada zelo lepa in bom lahko z njo narisala še kakšno lepo sliko.
Nina Krička, 4.c
Japonske. Glavna misel, ki jo med mladimi razvija to gibanje, je LJUBEZEN IN SKRB ZA VSE STVARI NA ZEMLJI. Ljubezen pomeni, da nekaj spoštujemo in ne zavržemo. Mottanai tudi uči, kako stvari najbolje izrabimo.
Mottanai vabi k sodelovanju. Letos lahko mladi sodelujejo s spisi pod naslovo:
Kaj bi kot predsednik storil za boljšo prihodnost. "Zamislite si, da boste kmalu tisti, ki bodo predlagali in sprejemali pomembne odločitve o deželi. Kako bi ravnali v duhu mottanai, kako bi s svojim zgledom in nesebičnostjo prepričali ljudi, da bi z ljubeznijo skrbeli za vse stvari, ki jih obdajajo? Nič zapletenega vam ni treba pisati, ker je dolžina prispevka omejena na eno stran. Dela se morda lahko lotitetudi pri dodatnem pouku angleščine, saj bodo vaše izbrane spise za mednarodno komisijo morali prevesti v angleščino. Pomembno je, da pišete o tem kar je mogoče uresničiti v 21. stoletju, in se ne zatekate v znanstveno fantastiko."
Jana VV.
Na naši šoli smo kar nekaj mesecev pridno pisali za literarni natečaj z naslovom "ČARAM, ČARAM". Sprva sploh nisem imela namena sodelovati, vendar me je učiteljica le prepričala, kajti domišljijske spise pišem zelo nerada. Nekaj mesecev po tem smo dobili rezultate. Bilo je takole... Imeli smo slovenski jezik in učiteljica je prišla v razred tako kot ponavadi. Povedala je, da smo dobili rezultate natečaja. Nagrajenih je bilo 90 najboljših spisov in med njimi sem bila tudi jaz! Jaz! in to pri domišljijskem spisu! Vedela sem, da sem ga sposobna napisati, vendar da bi bila nagrajena, in to pri natečaju, kjer so sodelovali otroci iz vse Slovenije, mi ni prišlo niti na kraj pameti! Nagrada sta bili dve knjigi in ogled predstave PEKARNE MIŠ MAŠ v Mariboru. V četrtek zjutraj sva z očetom že navsezgodaj oddrvela v Maribor. Preden sva zavila v Lutkovno gledališče, sva si ogledala mesto. Meni se je zdelo sila dolgočasno. Ta dolgočasnost pa
Na slovenskem tekmovanju v znanju materinščine za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje, ki je potekalo 22. marca v Ljubljani, sta se izvrstno uvrstila Tomaž Ba-jec na tretje in Tanja Tršar na 23. mesto. Oba sla osvojila /lato Cankarjevo priznanje in dodatnih ■> točk pri razvrščanju za sprejem
je izginila v gledališču, kjer se je odvijala zelo zanimiva predstava Svet-lane Makarovič. Res moram pohvaliti tamkajšnje lutkarje, ker je bila predstava narejena na kratko, in mi ni bilo niti malo dolgčas. Po končani predstavi je bila podelitev priznanj. Večine šol sploh ni bilo. Tudi za najboljša glasila so podeljevali priznanja, med njimi je
iii:\ii\ii/i.u
Septembra lani je ponovno začel z delom Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Logatcu. Sestavlja ga 10 članov.
Menimo, da je naša naloga opozarjati vse udeležence v prometu na nevarnosti na cesti, opozoriti pa želimo tudi pristojne, da izpolnijo svoje naloge. Želimo, da bi bili vsi udeleženci v prometu vedno varni.
Vemo, da je v Logatcu veliko
v srednjo šolo. Srebrno priznanje pa je osvojil LJroš Šemrov. Tekmovalo je 355 učencev.
To je do /daj najboljši rezultat logaških osnovnih šol, odkar poteka tekmovanje v /nanju slovenskega je/ika, česar smo še posebej veseli.
Vsem trem izjemno uspešnim osmošolcem in njihovi prizadevni učiteljici Andreji Mihove iskreno čestitamo!
Ravnatelj in učitelji OŠ labor
bila tudi naša šola. Po končani prireditvi smo si lahko vzeli krof in čaj. Bilo je zanimivo in hkrati zelo lepo. Popoldne pa sva obiskala še babico v Ljutomeru. Postregla nama je s slastnimi prleškimi jedrni. Proti večeru sva se utrujena spet napotila proti Notranjski.
Ajda Žižek 5.raz. OŠ Rovte
Mihaela Menarti
nevarnih poti. Mod najnevarnejše sodijo: križišče med Notranjsko cesto in priključkom avtoceste, Rovtarska in del Tržaško, Notranjska cesta, ker so brez pločnika in kolesarsko steze.
Predvsem pa želijo opozoriti vso, da lahko za svojo varnost veliko storijo že sami. V teh toplih dneh vas bo veliko odšlo na sprehod, potop, kolesarski izlet ... . Oblecite se v svetla oblačila ali oblačila, ki imajo pritrjene od-sevniko, v roki imejte kresničko, kolo naj bo brezhibno. To naj še posebno volja /a otroke. Hoja po pravilni strani ceste vam lahko reši življenje. Posamično hodite raje po levi strani cesto, da so nasproti vozečemu vozilu lahko pravočasno umaknete.
Vsem kolesarjem pa svetujemo, da upoštevajo nasvet: "bistro glavo varuje čelada" in varna vožnja / upoštevanjem cestnopronietnih predpisov.
Občinski svet za preventivo in v/gojo v cestnem prometu v Logatcu
Mojca Albreht
Še zadnji zamah roke staršem v pozdrav in že se je avtobus z dvema kombijema izgubil za ovinkom. Sončno jutro nas je spremljalo na Gorenjsko vse do Doma ob Bohinjskem jezeru ali kot mu uradno pravijo CŠOD - center šolskih in obšolskih dejavnosti. Dom? Pravi hotel! Po kosilu smo se odpravili na prvi izlet. Prelestna pokrajina in lepo vreme sta nam ponujala zimskih užitkov na snegu. Učitelji so nam kazali lepote narave. Vsak dan smo izvedeli več o še enem lepem kraju Slovenije - Bohinju.
Veliko smo hodili po okoliških gozdovih in spoznavali tamkajšnje rastline in drugo naravo, saj je bila to vendar šola v naravi. Hodili smo ob jezeru, šli smo si ogledat tudi Planšarski muzej v Stari Fužini. Muzej je v opuščeni stari sirarni, v kateri so še pred nekaj desetletji izdelovali sir. Ogledali smo si tudi Hudičev most, na katerem nam je učiteljica, doma iz Bohinja, prebrala v narečju nekaj bohinjskih pripovedk. Čeprav jih nismo vsi prav dobro razumeli, smo spoznali, kako so bili Bohinjci zviti in varčni.
Imeli smo tudi pouk prve pomoči. Naučili smo se, kako ukrepati v primeru zlomov, zvinov, dušitev, utapljanj...
Nadalje smo risali plakate, spoznavali bližja drevesa, učili smo se orientacije in gledali zanimive diapozitive o turni smuki, balonarstvu in še kaj.
Ker pa je bilo na smučišču Vogel dovolj snega, smo se šli smučat. V torek se je šel smučat 7.a, v sredo 7.b, v petek pa 7.c. Imeli smo lepo vreme, zato smo se kar nasmučali.
Blizu doma pa jo bilo tudi zaledenelo igrišče. Kdor je imel drsalke s seboj, se jo lahko v prostem času prijetno sprostil. Zvečer je bilo prav prijetno drsati se pod sojem luči.
Ob večerih je bilo sploh najbolje. V torek smo imeli pustni ples. Nekateri so prinesli masko od doma, nekateri pa smo si na lica narisali srčke, pa je bilo. V sredo je imel eden naših sošolcev rojstni dan in samo zanj so učitelji dovolili ples. V četrtek pa je bil zadnji dan in tako smo imeli še en ples. Pred plesi smo si privoščili razne igre, potem so tudi učitelji zaplesali z nami.
V petek dopoldne smo imeli še zadnji preizkus. Razdelili smo se v skupine in tekmovali v različnih disciplinah. Streljali smo z lokom, uporabljali azimut, ki smo se ga tudi naučili tam ter uporabili nekaj znanja, ki smo si ga pridobili, in, seveda, zmagali so najboljši.
Teden je hitro, še prehitro odvihral mimo nas in žalostni smo so odpravili domov. Iz Bohinja smo odšli z več znanja in lepimi spomini. Končala se je naša šola v naravi in treba se je bilo vrniti v šolo.
Anja Sodoj
idiilid ji: rimrum v
V petek, 21. marca, smo se zbrali v šolski avli na prireditvi Pozdravljena, pomlad, da bi pozdravili prihajajočo pomlad in se zahvalili mamicam za vso njihovo ljubezen in skrb in jim ob njihovem prazniku čestitali.
Najprej je zapel pesem otroški pevski zbor pod vodstvom Jožice Nagode, nato so se predstavili tudi malčki iz vrtca, ki so pod vodstvom svojih vzgojiteljic s svojo prisrčnostjo navdušili vse prisotne. V programu pa so se predstavile tudi mažoretke, ki so pod vodstvom Vere Tratnik s plesom pozdravile pomlad.
Predstavili pa so se nam še naši učenci, ki obiskujejo plesno šolo Wolfy, in nam dokazali, da se s skrbnim načrtovanjem dola in v sodelovanju z zunanjimi sodelavci lahko tudi otroci s podružničnih šol naučijo marsikaj. Naši prvošolčki pa so se pod vodstvom svojo učiteljice predstavili z igrico Muca Copatarica. Nekateri učenci pa so program popestrili z recitacijami o pomladi in o mamicah in o tem, kako so na tak praznik pripravijo kuhati tudi očetje, vendar se rado zgodi, da jo treba kljub temu iti na večerjo v restavracijo. Predstavila pa se je tudi skupina Kara 8, ki jo sestavlja osem učenk četrtega razreda. Učenke samo pišejo besedila pesmi, melodijo pesmi in oblikujejo koreografijo. Vestno se pripravijo na vsak svoj nastop in obiskovalci so uspešnost potrdili z aplavzom. Prireditev je z lepo pesmijo o pomladi sklenil pevski zl>or, mažoreto pa so materam in ženam podarile šopke.
Sreča
Sreča je zdravje in razumevanje v družini. Je dober uspeh v službi in v šoli. Sreča je tudi, da je mir in da nisi sirota. Starša sta srečna ob rojstvu otroka. Vsi smo veseli in srečni, ko dobimo darila. V smehu je vedno sreča. Srečo si sam pridobiš. Sreče ne išči v velikih stvareh.
Andreja, 5. A OŠ Tabor
Sreča te velikokrat poišče na različnih mestih. Največkrat je človeku naklonjena. Srečo največkrat primerjam s praznovanjem ali z bomboni. Sreča je zelo temne barve. Pravijo, da je največkrat sreča v nesreči. Sreče ne moremo prijeti ali pa jo spraviti v žep. Sreča ne zna govoriti. Velikokrat bi ji radi ukazali s svojo govorico, vendar nas sreča ne razume. Šravijo tudi, da sreča človeka le sreča, ujeti se ne da.
Mojca, 5. B OŠ Tabor
ŠTORKLJA
Nekega sončnega jutra, ko je veter že razpihal meglo in ko je posijalo toplo sonce, sem se začel počasi prebujati. Zlezel sem iz postelje in se odpravil k zajtrku.
Ko sem pozajtrkoval, me je mamica vprašala, če bi kupili dojenčka. Nisem ji verjel, saj nisem še nikoli videl, kje prodajajo dojenčke. Mislil sem, da dojenčke prinesejo štorklje in jih spustijo skozi dimnik. Čez nekaj mesecev pa je mamica odšla v bolnico. Tega res nisem razumel, daj se mi je zdela čisto zdrava. Ko je bila v bolnici, mi ni bilo všeč. Prvič zato, ker je ni bilo doma in sem bil velikokrat sam, drugič pa zato, ker nismo jedli nič drugega kot makarone in jajca na oko. Ati se je trudil, da bi skuhal kaj boljšega, zato je tiste dni kupil majhno kuharsko knjigo, toda v njej se sploh ni znašel, zato mu ni bila v veliko pomoč.
Končno pa je napočil dan, ko sva z atijem sedla v avto in se odpeljala v bolnico po mamico. Ko sva prispela v bolnico, je zraven mamice ležala majhna punčka. Atija sem vprašal, od kod se je vzela, on pa je rekel, da jo je prinesla štorklja.
Tega trenutka ne bom pozabil, saj je bil zame zelo pomemben.
Darko Korenč, 5.b OŠ Tabor
ŠPORT LOGAŠKE . ŠPORT
novice
10. junij 1997 * t/\y        t/ \y L/ stran: 7
HH ODKRITJA LOGAŠKIH
MI JAMI PRI DIVAČI
Kačna jama ni jama, kot je Pos-tonjska, Planinska ali kot so Škocjanske jame, ki so jih pričeli resneje raziskovati konec prejšnjega stoletja. Kačna jama je nekaj posebnega zaradi edinstvenega vhoda. Da dosežemo dno jame, se moramo spustiti prek 180 m globokega vhodnega brezna. Prvi se je odločil za spust v to jamo brez dna Anton Hanke iz Šlezije. Bilo je leta 1888. Ob pomoči domačinov je dosegel globino 60 m. Tam je postavil vitel za spust do dna, potem pa prenehal z delom zaradi dopusta. Domačini, ki so bili vajeni dela v jami, saj so takrat nadelovali številne poti po Škocjanskih jamah, se niso ustrašili globokega prepada.
Šestnajstega septembra leta 1889 so se odločili, da se sami spustijo na dno brezna. Prvi poizkus ni uspel, saj se je Grega Ziberna -Tantava na vrvi pričel tako močno vrteti, da so ga morali potegniti na piano. Spust so ponovili. Tokrat pa so v brezno spustili še eno vrv, ki so jo obtožili z vrečo kamenja. Ta dodatna vrv je preprečevala vrtenje. Tako so Grega Ziberna - Tantava, lakob Rešaver - Harambaša in Re-bec dosegli dno brezna. To so bili prvi trije Slovenci, ki so s sila primitivnimi sredstvi dosegli dno Kačne jame.
V naslednjih letih so domačini zgradili stopnico prav do dna jame. Po njih je v jamo hodil J. Ma-rinitsch, ki jo jamo natančno opisal in jo orisal. Njihov podpis in podpis Grege Ziberna iz leta 1985 smo odkrili logaški jamarji 12. decembra 1992 na oni številnih raziskovalnih akcij v tej jami. Več kot 80 let so hodili številni jamarji v Kačno in druge jamo v okolici, da bi izsledili roko Reko na njeni podzemni poti od Škocjanskih jam do izvirov ob Jadranskem morju. To jo uspelo logaškim jamarjem IS. septembra leta 1972. Odkritje reko Reke še
Nogometna vrsta mlajših
danes velja za eno največjih jamarskih odkritij vseh časov. Logaški jamarji so odkrili prek 3 km vodnih rovov in s tem odgovorili na marsikatero vprašanje o podzemnem pretakanju reke Reke.
Vodni rov podzemne Reke se je na pritočni in odtočni strani končal s sifonom. Bilo je treba ogromno truda (prek 50 večdnevnih akcij) pri raziskavah novih rovov, ki bi nas popeljali še dlje po podzemnem porečju. Plezali smo skoz kamine, se prerivali skoz ozke razpoke in se potapljali v sifonih. In prav potapljanje nas je po 110 letih raziskav v Kačni jami oziroma 15 let po logaškem odkritju reke Reke pripeljalo do ponovnega epohalnoga odkritja. Skupaj z jamarjema -potapljačema Idrijskega jamarskega društva smo preplavali 30 m dolg in 3 m globok sifon Ogabnega jezera. Za sifonom se nam je ponovno odprla pot do reke Reke. V štirih akcijah smo petkrat preplavali sifon in za njim smo raziskali 2480 m novih rovov. Tako smo Kačno jamo premaknili na drugo mesto najdaljših jam v Sloveniji. S ponovnim odkritjem reke Reke pa so se nam odprle možnosti, da povežemo Škocjanske jame s Kačno jamo, kar pa bi predstavljalo najdaljši jamski sistem v Sloveniji.
Zanimanje javnosti za jamarstvo res ni ne vem kako veliko, kljub temu da smo razmeroma kraška dežela. To naše odkritje pa je bil dogodek, ki je ponesel ime Jamarskega društva Logatec v Dnevnik televizije Slovenije, v številne časnike in radijske postaje. Čestitke ob odkritju smo prejeli od številnih društev po Sloveniji; uprava Škocjanskih jam pa nam je čestitala celo po telegramu. Do Škocjanskih jam nam ne manjka niti kilometer. Na zadnji akciji smo se ustavili pred približno 10 m visokim slapom. Kljub temu, da bo treba vso plezalno opremo prenesti skozi sifon, kjer zaradi mulja v vodi ne vidiš dlje od 30 cm, računamo, da je možno preplezati slap in nadaljevati pot proti Škocjanskim jamam.
V jami imamo tudi že pripravljene cevi, s katerimi bomo poizkušali prečrpati vodo iz Ogabnega jezera in si tako omogočiti raziskovanje brez drage, zahtevne in težke potapljaško opreme. Jamarstvo je šport, kjer ne merimo lisočink sekunde, niti ne podeljujemo me-dalj. To je šport, kjer jamarji odkrivamo nove svetove in z odkritji dajemo zgodovini in kulturi trajen pečat.
Miran Nagode
SKAKANJA
V sezoni 1996/97 so skakalci SK Logatec - sekcija SKOKI dosegali rezultate, ki nas vračajo tja, kjer smo že nekdaj bili - na vrh slovenskega skakanja. Nadvse pomembno je to, da odličnih rezultatov ne dosega en sam, temveč kar trije, pa tudi ostalih štirih ne smemo zanemariti, saj jim je bila to prva sezona.
Začetek sezone je bil nadvse žalosten, saj smo skoraj vsa sredstva vložili v obnovo in posodobitev 25-metrske skakalnice (nalet z novo pločevinasto smučino), tako da nam je za skakalno opremo zmanjkalo denarja. Skakali smo s starimi smučmi, ki smo jih uporabljali na plastiki in so za sneg skoraj neuporabne, brez novih čevljev pa tudi ne bi šlo, saj so stari že razpadali. K sreči so nam priskočili na pomoč Valkarton Logatec (opremil nas je z novimi smučmi), Roletarstvo Uršič, Agrodom, Avtoprevozništvo in izgradnja cest Treven (vsi trije z denarno pomočjo), Oblak Commerce, Butik Aurum (nagrade za regijsko tekmovanje), občina Logatec (financiranje in izgradnja mostu prek Logaščice, pomoč pri vzdrževanju objektov, priprava skakalnice in izvedba regijskega tekmovanja, prevozi na tekmovanja itd.) in športna zveza, ki smo ji za dotacije nadvse hvaležni.
Letošnja zima je bila zaradi težavnih vremenskih razmer ena sama delovna akcija, ki bi jo lahko omilili z zasneževan-jem (v Logatcu obstajata rlva topova), za kar bi potrebovali elektriko in vodno napeljavo, kar pa zaradi nesoglasja z lastnikom zemljišča ni bilo mogoče. Tako smo na koncu sezone opravili nekaj treningov v Žireh in v Kranju, kar pa je bilo    nujno    zaradi dveh
državnih prvenstev, ki sta še čakali tekmovalce.
Najmlajši (dečki do 9 let) so začeli s tekmovanji v Žireh na 12- metrski skakalnici in že po tem se je dalo slutiti, da bo ta sezona nadvse razburljiva in za nas uspešna. Nastopilo je 72 tekmovalcev iz dvanajstih slovenskih klubov, med njimi štirje Logatčani: Luka Turk - 8 let, Andrej Čibej - 8 let, Jaka Rus - 7 let in Tomaž Modic - 6 let. Uvrstili pa so se na 9., 46.,
11. in 68. mesto.
Sledilo je tekmovanje na Šmartnem na Pohorju, kjer je z norveškim doskokom v tele-mark in 3. mestom zablestel Turk, Rus pa je v velikem pričakovanju (v Žireh je skočil peto daljavo) skakal na silo in dosegel 22. mesto, Modic je za svoje izkušnje in starost od-skakal odlično in zasedel 55. mesto. Na ekipnem državnem prvenstvu v Guncljah Ljubljana pa smo med 16 ekipami zasedli 7. mesto, kar je razveseljivo, saj razen Turka na tako veliki skakalnici (k = 18 m) ni skakal še nihče. Z določitvijo ekipe pa tako kot v drugih klubih, kjer na tekmovanju skače tudi po 15 skakalcev, nismo imeli težav, saj nismo imeli prave izbire.
Vmes so potekala tudi regijska tekmovanja - prvo v Čušperku na Dolenjskem. Naši so se uvrstili: Turk na 5. mesto, Rus, Čibej in Modic pa na 11.,
12. in 13. mesto. Sledilo je tekmovanje v Logatcu, kjer je Turk s prednostjo več kot desetih točk zmagal, Rus je bil 8., Čibej 14. in Modic 16.
Državno prvenstvo posameznikov je zaradi pomanjkanja snega in previsokih temperatur odpadlo. Dečki do 11 let pa so imeli prvo tekmo za republiški pokal v Velenju, kjer so med 95 tekmovalci tako kot na ostalih tekmah nastopili štirje naši: Luka Tršar - 10 let, Luka Turk, Borut Oblak - 9 let in Tomaž Rozmane - 9 let. Na 22-metrski skakalnici je Tršar le za pol točke zgrešil zmago, ostali pa so se uvrstili na 48., 63. in 87. mesto. Na drugi tekmi v Žirovnici je bil Tršar spet odličen drugi, ostali pa na 55., 72. in 73. mestu. Hkrati so se rezultati šteli tudi za državno prvenstvo dečkov do
. in starejših pionirjev Logatca.
deset let, v katerem je Turk zasedel 30. mesto, Oblak 41. in Rozmane 42. mesto.
Skoda, da je Tršar doživel padec forme prav pred državnim prvenstvom v Tržiču, kjer je s povprečnimi skoki in ob pomoči merilcev (zaradi nepravičnega merjenja je kar nekajkrat ukrepal tehnični delegat) zasedel še vedno odlično četrto mesto, vendar močno zaostal za zmagovalcem, s katerim sta bila vseskozi razred zase (v skupni razvrstitvi republiškega pokala je zasedel 2. mesto). Turk se je uvrstil na 59., Oblak pa na 63. mesto. Ekipno je Logatec s padcem Oblaka in pomlajeno ekipo (Turk in Rus) med petindvajsetimi ekipami zasedel 13. mesto, kar je bilo sicer slabše od pričakovanega, vendar še vedno zadovoljivo.
Prav tako kot za najmlajšo kategorijo so tudi za dečke do 11 let potekala tekmovanja ljubljanske regije v Čušperku in Logatcu, kjer je Tršar brez konkurence z velikim naskokom obakrat slavil, ostali naši pa so se zvrstili takole: Oblak -dvakrat 11., Turk - 16. in 12., Rozmane pa 18. Tršar se ie kot edini Logaški skakalec udeležil dveh tekem v kategoriji dečkov do 13 let. Na prvem tekmovanju v Velenju na k = 42 m, ki je štelo tudi za državno prvenstvo dečkov do 12 let, je zasedel 17. mesto, v skupini do 13 let je bil 36. V Kranju (k = 45 metrov) pa ie na državnem prvenstvu dečkov do 13 let zasedel enkratno 18. mesto (v kategoriji do 12 let -6. mesto), za kar je bil deležen velikih pohval in zanimanja vodje Planiških skakalnih šol (pionirska selekcija Slovenije) Andreja Tomina.
V skupni razvrstitvi za pokal Slovenije so tekmovalci dosegli več kot izvrstna mesta: Luka Tršar v skupini dečkov do 11 let 2. mesto, Luka Turk in Jaka Rus v skupini do 9 let 4. oz. 15. mesto, ekipno pa Logatčani do 11 let 5., v skupini do 9 let pa na 6. mesto!
Dejstvo, da je Logaški klub po številu tekmovalcev med najmanjšimi, po rezultatih pa na samem vrhu, kaže, da je delo v klubu odlično in da se v novi sezoni lahko nadejamo še večjih uspehov. To pa brez sponzorjev (velika možnost reklamiranja njihove dejavnosti na objektih in opremi) in novih mladin članov ne bo mogoče.
Ob želji, da bi si skakalni šport tudi v Logatcu pridobil nekdanjo veljavo, prosimo vse, naj nam priskočijo na pomoč, s seboj pa pripeljejo čimveč pogumnih otrok, polnih energije in dobre volje (zaželena starost do 9 let), da bomo s skupnimi močmi ustvarili še kakšnega Samovega naslednika (Informacije po telefonu št. 741-804 - Viktor ali 742-310 -Klemen.
Klemen Sovan
467702
stran: 8
KULTURA LOGAŠKE • KULTURA
novice —
10. junij 1997
ROK
Letos ima logaška godba v pičlih petih mesecih za sabo že lepo število nastopov. Sodelovala je na pustnem karnevalu v Cerknici, zelo odmeven je bil koncert pri zamejcih na Prošeku, kvintet trobil je dodal drobec na kulturni svečanosti ob kulturnem dnevu v Narodnem domu, osnovnošolci so bili deležni nekaj koncertov ob praznovanju 8. februarja, letni koncert je kljub slabemu vremenu napolnil dvorano Narodnega doma do zadnjega kotička, prvomajska budnica je odmevala po logaških ulicah, v Hot-edršici in na Kalcah do popoldanskih ur, za intermezzo je bi nastop na proslavi v Mostecu v Ljubljani, promenadni koncert pred magistratom v Ljubljani ob praznovanju dneva Ljubljane, nastop ob otvoritvi logaške kolesarske transverzale, ob 25. obletnici logaških mažoretk, ob 10. obletnici Knjižnice Logatec, promenadni koncert na Prešernovem trgu v Ljubljani ob evropskem mesecu kulture... Logaški godbeniki pa so v teh nekaj mesecih uspeli posneti CD in kaseto, ki bosta izšli v začetku junija, promocija obeh pa bo 21. junija na 3. srečanju godb v Logatcu.
Priprave na snemanje so bile zelo naporne. Posnetki, ki so nastali v studiu 14 slovenskega radia, so zelo kvalitetni.
Letošnji največji zalogaj, ki ga v celoti organizira Pihalni orkester Logatec, bo 3. srečanje godb. Prvo leto je ta prireditev nastala kot
poskus zbližati prijateljske pihalne orkestre in ohraniti tradicijo god-beništva v našem prostoru, prejšnje leto je prireditev potekala v dveh dnevih, letos pa se bo srečanje godb raztegnilo kar na tri dni, in bo letos ena večjih tovrstnih prireditev v Sloveniji.
Poglejmo program prireditev:
petek, 20. junija, ob 19. uri: koncert Orkestra slovenske Policije (naš najboljši "poklicni" orkester);
sobota, 21. junija, ob 19. uri: koncert Delavske
godbe Trbovlje (zmagovalec na tekmovanju orkestrov v koncertni skupini), ob 20.30: koncert Pihalnega orkestra Logatec - promocija nove CD;
nedelja, 22. junija, ob 14.
uri: kratki nastopi na različnih koncih Logatca, ob 1 5.uri: povorka gostujočih orkestrov iz Postojne, s Prošeka, iz Tržiča in Cerknice ter logaških mažoretk.
Osrednji prireditveni prostor bo pod velikem šotorom pred Narod-
Od konca aprila lahko Pihalni orkester Logatec najdete tudi na in-ternetu. Če tega še niste vključili v družinski proračun, nikar ne odlašajte. Ta velika vreča informacij s celega sveta utegne tudi vam popestriti   prenekateri   večer in
nim domom v Logatcu. Po resnem delu programa bo vsak dan tudi zabavni del, kjer vas bosta razveseljevala logaška ansambla Oaza in Notranjski muzikantje; srečelov pa vam bo dal priložnost, da vam Pihalni orkester Logatec ob malo sreče zaigra podoknico.
Peter Černe
olajšati brskanje po knjižnici ali za kakšno CD ploščo, ki je pri nas nikakor ne morete dobiti. Svet se vrti okoli interneta, zato se je nanj priključila tudi logaška godba. Najdete jo na naslovu http://www2.ar-nes.si/čljpoMs/. Na tem mestu si lahko ogledate nekaj osnovnih informacij o Pihalnem orkestru Logatec, o njegovi zgodovini, priznanjih, preteklih koncertih ter načrtih za naprej. Ogledate si lahko tudi strani ostalih    orkestrov    po Sloveniji
(zaenkrat imata svojo stran le dva orkestra), povezave med orkestri po Evropi, Ameriki ter celo Japonski. Na tej strani boste sprotno obveščeni o programu nastopov Pihalnega orkestra, o preteklih nastopih, povezavah z orkestri iz tujine (Švica, Tirolska) ter o aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo logaški godbeniki. Tukaj lahko najdete tudi povezavo z revijo evropskega formata (Clarino), v kateri objavljajo pihalni orkestri iz cele Evrope, med njimi tudi Pihalni orkester Logatec. Nekaj informacij boste na tem mestu v prihodnje dobili tudi o logaški občini in mogoče tudi o drugih kulturnih dejavnostih v Logatcu in okolici. Mogoče je prav to priložnost, da se sproti zbirajo informacije o vseh nastopih in prireditvah v občini na enem mestu. Logaškim godbenikom lahko pišete po internetu na naslov godba, logatec@guest.ames. si
Peter Černe
Zažvižgaj si (ako
Letošnjo občinsko revijo šolskih pevskih zborov sta po nekaj letih pripravili Osnovna šola 8 talcev in Zveza kulturnih organizacij Logatec. Pozornost je zbudila že poenotena celostna podoba od lepakov in vabil do scene. Program sta prijetno povezovala Danijela in Mladen.
Nastopilo je 12 zborov: pevska pripravljalnica, otroški in mladinski zbor OŠ 8 talcev, vsi pod vodstvom Marinke I Stenic, otroški zbor podružnične šole Vrh Sv. Treh Kraljev pod vodstvom Jožeta Štritofa, otroški, mlajši mladinski in mladinski zbor OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka, otroški zbor po-druž-nične šole iz Laz pod vodstvom Franca Pupisa, otroški zbor OŠ Rovte pod vodstvom Mari Loštrek Žižek, otroški zbor podružnične šole iz Hotedršice pod vodstvom Jožice Nagode, pevski zbor Rožmarin kulturnega društva Trate in mladinski zbor OŠ Rovte pod vodstvom Alenke Gantar. Zbore so spremljali Mihaela Gostiša, Primož Malavašič, Magda Kune, Zala Turk in Orffovi instrumentalisti. Recitirala je jeneja, za sceno pa je poskrbela Judita Vegelj. Na koncu so vsi pevci, združeni v zares veličasten zbor, pod vodstvom Zdravka Novaka in ob spremljavi Mihaele Gostiša /apeli (in zažvižgali) naslovno pesem.
Petje je ocenjevala tričlanska komisija, ki je kasneje na pogovoru z zborovodji in ravnatelji šol svoje vti-se strnila v oceno, ki bi jo lahko povzeli takole: pohvaliti velja organizacijo, zbore, ki so poskrbeli za enotni videz pevcev, prizadevnost šol, da skrbijo /a zborovstvo, in prizadevnost zborovodij, ki so zvečine glasbeni navdušenci in za zboro-vodstvo niso posebej šolani. Posebej je komisija opozorila na lepe dosežke zborov pod vodstvom Zdravka Novaka,ki bi mu pritikalo mentor stvo zborovodjem osnovnih šol.
Vsi /bori, zborovodje in vsak mladi pevec posebej so se potrudili, kolikor so najbolje /mogli. Vod Stvom šol bi priporočili še skrbnejši odnos do zborovskega petja, nekaterim zborovodjem pa več poguma za nove /borovodske veščine.
|ago
SKOZ DiSimiTI
O, če nebo bi ne ljubilo v/na, Kaj bo redilo sonca ga vročina. Če zemlja bi f>a rada ne imela, Kako bo trta rastla in cvetela.
(Li Tai Po)
V NOVO DESETLETJE
V Narodnem domu v Logatacu je 5. aprila 1997, ob 10.obletnici, iz-venela pesem Obrtniškega mešanega pevskega zbora "NOTRANJSKA". S citatom kitajskega pesnika Li Tai Poja, ki se je izpel kot povabilo na kozarček izbranega vina, lahko rečemo, da so pevci z veselim srcem stopali v novo desetletje pevskega druženja in prepevanja. Pevci iz Podlipe, z Vrhnike, iz Cerknice, Cerkna, Idrije, Logatca in še od kod izhajajo predvsem iz obrtniškega okolja. In kot pravi predsednica tega zbora Ivica Glušič: Je pač mnogo zborov z obsežnejšim pevskim znanjem, kot ga premoremo mi, bržčas pa ni kaj prida zborov s tako družal>nimi pevci, s tako srčnim zborovodjem in s tolikšnim notranjim nabojem; vse to je bogastvo pevskega zbora "Notranjska". Vzajemna želja po druženju in ljubezen do petja bosta pevce zanesljivo popeljali do naslednjega jubileja
PREHOJENA POT
Verjetno je dokaj težko dosledno oceniti zasluge, da se je obrtniški pevski zbor sploh oblikoval, združil ljudi iz različnih krajev, obstal in že zakoračil tudi v novo desetletje. Nedvomno pa so vzpodbude tedanjega predsednika obrtnega združenja Vrhnike in sedanjega župana občine Borovnice Andreja Ocepka , opredelitev na Mašunu 23.4.1987 in odločitev, da zbor vodi Janez Gostiša (menim, da ga v Logatcu dovolj poznamo, da ga ni treba posebej predstavljati), pripeljale do tega, da smo ob desetletnici v nabito polni dvorani lahko prisluhnili pevcem, ki so morali vsa ta leta prihajati na vaje tudi po 50 km daleč. Pevci so v svojem desetletnem prepevanju nastopili 83 krat v 37 krajih po Sloveniji in enkrat v Italiji (Gonars). Pevski zbor "Notranjska" se je prvič javno predstavil na reviji obrtniških pevskih zborov Slovenije v Domžalah 16.5.19987. V letu 1990 so bili notranje i or-
ganizatorji VIII. revije OPZ Slovenije, na kateri je nastopilo 1 I zborov. -Koncerti so se vrstili vse od Triglava, - poleg študijskega snemanja in petja po radiu in televiziji - pa do srečanj Od Ogleja do Logatca. - Marsikaj bi lahko še spregovorili o požrtvovalnih pevcih, pa saj je o jubileju /branih dovolj podatkov v jubilejni knjižici, ki prikazuje vso dolgo pevsko pot (zbral in uredil Marcel Štefančič).
PREPEVANJE, VŠEČNO VSEM!
Pester sestav pevcev iz različnih krajev - tudi napovedana prisotnost predsednika državnega zbora Janeza Podobnika - je privabila ljubitelje petja od vsepovsod. Svečanost desetletnice je dopolnila tudi udeležba odličnih gostov od predsednika Obrtne zbornice Slovenije Miha (.raba, podpredsednika državnega sveta Marcela Štefančiča, poslanca Stanislava Brenčita in predsednikov ter predstavnikov območnih obrtnih zbornic ter raznih podjetnikov.
V prvem delu koncerta so pevci pod vodstvom Janeza Gotiše nastopali s programom narodnih in umetnih pesmi Prelovca, Čajkovskega, Sattnerja, Venturinija, Francka in še nekaterih drugih domačih in tujih skladateljev. Še zlasti se je prvi del koncerta odvijal v solističnih predstavitvah: Zadložanke Jerice Rudolf (študentke solopetja na tržaškem Konservatoriju), ki je nado mestila obolelo sopranistko Špelo Petkovšek, Erike Modic, Jane/a Gostiša ml. in Lovra Groma, l/redno zanimiv in odmeven je bil nastop tolkalnega ansambla Orkestra slovenske policije pod vodstvom laneza Gostišč ml. (zasedba: Davorin Jevšnikar, Lojze Pirnat, Saša Kužnik, Dušan Beravs, Branko Sladic in kot gost ansambla - Matjaž Albreht). Tolkali i so izvedli dela Haendla, Mantheneva, Dauvvalderja, Boganena, Firtha in Ciromeja. Poslušalci smo lahko spremljali ritmično in melodično spretnost tolkaltev. Še zlasti smo ob zvokih tolkal občutili duh Japonske in ameriškega jazza.
V drugem delu pevskega nastopa so se /vrstile nadaljnje skladbe po programu, kjer velja posebej omeniti Alegorijo, ki ji je bil tega večera prisluhnil tudi sam skladatelj Aldo Kumar.
Pozdravi, ki so jih jubilantu naslavljali prijateljski /bori od vsepovsod, ter darila predstavnikov obrtnih združenj pričajo, da dober glas odmeva v deveto vas in da bo Obrtniški mešani pevski zbor "Notranjska" dobrodošel gost povsod po Sloveniji. Albin Čuk
095538
7086
PREJELI SMO LOGAŠKE . URADNE OBJAVE
stran: 10 novice "~™,~"      10. junij 1997
V petek, 14. marca, je bilo v Rovtah tekmovanje "Mladi in kmetijstvo", ki ima že dolgo tradicijo.
Letos so mladi bogatili znanje na področju strojnih krožkov, reje drobnice, stročnic in gospodinjstva. Pred leti so se tekmovanj udeleževali predstavniki iz Hotedršice, letos pa že drugič mladi iz Rovt.
Ker je lani ekipa iz Rovt zmagala na regijskem tekmovanju, smo morali letos pripraviti tekmovanje na domačih tleh ob sodelovanju Kmetijske svetovalne službe in Društva podeželske mladine iz Rovt.
In kako je potekalo tekmovanje? Šestnajst tričlanskih ekip in njihove spremljevalce smo sprejeli že popoldne v osnovni šoli, kjer je potekal tudi pisni del tekmovanja. Tako so bili prvi rezultati znani že pred začetkom javne prireditve v Domu krajanov.
Končni vrstni red ekip je bil naslednji:
Velike Lašče, Mengeš, Kamnik, Rovte in Zagorje, Trbovlje, Cerknica in Ivančna Gorica, Ribnica in Hrastnik, Moravče, Litija, Kočevje, Jezica, Domžale, Medvode. (Ekipa Velikih Lašč je kasneje predstavljala ljubljansko regijo na državnem tekmovanju v Sv. Juriju ob Ščavnici in dosegla solidno četrto mesto.)
Zaradi velikega števila tekmovalcev in drugih nastopajočih smo imeli nekaj težav s "prizoriščem" in ozvočenjem, a vseeno sta spretni voditeljici in povezovalki
Jerneja in Darja uspeli pripeljati prireditev do konca. Prijetno so popestrili prireditev: ženski nonet Kulturnega druš-tva Rovte pod vodstvo Jakoba Koklja, učenca OŠ Peter in Mateja, posebno pa še mladi igralci dramske skupine DPM Rovte pod vodstvom prizadevne Gabrijele Jereb in lut-kovne skupine KD Rovte pod vodstvom Jerneje Tušar. Po končanem uradnem delu smo uživali ob glasbi nadobudne skupine: Mateje, Petra in Marka Hodnika.
Da je prireditev solidno uspela, gre zahvala prizadevnim mladim iz Rovt, ki so se zadeve resno lotili z željo, da vrstniki iz drugih krajev odnesejo iz Rovt čim lepše vtise. Posebna zahvala gre pridnim dekle-
tom, ki so za udeležence tekmovanja in goste izvezle 70 prtičkov kot spomin na ta dogodek. Zahvala gre vsem sponzorjem, ki so prispevali nagrade za tekmovalce ali kako drugače pomagali pri prireditvi. Poseben posluh za dogajanje so pokazali Kmetijska zadruga Rovte, Osnovna šola Rovte, Krajevna skupnost Rovte in Občina Logatec.
Marljivim in bistrim dekletom: Alenki Laknar, Majdi Trpin in Vesni Kogovšek, ki so na regijskem kvizu Rovtam priborila odlično četrto (do peto) mesto, iskreno čestitamo! V I. 1998 si bomo v Velikih Laščah znova prizadevali za čimboljši uspeh.
Mojca Dolenc
Ekipa iz Rovt: Alenka, Majda in Vesna med ustnim delom kviza.
Spoštovani g. Stanislav Brenčič
Na zadnji seji Občinskega sveta mi niste dali možnosti, da bi vam stisnila roko in se vam ob slovesu na simboličen način zahvalila v imenu sveta in občanov za trud, ki ste ga kot župan vložili v našo občino. Upala sem, da bomo kot zreli odrasli ljudje in politiki zmožni zakopati bojno sekiro in za trenutek pozabiti na stare zamere. Pa sem se seveda uštela!
Čudila sem se Vaši burni reakciji. Šele ko sem prebrala članek, ki ste ga napisali v Logaške novice (LN, 26.marec 1997) mi je postalo jasno, čemu. Hudobneži in ciniki, kot ste nas označili v omenjenem članku , res ne zaslužijo drugega kot nekaj pikrih pripomb in demonstrativen odhod.
G. Brenčič, menim, da ste si s to označbo dovolili nekoliko preveč. Če ste nas imeli za nasprotnike, smo to bili, ker ste tako želeli. Tako ste vedno imeli pri roki grešnega kozla, na katerega ste zvalili krivdo za vsak neizveden projekt ali investicijo.
Pri občanih Vam je uspelo ustvariti vtis, da bi župan še dosti več naredil, če mu svetniki ne bi metali polen pod noge. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je svet soglasno sprejel uravnotežen proračun, ki bi mu moral župan slediti. Vendar ste zaradi prekoračenih pooblastil tako priredili ta temeljni akt, kot Vam je pač ustrezalo. Nekaterim ste naredili več, kot jim je pripadalo, seveda pa ste druge zato prikrajšali. Toda ne po krivdi sveta, temveč po Vaši osebni odločitvi.
Občinski svet je Vam oziroma občinski upravi dal tudi vrsto konkretnih pobud za določene projekte, ki pa jih niste jemali resno. Zato se dogaja, da smo izgubili sedež policijske postaje, enaka usoda pa se morda piše geodetski upravi. Kako daleč bo še segla metla, se ne ve. Namesto da bi že zdavnaj poskrbeli, da bi približali določene institucije občanom, se ta želja vztrajno odmika.
Samo upamo lahko, da bo Vaš naslednik v korist občine in njenega enakomernega razvoja imel več politične modrosti.
S spoštovanjem! Predsednica Občinskega sveta
Sonja Mihelčič
Popravek
Mag. Marija Ipavec je opozorila na dve napaki v zapisu o Hotedršici, objavljenem v prejšnji številki LN. Znani arhitekt je imel dva brata: Andreja, duhovnika, in Janeza, zdravnika in ne mizarja ter sestro Marijo. Matija Plečnik, oče v članku omenjanega Ivana Plečnika, pa je bil bratranec arhitekta Jožeta Plečnika. Pri priimku Šemrl pa bi moralo pravilno pisati dr. Fran Semrov, kije bil jurist in narodni poslanec v kraljevini Jugoslaviji. Uredništvo se za napaki opravičuje bralcem in zahvaljuje mag. Ipavčevi za popravke.
	PREJELI SMO	LOGAŠKE •	URADNE OBJAVE	
		~ novice		
10. junij 1997				stran: 9
SOCIALDEMOKRATI \ OBČIMEM SVETU
Lokalne volitve za nadomestnega župana občine Logatec so že preteklost in naš novi župan je tako že sedanjost. Prav s tem dejanjem upamo, da bo v naši občini pršlo do nove pozitivne klime, katera naj bi prinesla boljše gospodarno delovanje in dobrobit za vse občane. Zagotovo je to bistvo, zaradi katerega smo bili izvoljeni tako občinski svetniki, kakor tudi župan.
V času prejšnjega županovanja se je veliko naredilo, dalo pa bi se verjetno še veliko več, če bi obstajala volja do kompromisnih odločitev in bolj enakomerne porazdelitve po Krajevnih skupnostih. Potrjevanje zatečenih stanj, kar je bila v preteklem obdobju praksa, je zagotovo dvolična slika. Ta je lahko lepa ali ugaja, vendar je cenovno zelo draga. Lahko pa je le slika, katera si tega imena pravzaprav ne zasluži, vendar je poceni. Stvar presoje. Za dosledno oceno ni bilo nikoli časa ali hotenja, vendar pa bo čas to s sigurnostjo pokazal.
Socialdemokrati smo se odlošili, da bomo naše občane seznanjali s potekom našega dela, nikakor pa nam ni želja oziroma namen, da to izveni kakor polemika. Prav tako želimo seznanjati občane s pomembnejšimi odloši-tvami. v občinskem svetu in tako ne bi prihajalo do enostranskih informacij, katere niso bile vedno objek- tivne.
V torek 29. aprila 1997 je bila 7. izredna seja občinskega sveta. Med
pomembnejšimi točkami dnevnega reda je bilo sprejemanje odloka o Prostorsko ureditvenih pogojih Logatca (PUP). V obravnavi na prejšnji seji je naša svetniška skupina s pomočjo strokovnjaka za te zadeve pripravila kar nekaj pripomb z željo, da se s tem prostorskim aktom čimbolje približamo smotrnemu urejanju prostora. Vodilo je bila tudi želja, da bi se ljudje, ki tukaj živijo oziroma prebivajo, čim bolje počutili.
Prav tako so taki planski dokumenti nujno potrebni, ker onemogočajo samovoljo posameznih obča-nov in nepravilne odločitve občinskega urada. Vzpodbuda, da se morajo pripraviti kar najboljši dokumenti, nam je bil primer Kalce. Tu so se izvršili posegi v križišče, izdala lokacijska dovoljenja, ter brez izvedbenih aktov pričela dela za obvozno lokalno cesto. To je povzročilo vrsto problemov in vse samo zato, ker ni bilo izdelanega predhodnega prostorsko - izvedbenega plana za območje Kale.
Predlagatelji so upoštevali kar nekaj naših predlogov. Tako so predlog nove zbirne ceste, vzpored-no z železnico na Martinj hribu, umaknili iz plana in predlagali, da se ob povečani gradnji pristopi k rekonstrukciji sedanje ceste Logatec - Laze. V odlok so vnesli, še nekaj drugih korektur, nekatere predloge pa niso upoštevali z utemeljitvijo.
Pomembna je tudi sprejeta pripomba, katere pobudnik ni naša svetniška skupina, ki predvideva, da se v zbirni načrt komunalnih vodov vrišejo trase plinovoda.
Glede parkirnih prostorov smo dobili pojasnitev, da se bo na individualni ravni reševalo parkiranje individualno na funkcionalnem zemljiššu investitorja. Večji skupni parkirni prostori, pa so v odloku predvideni za Narodnim domom, na Poštnem vrtu, pri železniški postaji in pri Tržnici. Parkiranje za tovornjake je opredeljeno na lokacijah Zapolje, KLI in Industrijska cona. Pri naslednji točki seje smo sprejemali sklep o primopredaji administrativno tehnične in finančne dokumentacije s strani občinskega urada na Sklad stavbnih zemljišč. Tu smo bili mnenja, da je to dokumentacijo potrebno predati, saj se postopek vleče že skozaj leto dni. Brez potrebe je bilo toliko prerekanj in zaostrovanja, ker je v končni kon-sekvenci sklep o prenosu sedeža sklada bil izglasovan. Če bi obstojala pripravljenost, da se poišče prostor na občinski upravi, do prenosa sedeža sklada, sigurno ne bi prišlo.
Socialdemokrati smo bili v zažetku proti selitvi in osamosvojitvi sklada, vendar ne, da ne posreduješ dokumentacije in ne urediš glede prostora za delovanje, kar je pravgotovo osnova. Zagotovo bi bilo potrebno poiskati kompromisne rešitve. Sklad je, zaradi njegove velike izvirne finančne moči potrebno kontrolirati, za kar pa obstajajo mehanizmi. Siguno je ena izmed kontrol tudi podpisovanje župana na vse kupoprodajne pogodbe. Vsi prihodki sklada gredo preko integralnega proračuna občine in se nato prenakažejo na sklad, kar je dodatna kontrola. In nenazadnje, tu je občinski
svet, ki na opozorilo občinskega urada lahko razpravlja in tudi sprejme ustrezne ukrepe. Mi upamo in si želimo, da bo novi župan ta gordijski vozel presekal.
Na seji sveta smo bili informirani, da se Geodetska uprava seli na Vrhniko. Ta novica je sprožila v vrstah vseh svetnikov odločno nasprotovanje. Socialdemokrati smatramo, da bi bilo potrebno imeti na naslednji seji sveta posebno obravnavo te novonastale situacije. Tu gre za zelo občutljivo vprašanje, ki zadeva vse občane naše občine. Župan in predsednica občinskega sveta sta bila zadolžena, da takoj ukrepata pri Državni upravi oziroma pristojnih ministrstvih za to področje. Taka postopna selitev posameznih institucij iz Občine Logatec (pred enim letom prenos policijske postaje na Vrhniko), pa že kaže na dolgoročne politične rešitve glede pokrajin, čeprav še niso uzakonjene. Zagotovo to dejanje terja širšo razpravo in pojasnitev, glede na dolgoročno politično mesto Občine Logatec in posredno tudi njene razvojne usmeritve.
Dejstvo je, da je občina v preteklem letu pristopila k obnovi Stare sod-nije v KS Tabor z namenom, da se objekt sanira in ga šele nato da v najem Upravni enoti, za kar je tedaj tudi obstajala volja.
Med svetniškimi pobudami je bila dana zanimiva pobuda, da bi se v Logatcu ustanovila notarska pisarna. To bi marsikateremu občanu prihranilo odvečno pot na Vrhniko in s tem večje zadovoljstvo naših občanov.
Svetniška skupina, SDS Logatec
Obletnica papeževega obiska
Bila sem komaj začela odkrivati odraslo vero, ko smo vsi trije: mož, šestmesečna hči Estera in jaz pozdravili papeža, ki je lani prišel v Ljubljano. Povedal nam je: "Ne bojte se Kristusa! Ne bojte se Cerkve! Kristus je ljubezen. Ne bojte se!"
Po tem je naredil še nekaj pastoralnih obiskov, zaslišala sem njegov glas, ko je s Trga sv. Petra blagoslavljal ljudstvo. Potem pa je prišla novica, da pride papež Janez Pavel II v Sarajevo, ki naj bi ga bil obiskal že pred leti, ko je bila tam še vojna. Letos pa je papež obiskal Sarajevo in ljudi, ki so prišli tja z vseh koncev sveta. Iz Logatca sta v Sarajevo odšla Silvester Kociper z neokatehumensko skupino in sestra Angelika iz Doma Marije in Marte.
Sestra Angelika je povedala, da so ljudje prišli iz raznih krajev te trpinčene dežele, da bi videli tega človeka. Vzdušje je bilo enkratno. Tudi muslimani so prišli. Tvegali pa so vsi, kajti nekateri so hoteli tudi tokrat kaj raztreščiti. Bilo je sonce, pa spet snežni metež; tudi to je imelo svoj namen, je rekla sestra Angelika.
Sama sem zmagoslavni dogodek spremljala po televiziji. Papeževa tokratna poslanica je bila: Edino odpuščanje more prinesti ljudem mir.
Zvona L.K.
LUKj AoJ\JD
novice
10. junij 1997 W IS \S        VS \S V/ stran: 11
Zahvala
Ob smrti drage mame
Ivane Korene
iz Logatca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje , darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem Pomladnega odmeva za čudovito poslovilno petje.
Žalujoči hči Ivanka in sin Stane z družino
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal?
Zahvala
V 65. letu nas je tiho zapustil naš dragi
Stanko Sedej
/ Vrha Sv. Treh Kraljev
I/ srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga kropili in pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu /upniku za opravljeni obred, pevcem in sosedom za vsestransko pomoč. I Ivala g. jesenku za lepe poslovilne besede, g. Vrhovni /a opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala tudi dr. Dušanu Sedeju tel osebju Gastroenterološke klinike v Ljubljani /,i osebno in strokovno pomoč v težki bole/ni. I Ivala vsem darovalcem svet' in cvetja in vsem, ki sic mu kdaj koli priskočili na pomoč.
Žalujoči vsi njegovi Žiri, Šentjošt, Polhov Gradec,
Zahvala
Ob smrti drage mame in sestre
Viktorije Mikec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre sestram Doma sv. Jožefa, dr. Zoranu Vodopivcu, ge. Lidiji Obreza, g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, stanovalcem Prešernove 8 in Cvetličarni Karmen.
Sin Nejc z družino
Zahvala
Ob smrti našega dragega očka in dedka
Franca Leskovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem /a ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče; ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. ložetu Skvarču, osebju Zdravstvenega doma Logatec in Doma Kole/ija za zdravljenje in skrbno nego, g. /upniku za lepo opravljeni pogrebni obred, g. Petru Kuncu za vodenje pogreba in gasilcem PGD Gorenji Logatec:, posebej še g. Alojzu Molku za iskrene besede slovesa ter pevcem Pomladnega odmeva, Društvu upokojencev in Krajevnemu odboru ZZB. In še enk-ral najlepša hvala g. prof. dr. Miru Košaku.
Hčerki Jana in Mojca z družinama
LOGAŠKE NOVICE
Informativno in .uadno glasilo Ob.'ine l <.,;.)(<■.. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Ureja uredniški odbor: inž. Albin Čuk (gospodarstvo), Marija Cale (negospodarstvo, kultura, mi i/. •!<.!. | klija ( t>,lii (mladi, šolo), Marko Škilj (intervju, reportaža), ing. Anion Antlčevii (Sport), dipl.prav. Zdr.ivko Klemen (Ui.idne objave, c lUiir.ki svel); Ione Mali (tehnični urednik), Man cl Štel.me u 11.4.1.*), Jane/ Gostiša (odgovorni urednik). Tisk in oblikovanje: "mali" Logate.. Naslov uredništva: fržaška 15, Logatec.
l'o mnenju l li.i.t.i /,i iniormn glasilo med proizvode Inform davka, po kalmi se plačuje S1
anje Vlade Republike. Slovenije, št.: 4/3-12-1622/95-23/346 šteje ativnega značaja iz l i. točke tarifne številke » tarife prometnega davek od prometa proizvodov.
Zahvala
Ob prehitri smrti dragega moža in očeta
Franca Muha
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno še dr. Jožetu Skvarču, župniku Tonetu Komparetu, borcem za poslovilne besede, zahvala pevskemu zboru Društva invalidov in upokojencev, sosedom za darovano pomoč ter vsem žalujočim.
Žena Antonija, hčerki Mojca in Nataša z družino
Bog je tako hotel, in odšel sem..
Zahvala
Ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi sina, brata in strica
Janeza Novaka
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem za tolažbo in pomoč ob njegovi smrti pa tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali za sv. maše, cvetje, sveče... Iskrena zahvala bodi dr. Blagici Džai in vsem drugim, ki so priskočili na pomoč na kraju nesreče, g. /upniku Vladimirju Jaksetiču za opravljeni pogreb, posebej pa za trud za njegovo dušo takoj po nesreči, Dragu Šenčurju in Mihu Kavčiču za poslovilne besede v imenu sošolcev in sodelavcev, pevcem Pomladnega odmeva, voditelju pogrebnega sprevoda Petru Kuncu in še vsem, ki ste našega lane/a poznali, ga imeli radi in ga   boste   ohranili   v trajnem
Žalujoči: mama, ala, brata Štefan in Peter, sestra Majda / družino
Glej, zemlja je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti.
Zahvala
Ob izgubi
Marka Cigaleta
In spomin nanj ne more umreti. Ostaja v naših srcih kot vesel, razigran in prisrčen fant. Skupaj z nami ste mu pokazali, da ste ga imeli radi. Naj nas te misli tolažijo v teh težkih trenutkih in naj se naše poti še pogostokrat srečajo. Hvala vsem, ki ste nam pomagali začeti in nam še vedno pomagate živeti življenje brez našega čudovitega fanta.
Vsi njegovi
Usahnil je Tvoj mladostni stas, utihnil Tvoj je zvonki glas. Te smrt nemila je zgrabila, kot mlado cvetje pokosila.
Našega
Nika Bogataja
ni več.
Odšel je prekmalu od nas. Pogrešali ga bodo sosedje in znanci. Od njega smo se poslovili v nedeljo, 27. aprila 1997 v lepem številu. Vsem se zahvaljujemo za spremstvo, sožalje, cvetje in sveče. Enako tudi g. dr. Zoranu Vodopivcu, g. župniku Vladimirju Jaksetiču, pevcem Pomladnega odmeva za lepe žalostinke in Robiju Albrehtu za njegovo Tišino. Posebno se zahvaljujemo Viktorju Senu in sosedoma Janezu Fortunu in Darku Kosmaču /a prvo pomoč, Petru Kuncu pa /a vodenje pogreba. Lepa hvala logaškemu Policijskemu oddelku in pogrebniku Vrhovcu z Drenovega Griča.
Izvolil si je sam živet
- moral je tud' sam umret.
Daj Bog mu v veselo družbo priti
in / njo Njemu večno slavo peli.
Pavle, Ivanka, Mici, Ivan z družinami in ostali sorodniki
Zahvala
Ob smrti moje drage žene
Ančke Kobal
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi ob slovesu stali ob strani, za vse darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje, gospodoma župnikoma Tonetu Komparetu in Vladimirju Jaksetiču za opravljeni pogrebni obred, pevcem Pomladnega odmeva za poslovilno petje ter Robertu Albrehtu za zaigrano tišino.
mož Gustel
Zahvala
Ob izgubi našega
Francija Pregrata
s Poštnega vrta 6 v Logatcu
Ko smo ostali sami, zaviti le v bolečino in žalost, si nismo predstavljali, da nam boste tako hitro, iskreno in nesebično priskočili na pomoč.
Zahvaljujemo se dr. Zoranu Vodopivcu, dr. Katarini Turk in g. Janezu Rusu iz Zdravstvenega doma Logatec za medicinsko pomoč, našim sosedom iz bloka, posebej Vujanovievim, uievim, Mlakarjevim, gospema Mariji Herič in Francki Zanoškar, Igorju Resniku in družinama Antončič in Pišljar.
Hvala Frenkovim in našim prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas bodrili, izrazili pisno ali ustno sožalje iti nam na kakršen koli način pomagali. Prijazna zahvala velja kolektivu trgovine Rolih&Rolih iz Planine in Geološkemu zavodu Ljubljana, Greti Kralj in Logaškemu vokalnemu kvartetu ter vsem tistim, ki ste našega Frenka pospremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in v njegov spomin prižgali sveče.
S hvaležnostjo Mirjam s hčerko Kajo in družina Kum
stran: 12
LOGAŠKE .
novice
10. junij 1997
Potreben je premislek
kselje Kake potrebuje resno razvojno zasnovo i poseben prostorski akt
Problematika prostorskega urejanja Kale je po informacijah, predstavljenih na LEP ena izmed prostorsko pomembnejših vsebin, o kateri nekaj več razpravlja logaški občinski svet. Diskusije svetnikov pa mi vsiljujejo kar nekaj pomislekov. Ti zadevajo tako pravno uzakon-jenost postopkov kot tudi razumevanje strokovnih okvirov prostorsko načrtovalskega dela.
Mnenja sem, da je ureditveno območje Kale z zaledjem, sem sodi tudi križišče, vredno podrobnega strokovnega interesa kot razvojna in prostorsko urejevalska posebnost. Prostorsko razvojnim dejavnikom Kale namenjam v nadaljevanju mnenje z nekaterimi opozorili, ki bi jih pri nadaljnjem urejanju prostora morali upoštevati.
Nadvse pomembna je izredno prometno ugodna lega območja Kale. Ta je pogojena z na idrijski prelomnici zasnovano dolino med Idrijo, Hotedršico, Kalcami, Planino in nadaljevanjem v Notranjskem podolju.
Pomembna je tudi z nizko naravno pregrado pogojena zak-Ijučenost Kale v smeri proti osrednjemu delu Logaške kotline ter najkrajša možna smer povezanosti z Vipavsko dolino prek Hrušice. Vsa ta reliefna izoblikovanost prostora je omejevala in osmišljala prisotnost človeka v tem prostoru, še posebej z zasnovo današnjega prometnega omrežja s križiščem, ki mu bomo morali v prihodnje nameniti kar največ splošno gospodarske prostorske urejevalske pozornosti.
Naselitveno pomembno je naravno izoblikovano dolinsko dno z neposrednim zaledjem. Prostor Kale je za sodobno načrtovanje stanovanjskega in celovitega bivanjskega okolja privlačen okvir. Tudi prisojna lega razmeroma obsežnega pa dostopnega pobočja nad glavno prometno osjo je prostorski potencial, ki naravnost kliče po organizirani ter dolgoročno zasnovani poselitveni zgostitvi.
Ne gre pozabiti še na eno naravno posebnost na Kalcah. To je še nedokazana, pa po mnenju hidrogeologov verjetna možnost obstoja večjih zalog kvalitetne pitne vode ob vznožju Hrušice. Ta, četudi še nedokazani naravni potencial, bi moral postati skrb ne samo logaških prizadevanj. Zato je ta možnost in zahteva po potrebni proučitvi zalog pitne vode v sprejetem DP Logatec opredeljena kot organizacijska planska naloga republiškega pomena. Sami zato ne bi smeli nenačrtno in prepovršno posegati v ta prostor.
Končno bi morali pred vsakim poseganjem v bivanjsko sicer primeren prostor spoznati možne dolgoročne ekološko sporne posle-
dice. Predvsem naj bi na tem ekološko občutljivem prostoru ne dovoljevali gradnje, npr., proizvodnih dejavnosti, ki bi bile lahko potencialni vir morebitnih kasnejših ekološko spornih učinkovanj.
Tehten premislek velja tudi za to, da bi temeljito in pravočasno ocenili vse posledice, ki jih v ta prostor prinaša gradnja vseh prometnic.
Dejstvo, da namesto nas samih razmišljajo o izrabi tega prostora drugi, naj bi sodilo v preteklost. Pa ni tako! Spomnimo se samo razmišljanj o gradnji avtocestne povezave prek Hrušice in seveda tudi prek Kale! Kot alternativna možnost se je pred dvema letoma pripeljala vse do objave v skupščinskem glasilu Poročevalec, ne da bi kdo izmed nas o tem kaj razmišljal ali celo ugovarjal!
Vse to in še stihijsko vsiljevana gradnja z logiko "na svojem bom pač počel, kar bom hotel", nas sili k bolj organizirani proučitvi strokovnih podlag in k iskanju odgovora na vprašanje, kaj je za ljudi in ta prostor najprimerneje graditi, kje in, seveda, kako! Zato je treba za celotno območje Kale pripraviti poseben prostorski akt. Zaradi posebne pomembnosti križišča pa je v sprejetem DP Logatec opredeljena poleg priprave celotnega PUP Kalce še izdelava posebnega ureditvenega načrta samo za križišče. Ta sprejeta naloga je tudi že v postopku sprejemanja. Žal realizacija projektov prehiteva papirje.
Vsa zadnja leta sem imel priložnost strokovno spremljati mnoga, tudi nenapisana mnenja, povezana s prostorskim razvojem občine Logatec. Mnoga izmed izrečenih so prav sprejemljiva, pa, žal, ne zapisana! Vsem mnenjem je treba prisluhniti, če so le dobronamerna in pravočasno posredovana. Vgraditev mnenj in le strokovno zavračanje teh, če niso utemeljena, je porok za dolgoročno, gospodarno in za čim večje število ljudi sprejemljivo gradnjo.
Zaradi naštetega in podobnega se tudi ne pridružujem vsem tistim, tudi uradnim odločitvam in mnenjem, ki si, mimo strokovnih in pravnih pravil ter postopkov jemljejo pravico izjemnega opredeljevanja, kje izjemoma smemo graditi in kje ne, pred sprejetjem ali mimo sprejete zakonsko zahtevane regulative (tudi postopkov). Pa ne samo na Kalcah.
Pavel Mihevc
Kdo ima prav?
Zgrajena proizvodna poslopja v Obrtno industrijski coni Logatec z različno oblikovanimi dvoranami in v različnih gradbenih fazah že kar nekaj časa kažejo svoje nebogljeno lice radovednim šoferjem, ki dovažajo na carinsko izpostavo. Logatča-ni, vsaj tako kaže, smo se nekako navadili, da zgrajene stavbe samevajo in ne dajo želene odmevnosti Logatcu. Tako sem zapisal že v uvodu ob predstavitvi dejavnosti TRGOCEV.
Iz poročila 24.redne seje Občinskega sveta Občine Logatec je razvidno, da se sredstva, pridobljena iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč ter prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč itd., prenesejo na račun Sklada stavbnih zemljišč občine Logatec. V poslovilnem nagovoru župana Stanislava Brenčiča v letošnji tretji številki Logaških novic pa preberemo: Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kako si predstavljajo nemoten razvoj občine tisti, ki bi radi mimo župana in Občinske uprave skozi Sklad stavbnih zemljišč pod taktirko predsednika gospoda janeža Smoleta in podpredsednika gospoda Vladislava Puca v nasprotju s pravno normo vodili neko vzporedno občino (paraproračun). Da bi mogoče prišli do jasnejše podobe, vsaj o tem (jokaj pomembnem vprašanju, smo se pogovarjali s predsednikom upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec ( v nadaljevanju Sklad) Janezom Smoletom.
Gospod Smole, kako je torej z navedenim Skladom?
Zakon opredeljuje Sklad kot samostojni pravni subjekt; torej, Sklad deluje samostojno. Sredstva Sklada so sestavni del proračuna, zato se vgrajujejo v proračun. Upravni odbor Sklada je organ občinskega sveta in ni, kol jo bilo to do minulega leta, organ bivše skupščine in posledično župana. Med razlogi, da Sklad deluje sedaj samostojno, velja omeniti /lasti to, da so
Križišče c este proti Postojni je urejeno: ono proti t lruši< i p.i I«) Se tre!>,\ uredili. (Foto:j.C.)
se sredstva Sklada, zbrana za določen namen, trosila za povsem druge namene.
Kako naj bi torej potekalo poslovanje Sklada, saj bivši župan navaja, da je bilo prav poseganje v to poslovanje eden od vzrokov, zaradi katerih naj bi bilo delovanje župana moteče -vsaj na tem področju.?
Zupanova zmota je v tem, da je zagovarjal protizakoniti odnos občinske uprave do Sklada, kljub temu da je prvi mož v občini Logatec, ki mora težiti k temu, da se zakonske norme spoštujejo; saj je vendarle varuh zakonitosti. Vsega tega ni počel kar tako; zbrana sredstva Sklada je župan uporabljal za financiranje zadev na obrobju Logatca in s tem poskrbel za krepitev lastne priljubljenosti. O delovanju Sklada le toliko: naloge morajo biti pogodbeno dogovorjene med občinsko upravo in upravnim odborom Sklada. Tako morajo biti soodvisno dogovorjeni kvaliteta, obseg dela in cena storitev. Ker je župan disciplinski starešina te uprave, je bil sam tudi predlagatelj te pogodbe.
Tudi v preteklosti se je govorilo O prelivanju denarja za razne namene; kako torej odgovarjate na očitek župana?
Večina prispevkov za uporabo mestnega zemljišča se zbere v Dolenjem in Gorenjem Logatcu. Financiranje nalog v celotnem proračunu, seveda, nujno zahteva denar in tako tudi solidarnost pri financiranju, vendar mora biti takšno financiranje predhodno dogovorjeno in utemeljeno med upravnim odborom Sklada in Občinskim svetom. Sredstva občinskega proračuna so se in se bodo še naprej   prelival, t, knjigovodsko
pa morajo biti tudi izkazana in končno morajo biti uporabljena v namene, za katere so bila zbrana.
Kaj torej trenutno počne Sklad ?
V Skladu sedaj urejamo predvsem nerešene premoženjsko pravne zadeve po predvideni pravni poti. Poleg tega, lahko rečem, je bil logaški prostor za stanovanjsko gradnjo praktično zaprt; soglasja so se izdajala od primera do primera, kar ni normalno. Zato bi moral obstajati t.i. PUP (Prostorsko ureditveni pogoji). S tem dokumentom se opredeljuje uporaba prostora. Kljub temu, da je v preteklosti bilo dovolj časa za pridobitev teh dokumentov za posamezna območja Logatca, se je delo tega tako kritično ocenjenega Sklada praktično začelo šele sedaj. Tako prav zdaj intenzivno pridobivamo prepotrebni prostor za pozidavo. Za primer navajam samo ureditev križišča na Kalcah, kjer spora ne bi bilo, če bi bili izdelani PUP in drugi ustrezni dokumenti. Posebna usmeritev Sklada teži k gradnji stanovanjskih sosesk v posameznih območjih Logatca, seveda, s celotno komunalno opremljenostjo. Dodajam še, da so veliki napori namenjeni Obrtno industrijski coni, saj je občina dolžna urediti svoje obveznosti, ki so ostale in so tudi pogoj za poplačilo obveznosti investitorjev. Nekatera dela so sicer končana, /amuja pa še asfaltiranje cest in pločnikov pa tudi postavitev javne razsvetljave.
Kaj pa lahko rečete še o urejanju zastalih zadev v občini, da v bodoče ne bo neljubega godrnjanja?
Graditelji v coni bodo plačali ob graditvi sorazmerni delež, vsi ostali pa plačujemo prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. Tako zbrani denar pa bo namenjen graditvi vseh tistih komunalnih naprav, ki jih v času gradnje ni bilo mogoče zagotoviti.
Pogovarjal se je Albin Čuk
NOVO
KMETIJSKA APOTEKA
LOGATEC
POD GRINTOVCEM 3
VSIiCIiNJIiNK KUHCK OBVEŠČAMO,
DA SMO PRIČELI S PRODAJO FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV.
--