Celje - skladišče D-Per 159/1980 g| 4=«$- 5000000473,9 cobiss q informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT.. 9 - LETO XV. - VELENJE, 6. 3. 1980 OBČNI ZBOR KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA GORENJE TGO IZVOLILI NOVO VODSTVO -PESTER PROGRAM DELA -ŽIVAHNA RAZPRAVA Delegati osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO so se na občnem zboru konference zbrali v sredo, 27. februarja 1980. Od izvoljenih 59 delegatov se je občnega zbora udeležilo 45 delegatov, med gosti pa je bil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Velenje Marcel Medved. Po uvodnem poročilu, ki ga je podal predsednik konference Alojz Saje, se je razvila živahna diskusija, v kateri so delegati spregovorili o pomembnih vprašanjih dela sindikata. Anka Me-lanšek (TOZD Pralna tehnika) je spregovorila o izobraževanju in osveščanju delavcev. Milan Golob (TOZD Galvana) je ocenil delovanje delegacij in delegatskega sistema. Marjan Vrhnjak (TOZD Hladilna tehnika) je poudaril pomen ljudske obrambe in družbene samozaščite v našem okolju. Branko Učakar (TOZD Orodjarna) je govoril o dohodkovnih odnosih in nagrajevanju po delu in rezultatih dela. Roman Jurič (DSSS Gorenje TGO) je spregovoril o pomenu inovacijske dejavnosti. Ob kc ncu razprave sta spregovorila tudi predsednik občinskega sveta ZSS Velenje Marcel Medved in direktor delovne organizacije Gorenje TGO Peter Krepel. Po razpravi so delegati sprejeli delovno usmeritev konference osnovnih organizacij za leto 1980 in izvolili novo vodstvo. V KONFERENCO OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV GORENJE TGO SO BILI IZVOLJENI NA OBČNIH ZBORIH OOZS PO TOZD IN DSSS. Borovnik Vlado (Plastika), Camlek Leon (Gradbeni el.), Cuješ Slavko (Zamrzovalniki), Golob Milan (Galvana), Grobelnik Marija (Gostinska en.), Grobin Miran (Kondenzatoiji), Javornik Dominik (Štedilniki), Jevševar Stane (Pohištvo), Jurič Roman (D S S S), Koletnik Jože (Kuhalni aparati), Krejan Ema (Elektronika), Kolenc Alojz (Avtopark), Koprivnik Alojz (Embalažnica), Kolarič Janko (Elektronika Ptuj), Moravt Jože (MGA Nazaije), Meh Jože (DSSS), Melan-šek Ana (Pralna tehnika), Meža Alojz (Hladilna tehnika), Oder Stane (Vzdrževanje), Perše Vinko (Orodjarna), Rošer Ivo (Elektronika), Strahovnik Stane (Zamrzovalniki), Šarman Ivan (Kuhalni aparati), Škrbot Jože (Pralna tehnika), Šme Janko (DSSS), Verdev Jože (Štedilniki), Vrhnjak Maijan (Hladilniki). V IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV GORENJE TGO VELENJE SO BILI IZVOLJENI: Meh Jože — predsednik (D S S S), Melanšek Anka — podpredsednik (Pralna tehnika), Javornik Dominik — obveščanje in politična propaganda (Štedilniki), Koletnik Jože — povezava delovanja osnovnih organizacij v konferenco osnovnih organizacij Zveze sindikatov Gorenje TGO (Kuhalni aparati), Rošer Ivo — rekreacija — oddih — kultura, SLO in Družbena samozaščita (Elektronika), Strahovnik Stane — samoupravni odnosi — oblikovanje dohodka in delitev sredstev za OD (Zamrzovalniki), Sme Janko — družbeno ekonomski odnosi (DSSS), Vrhnjak Marjan — socialna politika in izobraževanje (Hladilna tehnika). VNADZORNI ODBOR: Krevzel Boris — predsednik (Orodjarna), Časi Terezija — član (Plastika), Škruba Franc — član (Pohištvo). DELAVSKI SVET GORENJE TGO: POTRDILI ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1979 Na redni seji delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, dne 3. 3. 1980, so delegati potrdili zaključni račun delovne organizacije za leto 1979. Ob tem so spregovorili tudi o planih za leto 1980 in potrdili povišanje vrednosti točke za 4,5 %. Kljub težavnim pogojem gospodarjenja, ki so se pojavljali dcozi celo leto 1979, je uspeh poslovanja Gorenje TGO vendarle zadovoljiv. Prav zaradi tega, ker je bil položaj nezavidljiv, je končni uspeh minimalen. Da smo dosegli vsaj takšen uspeh, smo pripomogli sami z akcijami pri pospeševanju prodaje, za zmanjšanje zalog in s pospešeno izterjavo dolgov. Tako lahko vidimo, da z notranjimi ukrepi lahko dosežemo boljše uspehe v poslovanju. V letu 1979 smo dosegli celotni prihodek v višini 9.622 milijonov din (962 milijard starih din), kar je za 31 % več kot leto dni poprej. Porabljena sredstva so v letu 1979 porastlo kar za 33 %, dohodek pa le za 23 %. Tako je bil dosežen dohodek v višini 1.560 milijonov din (156 milijard starih din). Iz dohodka smo izločili sredstva za prispevke in davke (128 mio din — za 17 % več kot leta 1978), druge obveznosti (19,9 mio — 37 % več), del za obresti (200 mio — 120 % več), del za DSSS (265 mio — 10 % več). Čisti dohodek smo dosegli v višini 945,6 milijona din (za 17 % več kot 19781eta), ki je razdeljen takole: — del za osebne dohodke — stanovanj dci prispevek — sklad skupne porabe — poslovni sklad — rezervni sklad 728,9 (več za 26 %) 67.3 (več za 24 %) 64,8 (več za 8 %) 50.3 (manj za 43 %) 34,2 (več za 24 %) Povečanje dohodka za 23 % v primerjavi s prejšnjim letom kaže, da smo na poprečju rasti dohodka v republiki. Tudi izločanja iz dohodka so rastla hitreje, kot dohodek. Predvsem so se povečale obresti. Zaradi minimalno doseženega dohodka pa delitev ni mogla biti uresničena v načrtovanih razmerjih. Tako ugotavljamo, da osebni dohodki niso sledili rasti življenjskim stroškom in niso v skladu z rastjo čistega dohodka. Treba je pripomniti, da v Gorenju OD še vedno zaostajajo za republiškim in branžnim poprečjem, predvsem pa za poprečjem v občini Velenje. Akcija za izboljšanje poslovanja ob koncu leta je obrodila uspeh, s čimer smo dosegli v celoti zadovoljiv uspeh. Ker pa so nekatere temeljne organizacije usmerjene v izvoz, je tu bila še bolj poudarjena problematika cen. Nekateri so poslovali na robu rentabilnosti. Ugotovili smo, da smo v teku leta premalo finančno stimulirali izvoznike naših izdelkov, kar po drugi strani pomeni, da smo premalo obremenjevali temeljne organizacije za uvoženi material. To zmoto sno ob koncu leta popravili. Kot najbolj kritična tozda sta bila Hladilniki in Zamrzovalniki. Tuje bilo samoupravno dogovorjeno, da se izvrši interna sanacija. To pomeni podrobno analizo vzrokov in sprejetje ukrepov za odpravo posledic. Vzroki so v obeh tozdih objektivnega značaja, zato jih je treba vgraditi v plane, v kolikor tega še nismo storili. Pripravili smo tudi pregled strukture dohodka v primerjavi med leti 1978 in 1979. Tako bomo lažje primerjali odstopanja. (grafikon na 3. strani) VIŠJA VREDNOST TOČKE Delegati so na delavskem svetu razpravljali o problematiki osebnih odhodkov. Ker je bil sprejet plan razporejanja dohodka v letu 1980, v katerem je predvideno povečanje osebnih dohodkov za 19,49 %, so delegati v okviru možnosti in pogojev sprejeli sklep za povišanje vrednosti točke za 4,5 %. To povišanje pa se še ne bo izrazilo ob izplačilu OD za mesec februar, ker smo v tem mesecu imeli le 22 delovnih dni. PRODAJA V JANUARJU 1980 V mesecu januarju 1980 smo na domačem trgu prodali izdelkov v vrednosti 536 milijonov dinarjev, kar je za 3 odstotke več kot smo planirali. Izvozili smo izdelkov v vrednosti 227,5 milijona din. To je znatno manj od planiranega izvoza. Skupaj smo torej prodali izdelkov v vrednosti 717,5 milijona din (94 % planirane vrednosti). PRIMERJAVA STRUKTURE DOHODKA ZA LETI 1978 IN 1979 DOHODEK L. 1978 - 1.264.211 tisoč din DOHODEK L. 1979 - 1.560.876 tisoč din ZA OSEBNE DOH. (BRUTO) 45,6 % / % 1*6 \ f oavtiOdV oNdroisvz V, ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE: POJASNILO OBRAČUNA OD Na enem izmed zadnjem zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO je delegat tozda Gradbeni elementi postavil vprašanje obračuna osebnega dohodka in obračuna nadomestila osebnega dohodka (dopust, bolniška). Pri obračunu OD prihaja do navidezne nejasnosti pri obračunu minulega dela in fluktuacijskega dodatka. Osebni dohodek pripada samo za delo. Kadar delavec ne dela, v primeru dopusta, bolniške ipd., ne prejema osebni dohodek, ampak nadomestilo osebnega dohodka. Nadomestilo osebnega dohodka se ne ugotavlja na osnovi meril (zahtevnost, dela, količina dela — norme, kvaliteta, delovni pogoji in drugo), ampak na osnovi izplačanega osebnega dohodka v preteklem obdobju. Osnova za izplačilo nadomestila osebnega dohodka je izplačani osebni dohodek v preteklem obdobju (za dopust poprečje zadnjih treh mesecev, za bolniško preteklo leto). To poprečje pa že zajema tudi dodatek za flukuacijo, minulo delo, poleg tega pa še normo, nadure ipd. Osebni dohodek se poveča za dodatek fluktuacije in minulega dela samo za čas, ko je delavec na delu. Za čas dopustov pa je ta dodatek vštet v nadomestilo osebnega dohodka. Analiza izplačila osebnega dohodka za januar 1980 kaže, da je delavec s 1100 točkami bil na "boljšem" za 36,36 din po veljavnem sedanjem načinu obračuna nadomestila v primer- javi z obračunom na stari način. Obračun po novem načinu je naslednji: 132 norma ur 6.701,58 16 ur državni praznik 939,09 30 točk za stalnost 252,00 32,88 minulo delo276Jj)_ skupaj bto 8.168,86 V tem primeru je znašala urna postavka za delo 50,77 din in za nadomestilo za državni praznik 58,70 din. Primer obračuna po starem načinu: 132 norma ur 6.701,58 16 državni p raz. 812,32 30 točk za stalnost 252,00 44 točk za minulo delo 369,60 skupaj bruto 8.136,50 V tem primeru je urna postavka enotna 50,77 din. Obračun pa pokaže razliko v korist sedanjega, veljavnega načina obračuna. Torej, zmanjšanje dodatka za minulo delo v obračunu osebnega dohodka ne pomeni " manjšega " izplačila, ker je ta dodatek že zajet v poprečju zadnjih treh mesecev in ga vsebuje višja urna postavka v nadomestilu za dopust, državni praznik in drugo. PREVOZI NA DELO IN Z DELA Prevozi na delo in z dela bodo v marcu potekali še po starem načinu. To se pravi, da bodo prevozniki (Izletnik, Viator) prevažali na pogodbenih avtobusih Gorenja tudi delavce drugih delovnih organizacij in občane, ki imajo mesečne karte, pa tudi tiste, ki plačujejo voznino sproti. Izletnik iz Celja je namreč pripravil predlog samoupravnega sporazuma, ki naj bi ga sprejele delovne organizacije v Velenju in Šoštanju, ki naročajo prevoze delavcev na delo in z dela. Po podpisu sporazuma bi torej ne bilo več ,,Gorenjskih" avtobusov, temveč delavske proge, ki bi jih uporabljali delavci vseh podpisnic sporazuma. Podoben sporazum pripravlja tudi Viator. UREDITEV PEŠ POTI DO GORENJA Delegati v delavskih svetih in številni delavci so že postavili vprašanje ureditve peš poti do Gorenja. Da imamo izredno slabe dostope do Gorenja, veijetno ni treba posebej govoriti. Zatorej se še marsikdo raje pripelje na delo s svojim vozilom. Zbrali smo podatke, kaj je storjeno in kaj bo treba še storiti, da bomo končno dobili primerno pot do tovarne. Investitor gradnje je Samoupravna komunalna interesna skupnost SO Velenje (SKIS). Da bi skrajšali postavljen rok izvedbe, je služba investicij v Gorenju prevzela inženiring za izvajanje vseh poslov za pridobitev dokumentacije, kot tudi za nadzor nad izvajanjem del. Na delavskih progah ni predvidenega sprotnega plačevanja, ker je le z mesečnimi vozovnicami, to je s planiranjem prevozov, možno organizirati primeren prevoz delavcev brez nepotrebne gneče. Krajane, ki se vozijo v Velenje po drugih opravkih (ne na delo), pa je potrebno usmeriti na avtobuse, ki vozijo izven prometnih „konic", predvsem okrog šeste in Štirinajste ure. Prepričani smo, da bodo tako delav-' ci — vozači, kot tudi drugi občani spoznali nujnost prizadevanja za organiziranje racionalnejših prevozov v današnjem času vsesplošnega pomanjkanja naftnih derivatov. Delavci organizacij združenega dela v Šaleški dolini bomo prej ko slej prisiljeni razmisliti tudi o eventualnem zamiku delovnega časa, da ne bomo začeli z delom vsi naenkrat. Na tak način bi bilo možno odpraviti prometne konice in bistveno izboljšati izkoriščenost avtobusov, saj bi isti avtobusi na krajših progah lahko po dvakrat pripeljali delavce na delo. Približni izračuni kažejo, da bi bilo na ta način možno znižati prevozne stroške celo za 40 %. Glavne značilnosti sporazuma so: — prevoz delavcev na dogovorjenih relacijah po sporazumno določenih voznih redih, razen ob nedeljah in praznikih — prevoznik izda delavcem vozovnice, jamči za prevoze s primernimi avtobusi, označenimi z relacijami — prevoznik ne bo prevažal drugih potnikov, razen dijakov, če so v avtobusu prosti sedeži. Služba investicij je že pridobila lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, štev. 2057/A od 9. 8. 1979. Vendar lokacijske odločbe ni mogoče izdati prej, preden ni urejeno vprašanje lastništva zemljišča. Peš pot bi naj potekala ob obstoječi cesti med pekarno Mera in tiskamo REK, preko njiv ob tozdu Pohištvo in se priključila na obstoječo cesto pri Chrommetalu. Trasa peš poti poteka po zemljišču, ki je razparcelirano kar na pet lastnikov. Pravne posle za pridobitev zemljišča je prevzela Pravna služba Gorenje SOZD, kije 19. 2. 1980 izdala poročilo o pridobivanju zemljišč za peš pot. Med lastniki, ki naj bi izdali soglasje, je tudi Mera (pekarna), ki pa je 28. 2. 1980 izdal mnenje, da ne more podpisati soglasja o pristanku na peš pot. Ker se lahko postopek zavleče za dalj časa, bi bilo smotrno, da bi ponovno preverili lokacijsko dokumentacijo in z ustreznim dogovarjanjem vprašanje peš poti do Gorenja čimprej rešili. Na fotografiji: V petek, 29. februarja 1980 na poti z dela. Komentar verjetno ni potreben. POROČILO O NEZGODAH PRI DELU Ob času bilanc in analiz se srečujemo tudi s poročilom o nezgodah v preteklem letu. V letu 1979 so v službi varstva pri delu zabeležili 602 nesreči, kar je za 0,2 % več kot v letu dni poprej. Glede na število zaposlenih je nezgod manj (lani 6,19 %), vendar bomo morali temu vprašanju posvečati še večjo skrb in pozornost. Od skupnega števila nesreč odpade na moške 360 primerov, na ženske pa 242. Veliko je nesreč na poti na delo in z dela. Prometne nezgode pa imajo tudi težje posledice, kar se negativno odrazi pri bolniškem staležu. Največ nezgod doživijo delavci v prvem letu dela, sicer pa statistika pove tudi to, da so nezgode najpogostejše ob ponedeljkih. Število nezgod v TOZD - Kuhalni aparati 57, Štedilniki 54, Elektronika 18, Elektronika Ptuj 25, Pohištvo 12, Pralna tehnika 60, Hladilniki 41, Zamrzovalniki 48, MG A Nazarje 11, Galvanika 17, Embalažnica 14, plastika 10, Kondenzatorji 21, Vzdrževanje 52, Avtopark 13, Orodjarna 22, Gradbeni elementi 11, Gostinska enota 8, DSSS Gorenje TGO 38, Promet 32, Servis in maloprodaja 38. Analize kažejo, da je največ nezgod zaradi malomarnega opravljanja dela, neuporabe zaščitnih sredstev, neupoštevanja zaščitnih mer, neizpolnjevanja delovne discipline in navodil za varno delo na strojih. Nesreča nikoli ne počiva! INFORMATOR — List za obveščanje delavcev Gorenja. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delč-njak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/I. PRERAZPOREDITEV DELA NA PROSTO SOBOTO Sobota, 1. marca 1980, je bila po našem terminskem koledarju delovna. Vendar tega dne nismo prišli na delo. Dobili smo kratko odločitev delavskih svetov temeljnih organizacij: zaradi pomanjkanja materiala se delo prerazporedi na prosto soboto. Namesto 1. marca bomo imeli delovno soboto 29. marca 1980. Kakšen je bil vzrok takšne odločitve? V tovarni embalaže »Ivica Lovinčič" v Zagrebu je nastal zastoj v proizvodnji. Zaradi tega nam niso mogli zagotoviti ustrezne embalaže. Zato je bilo smotrno, da smo delovno soboto 1. marca prerazporedili. Ker je na proizvodnjo v temeljnih organizacijah, ki izdelujejo naše finalne izdelke, vezano še nekaj temeljnih organizacij skupnega pomena in delovna skupnost skupnih služb, je bilo sklenjeno, da tudi v teh delih prerazporedijo soboto. Ta ukrep opravičuje tudi dejstvo, da za soboto nismo naročevali prevozov, prehrane med delom in podobno. Podobnih ukrepov je bilo nekaj tudi že v preteklosti, vendar si takšnih prerazporeditev gotovo ne želimo. PRIZADEVANJA SERVISERJEV IZ SRBIJE Zaradi izredno velike prodaje naših TV sprejemnikov je imela polne roke tudi servisna mreža Srbije. Največ dela je bilo okrog novega leta, pa tudi še januarja in februarja. Na dokaj velikem področju imajo premalo serviserjev za TV sprejemnike, v Valjevu pa ga sploh nimajo. Zaradi tega so se v servisni mreži dogovorili za delo ob sototah in nedeljah. Kot poroča inž. Djordje Djordjevič, so se nekateri serviserji izredno izkazali pri delu. Delali so na prosto soboto 8. februarja in še v nedeljo, 9. februarja. Posebej so se izkazali: Aca Ivanovič, Bane Ostojič, Dragan Bradič, Vlado Zavišin, Slavko Banjac, ki so na področjih Uba, Ljiga, Pečke, Laza-revca in Valjeva v tej akciji rešili kar 136 reklamacij. Tudi drugi serviserji iz Beograda so intenzivno delali v soboto in nedeljo. To so Srba Stefanovič, Miliša Mišič, Stevan Pejanovič, Zlatko Tomčič, Vaša Volarevič, Andjelko Kojič in Dragan Baškarevič. Čeprav to niso osamljeni primeri vestnega prizadevanja in požrtvovalnosti, zasluži ta akcija serviserjev iz Beograda javno pohvalo. Komentar Vrednost te akcije ima nedvomno vsestranski pomen. Glede na obseg opravljenega dela lahko rečemo, da posegi niso bili zahtevni. K temu lahko dodamo, da pri tem ni vprašanje kakovosti naših izdelkov, temveč lahko del krivde verjetno pripišemo tudi neupoštevanju navodil za uporabo. Sicer pa je tudi obseg prodaje izdelkov na tem področju izredni velik. Hitro in učinkovito nudenje servisnih storitev potrošnikom naših izdelkov povečuje njihovo zaupanje do Gorenja, odpira še večje možnosti prodaje. In kar je najvažnejše, ohranja in povečuje ugled Gorenja. Zato smo veseli vsakega takega ali podobnega dela naših delavcev, ki živijo na različnih koncih naše domovine. ŠIROKA AKCIJA „DRUŽBA IN KNJIGA” Socialistična zveza delovnega ljudstva že dalj časa posveča svojo skrb knjigi in njenemu položaju v družbi. Tem prizadevanjem se pridružujejo tudi ostale družbenopolitične organizacije. Njihov namen je povečati branost knjige. Zavedamo se, daje uspeh mogoče doseči le, če bo postala knjiga, pa naj gre za družboslovno, poljudnoznanstveno ali leposlovno, bolj dostopna in če bo izobraževanje, tako individualno kot tudi kolektivno, temeljilo na preučevanju ustrezne družboslovne, predvsem marksistične literature. O tem, kako bi povečali branost knjige, se bomo v Gorenju pogovaijali z odborom, ki se pri CK ZKS ukvaija z akcijo „Družba in knjiga”, v torek, 11. marca 1980. Pri pogovoru bodo poleg delavcev Gorenja sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občin celjske regije, pa tudi sodelavci raznih institucij, ki se profesionalno ukvarjajo z vprašanji knjige, njenega nastajanja in razširjanja. Delavci Gorenja smo si, odkar potekajo pri nas bralne akcije, pridobili nekja izkušenj. Morda bodo prav naše izkušnje služile kot osnova za to, da si zgradimo celovit sistem, s pomočjo katerega bomo povečali zanimanje za knjigo in omogočili večjemu krogu delavcev dostop do nje. Vabimo vse, kijih ta vprašanja zanimajo, da s svojo prisotnostjo in aktivno udeležbo v pogovoru obogatijo naša prizadevanja. Pričakujemo vas torej v torek, 11. marca 1980 ob 12.00 v banketni sobi restavracije. Družbenopolitične organizacije Gorenje TGO DOM BREZ KNJIGE JE KAKOR TELO BREZ DUŠE Zima se počasi, a vztrajno izteka v tople pomladne dni. Snežna belina zime se umika dnem, ki bodo otožni v dežju, a vendar polni svežine pomladnih barv, dehtečih cvetov, zelenih trav. Težko pričakovanje pomladi je vse bliže in bliže. Čas torej, ko radi sežemo po knjigi. Čas, ko se lahko znova spomnemo, da smo v Gorenju pripravili že pred letom dni in nekaj več bralno akcijo. Knjige lahko izbiramo med desetimi deli slovenskih avtoijev, sposodimo pa si jih lahko v knjižici v Gorenju (upravna zgradba TGO, I. nadstropje). Akcija še teče. Knjige vračamo in iščemo nove. Število sodelujočih se veča. Najdemo v teh knjigah, kar iščemo, ostaja za njim v nas sled, napolnjena z novimi doživetji? Najlepše je, ko lahko svoja spoznanja in misli, ki se nam porajajo ob branju, delimo z drugimi, s svojimi sodelavci. Pritegnimo tudi njih v naš krog. Ne zato, da bi lahko rekli, da smo delavci Gorenja kulturni, da imamo radi slovensko besedo, svoj jezik, svoje knjige. Krog sodelujočih širimo zato, da bomo v naše medsebojne odnose vnesli nove, človeško tople občutke, s katerimi nas bodo knjige med seboj tesneje povezale. Božena G. SPOMINSKI POHOD NA STOL So poti, ki vabijo. So poti, ki jih jemlješ s silo. in je pot, ki je ukaz človeku. (C. Zlobec — in je pot) Množični vsakoletni spominski pohod je organiziran v spomin na bitko jeseniške Cankarjeve čete, ki se je bila 20. februarja 1942. Številna udeležba pohodnikov prav gotovo priča, da je izročilo narodnoosvobodilnega boja ne le na Gorenjskem , ampak po širni domovini še nad vse živo. Gorenjčani smo se organizirano udeležili pohoda tretjič, kar hkrati pove, da so številni naši pohodniki prejeli srebrni spominski znak v priznanje za večkratno udeležbo. Za desetkratno sodelovanje v pohodu je Jure Mogilnikci prejel zlato plaketo in posebno spominsko priznanje. Letos so snežne razmere dopuščale vzpon na sam vrh gore. Po štirih urah zahtevne hoje smo stopili na teme Stola. Pozdravilo nas je sonce. Razgled je bil izreden. Pogled je segel vse od Snežnika in Pece preko Julijskih Alp prav do Visokih in Nizkih Tur. Okolica Koroške in Gorenjske pa je bila kot na dlani. Še spominska svečanost in že smo na Stol gledali iz doline. Takrat pa smo se spomnili besed tovariša I. Sakside, ki je zapisal: „Vsak pohodnik je borec, ki bo stal na braniku, če bo potrebno, tudi na vrhu Stola in branil zgodovinski interes delavskega razreda. Pohodniki smo del naše družbene skupnosti, ki je iz lastnih sil sposobna braniti svojo svobodo in neodvisnost". OBVESTILO PLANINCEM! V mesecu marcu, ko se v visokogorju še veča nevarnost plazov, bomo planinci Gorenja obiskali le Romo na nadmorski višini 1569 m. Peš pot bomo pričeli v Belih vodah pri 840 m nadmorske višine in bo treba premagati 729 m višinske razlike. Ob povratku z Rome se bomo ustavili v koči na Smrekovcu. Od tu bo pot vodila do Kramariče in dalje do Slemena, kjer bo čakal avtobus. Izpred Rdeče dvorane bo odpeljal avtobus 15. marca ob 5. uri zjutraj. Tudi v sredogorju obstajajo še prave zimske razmere, zato ne pozabimo na primerno opremo in kalorično hrano. Prijave zbiramo na številki telefona 512 in 321. Na izlet vabi odbor planinske sekcije Knjiga, ki ni bila še nikoli odprta, je kakor brez vreden kup papirja. * Knjiga so naočniki, skozi katere zremo v svet. * Težko je brez knjig. (Lenin) Ne glej, kdo je napisal, ampak kaj je napisal. (I. Prijatelj) IV. MEDNARODNI TEK ŽENA Pod pokroviteljstvom Gorenja bo tudi letos mednarodni tek žena na Titovem trgu v Velenju. Tekmovanje bo v četrtek, 13. marca 1980, v popoldanskih urah. Lahko rečemo, da pridejo v Velenje najboljše tekačice na svetu, s svetovno rekorderko Norvežanko Greto Weitz na čelu. Videli bomo lansko zmagovalko Puico iž Romunije, pa predlansko Burki iz Švice. Skratka, imenitna udeležba tekmovalk iz desetih držav: Francije, Italije, Velike Britanije, Švice, Norveške, Nemške demokratične republike, Romunije, Bolgarije, Madžarske in SSSR ter seveda Jugoslavije. Mariborčanka Perger in Celjanka Bunderla pa sta tekmovalki, ki bosta med našimi lahko dosegli največ ob slovitih imenih svetovne ženske atletike. Pestro tekmovanje se bo začelo s štafetnimi teki pionirjev in pionirk, s teki mladink in članov. Med člani bosta nastopila med drugimi domačina Peter Svet in Stanko Miklavžina, ki bosta imela hudega tekmeca v Celjanu Liscu. Obeta se tudi v tej konkurenci razburljiv tek. Videli bomo torej vso svetovno žensko elito in lepo vas vabimo na Titov trg. V Gorenju smo prevzeli pokroviteljstvo nad tekom žena, saj tudi naš kolektiv zaposluje veliko žena. Ta prireditev pa naj bi bila nekakšno spoznanje o kakovosti ženske atletike in spodbuda, da bi tudi na naša tekmovanja v krosu privabili v bodoče še več žena. Prihaja sezona spomladinskih krosov in marsikatera naša sodelavka se bo znova rada izkazala v teku čez drn in strn. PRVA SEJA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATA GORENJE TGO Za četrtek, 6. marca 1980, je sklicana prva seja konference osnovnih organizacij Zveze sindikata Gorenje TGO. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: 1. Poročila o poteku akcije "Zaključni račun 1979" 2. Informacija o delitvi sredstev za osebne dohodke 3. Priprave na volitve 4. Sprejem finančnega načrta TK OOZS Gorenje TGO za leto 1980 5. Vprašanja delegatov. OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU USPEH NAŠIH TEKMOVALCEV Golte nad Mozirjem so v nedeljo oživele kot že dolgo ne. Nad 200 smučark in smučarjev velenjskih delovnih organizacij se je pomerilo na občinskem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu. Sončno snežno pobočje pa je zasedlo še kakšnih petsto smučarjev, ki so se lahko naužili predvsem svežega zraka. Na tekmovanju so se posebej izkazali naši smučarji pa tudi organizatorji rekreacije, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja (elektronsko merjenje časa). Med najuspešnejšimi je bil Drago Krenker, ki je s časom 39,75 zmagal v konkurenci moških do 25 let. Na tretje mesto se je v tej skupini uvrstil še Tone Blagotinšek (43,41). Drago Drev je v skupini moških od 26 do 35 let zasedel izredno drugo mesto s časom 38,18. Drugo mesto je pripadlo v skupini moških od 36 do 45 let Juriju Veršcu s časom 40,02. Žensko vrsto je odlično zastopala Franja Turičnik, ki je v svoji skupini dosegla prvo mesto in tudi najboljši čas na tekmovanju. VOF)I £qq®ite OLVMPICS STATION MT. SKI CENTER Š M MT. SKI CENTER ,h AJ. Si,e °' '980 Alpine Evežfc ^ i-sa-spli BSaSE)SŠ5s!?5S 'D R- K. Dean , , &Č»-a1a , dp Et:.V."s post card 62>2>2e> Na fotografijah: privlačen tek žena v Velenju (zgoraj), naši smučarji na Golteh (spodaj) , smučarji Jugoslavije so nam poslali pozdrav iz Lake Placida (levo). OSMI MAREC -MEDNARODNI DAN ŽENA Temeljna vprašanja uresničevanja ustavnega družbeno—ekonom- skega položaja žensk v naši družbi so neločljiv sestavni del preobrazbe družbe na načelih samoupravnega socializma. Položaj delavke v združenem delu je treba presojati v okviru splošnega položaja, ki ga imajo delavci v samoupravni družbi, pri čemer je najpomembnejše vprašanje, v kolikšni meri že uresničujejo svoj z ustavo, zakonom o združenem delu in z drugimi dokumenti opredeljen družbeno—ekonomski položaj. Z enakopravno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju odloča delavka o pogojih in rezultatih dela z družbenimi sredstvi in o delitvi ustvarjenega dohodka. Ob osmem marcu bomo tudi letos izrekli našim sodelavkam iskrene čestitke, vendar s poudarkom, da bomo v tem času ocenili tudi našo dejavnost na področju delovanja in položaja žensk v naši samoupravni sredini. Kot mnogi prazniki doslej, bo tudi ta potekal v znamenju dela in tovarištva ! E %*skv xLb&vv4lcvnv TGO Ze*vitevnve’ /m/ 8./nuvrvcz! ILče-rvov inv aU£woV OŠ MiKou 5vx/tow-5e{i