**?5£šr Leto ix m. m.
o LluMjoni, v torek 31. mojo 19ZI.
cena Din r
Izhaja vsak tfao popoldne, Izvzeinii nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popast po dogovoru, loseratn! davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420— Din
reklame,   preklici   beseda   2.— Dbl
UpravnlStvoi Knaflova ulica št 5, pritličje. — Teleion 2304.
Uredništvo: Knaiiova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
V septembru bodo nove volitve
Skupščina bo razpuščena že v prvi polovici junija« — Vprašanje Bože Maksimovića. — Spor med muslimani in bosanskimi
radikali. — Priprave za volitve.
— Beograd, 30. maja. Negotovost, ki vlada v političnih krogih glede nada ljne^a razvoja notranjepolitičnega položaja, še vedno ni razpršena, vendar pa je postal položaj tekom zadnjih dni vsaj nekoliko jasnejši. Dočim se je vse do zadnjega še vedno govorilo o odgo-ditvi volitev, prevladuje sedaj v vseh političnih krogih prepričanje, da so volitve neizbežne, dasi obstoja zlasti v radikalni stranki še vedno močna struja proti razpisu volitev. Ministrski predsednik je na vprašanje novinarjev odločno povdariJ, da so volitve gotovo dejstvo in da je v glavnem tudi že določen rok. kdaj se bodo vršile. Razpust Narodne skupščine se bo izvršil po vsej priliki že v prvi polovici junija. Ni pa še jasno, ali bo skupščina v ta namen sklicana k izrednemu zasedanju, ah pa se bo izvršil razpust samo potom objave ukaza v ^Službenih Novinah». Dočim se demokratski krogi zavzemajo za to. da bi se sestala skupščina k formalni seji, stoji ministrski predsednik na stališču, da taka parada sploh ni potrebna.
V zvezi s tem se zatrjuje v vladnih krogih, da mora najkasneje do 7. junija biti izvršena izpopolnitev vlade, bodisi potom zasedbe nezasedenih ministrstev potom pritegnitve poedinih osebnosti v vlado, bodisi potom rekonstrukcije v okrilju sedanje vladne koalicije same. Današnji listi komentirajo v tem smislu včerajšnji sestanek med ministrskim predsednikom Vukićevićem in bivšim notranjim ministrom Maksimovičem. Konferenca se je vršila v kabinetu notranjega ministrstva in je trajala od 10. do 13. ure. Oba politika sta bila po konferenci zelo rezervirana in nista hotela podati nobenih izjav. Razen «Pravde» poročajo danes vsi listi, da je bila konferenca posvečena vprašanju vstopa Bože Maksimovića v vlado. Sestanek je bržkone posledica prizadevanj Acc Stanojevića, ki si z vsemi sredstvi prizadeva, da bi ohranil enotnost stranke. Radikalni centrumaši pa zahtevajo kot pogoj za sodelovanje in podpiranje Vu-
kićevićeve vlade vstop Bože Maksimovića v vlado. Vlada se nahaja zato v zelo mučnem položaju. Listi naglašajo, da je s tem vprašanje razpisa volitev prešlo zopet v nov stadij, ker bodo uzu-novicevci v vsakem slučaju delali na to, da se volitve kar najbolj zavlečejo. Edino današnja « Pravda* piše, da bodo volitve razpisane najkasneje za dne 18. septembra in da o kakem nadaljnem odlašanju volitev sploh ne more biti več govora.
Velike preglavice dela vladi tudi spor med muslimani in bosanskimi radikali. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi se našla primerna platforma, ki bi omogočala sodelovanje obeh strank v samoupravnih in državnoupravnih zadevah, so ostala doslej brezuspešna. Ker pogajanja med zastopniki muslimanov in zastopniki bosanskih radikalov niso dovedla do nikakega rezultata, je prevzel sedaj vso zadevo ministrski predsednik. Včeraj se je vršil v zvezi s tem sestanek med njim in dr. Spahom. Danes se bo v isti zadevi sestal g. Vu-kičević z dr. Srskićem. V krogih ministrskega predsednika se zatrjuje, da bodo pozvani na odgovor vsi oni uradniki, ki so s svojim postopanjem preprečili likvidacijo tako zvanega bosanskega spora.
Tekom današnjega dopoldneva ni bilo v Beogradu nikakih važnejših dogodkov. Ministrski predsednik se je vse dopoldne mudil v ministrstvu notranjih zadev, ker se že s polno paro vrše priprave za volitve. Popoldne se vrne iz Vrnjačke banje finančni minister, ki je ob tej priliki predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju 8 članov državnega sveta, ki jih mora v smislu določb finančnega zakona predlagati finančni minister iz vrst gospodarskih strokovnjakov. Katere osebe je predlagal finančni minister, še ni znano.
Za danes dopoldne sklicana seja zakonodajnega odbora je bila radi nesklepčnosti odgođena na jutri.
Japonska intervencija na
Posebna japonska brigada zasedla šaniunsko železnico in Činan. — Energičen protest kitajskega notranjega ministra. — Rusija smatra intervencijo za angleški manever.
— Tokio, 30. maja. Po zmagovitem prodiranju severne kitajske armade v provinci Honan in glede na resni položaj v Mandžuriji in šantuški provinci, je japonska vlada odposlala v svrho zaščite imetja in življenja .na Kitajskem živečih japonskih državljanov v Tsing-tau posebej formirano brigado, k! je zasedla šantutiško železnico in japonsko koncesijo Činan. Obenem je vlada odposlala vsem trem kitajskim vladam noto, v kateri grozi s skrajnimi repre-salijamj, ako bi kitajske oblasti ovirale vojaške operacije, ki jih smatra japonska vlada za potrebne v svrho zaščite japonskih interesov.
— Sangbaj, 30. maja. Komisar notranjih zadev je vložil pri generalnem japonskem konzulu v Šanghaju v imenu svoje vlade oster protest radi izkrca-vanja japonskih čet v kitajskih lukah in zasedbe Šanrunške železnice. V posebni noti naglasa, da je to nelegalen in neopravičljiv napad na Kitajsko s strani
Japonske. Generalni konzul je na ta protest odgovoril, da bo protestno noto izročil svoji vladi v Tokiju v svrho na-daljnega postopanja.
— Tokio, 30. maja. Uradno se objavlja, da je položaj v provinci Honan skrajno neugoden. Radi tega je japonska vlada odredila, da močnejši oddelki japonske posadke v Mandžuriji takoj odrinejo v japonske koncesije v šan-tunški provinciju
— Moskva, 30. maja. Izkrcavanje japonskih čet in nota japonske vlade, ki je bila izročena vsem trem kitajskim vladam, je izzvala v tukajšnjih političnih krogih skrajno mučen vtis in povzročila precejšnje razburjenje. Sovjetski vladni krogi domnevajo, da tiči za to akcijo japonske vlade Anglija, ki hoče s pomočjo Japonske zasigurati in zopet utrditi svoj prestiž na daljnem vzhodu. Rusija mora smatrati tako početje za provokacijo, ki zasluži enak odgovor.
Volitve v Bolgariji
Večina mandatov pripada vladni koaliciji.
— Sofija. 30. maja. Včeraj so se vršile v Bolgariji državnozborske volitve. Po do-sedaj znanih rezultatih je dobil največ mandatov demokratičeski zgovor, ki si je zasigural skoraj polovično večino. Druga najmočnejša skupina je koalicija med delavsko in socijalisrično stranko, ki je dosegla lep napredek. Glasom službenega komunikeja, ki ga je objavilo danes notranje ministrstvo, je sedanjim vladnim strankam tudi v bodoči zbornici zasimiTana večina-Točni rezultati bodo znani se le v treh dneh, ker manjkajo doslej še pOTočila z dežele.
— Sofija, 30. maja. Glasom poročil iz notranjosti Bolgarije je prišlo o priliki včerajšnjih volitev na več kraHh do krvavih spopadov med pristaši opozicije in vladnimi skupinami. Oblasti so skušale izvajati pritisk na volilec preko žendarmerije. Pri Tatarpazardžiku je nastala krvava bito.
med orožniki in makedonstvuiočiini, ki so se orožniškemu terorju z orožjem uprli. Makedonstvujoči so s svoie strani pritiskali na kmečko prebivalstvo, da voli njihove kandidate ter grozili vsem, ki bi glasovali za druge skupine, z maščevanjem. V spopadih je bilo mnogo oseb ranjenih. Kljub vsemu terorju vladnih strank pa izgleda, da so opozicijonalne stranke dobile znatno večje število glasov, tako da bo opozicija prišla v parlament z mnogo močnejšo delegacijo kakor pa sedaj.
VELIK POŽAR NA LETALIŠČU
— Lipsko, 30. maja. Iz neznanih vzrokov je nastal včeraj popoldne na tukajšnjem letališču strahovit požar, ki je v kratkem času zajel skoraj vse obiekte. Le z največjim ni porom se je gasilcem in policiji posrečilo, da so rešili balone in nekaj aeroplanov, dočim je 12 letal zgorelo. Reševalna akcija je bila zelo nevarna, ker so med požarom eksplodirale cisterne bencina in municija zračne policije (signalne bombe), Skoda ogromna.
Odmevi onglefko-ruskegn konflikta
Rumunija mobilizira. — Nemčija kot nevtralni posredovalec. — Sovjetska vlada poziva azijske narode na boj proti angleškemu
imperijalizmu.
— London, 30. maja. Glasom poročil iz Bukarešte je rumuneka vlada odredila mobilizacijo rezervistov letnikov 1893. do 1903. Ta delna mobilizacija se opravlja v zvezo s poostritvijo angleško - ruskega konflikta. Opozitijonalni poslanec Jonitescu je vložil interpelacijo, v kateri zahteva od zu pa njega ministra pojasnilo, čemu je bila odrejena mobilizacija,
— London, 30. maja. Uradno se potrjuje vest, da je Francija prevrela eaščito angleških interesov v Rusiji. Francoski poslanik v Moskvi je prejel navodila, naj prevzame v varstvo poslopje in arhive angleškega poslaništva.
— Berlin, 90. maja. V tukajšnjih političnih krogih se živahno komentira intervencija sovjetskega poslanika Krestinskega, ki je naprosil preko zunanjega ministra dr. Stre-semanna nemško vlado, naj bi zastopala ruske interese v Angliji. Nemška vlada je na to pristala. Nemški poslanik v Londonu je o tej zadevi podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri naglasa, da pristanek Nemčije na rusko zahtevo ne znaci spremembe nemškega stališča v angleško-ruske m sporu. Nemčija prošnje ruske vlade ni mogla odbiti, ker je podpisala locarnski in berlinski pakt. Zato je tudi Nemčija piva poklicana, da prevzame vlogo nevtralnega posredovalca v tem sporu.
Velika važnost sc pripisuje prihodu Cičerina v Berlin, kamor bo prispel po vsej priliki koncem tega tedna.
_ Berlin, SOL maja. Kakor se doznava v
krogih zunanjega ministrstva, je nemška vlada btopila v stike z angleško vlado radi prevzema in zaščite ruskih interesov v Angliji. Nemški listi pišejo o konfliktu med Rusijo in Anglijo zelo rezervirano ter enodušno naglašajo potrebo popolne nevtralnosti s strani Nemčije.
— Moskva. 30. maja. Kakor poročajo listi, je imela sovjet, vlada takoj po sprejem angleške note, ki sporoča prelom odnošajev med Anglijo in Rusijo, važno sejo, na kateri je razpravljala o nastalem položaju. Zatrjuje se, da na tej seji ni vladalo soglasje, vendar pa je prodrla zahteva Vorošilova, naj po i-vzame sovjetska vlada primerne korake, da prepreči vsako presenečenje s katerekoli strani. Pri tej priliki je sovjetska vlada sklenila, da izda poseben proglas na vse azijske narode z apelom, naj strnejo svoje vrste v obrambo proti angleškemu imperijalizmu, ki resno ogroža neodvisnost vseh azijskih narodov. Včeraj so bile izročene celokupuemu osobju angleške delegacije v Moskvi potne listine. Angleški poslanik bo s svojim osobiem danes ali jutri odpotoval v London.
Lindbersh v Londonu
Burni prizori ob pristanku« — Navdušenju ni kraja. — Lind-berghovo letalo postaja plen spominkarjev. — Visoko odlikovanje.
— London, 30. maja. Dasi je bil včerajšnji Lindberghov prihod v London napovedan šele za 17. uro, se je na 18 km oddaljenem letališču Croidea že v prvih popoldanskih urah zbralo nad lo.ooo ljudi, da prisostvujejo sprejem slavnega letalca. Malo pred 6. uro se je pojavilo Lindberghovo letalo na obzorju. Množice se je polastilo nepopisno navdušenje. Policija in vojaštvo sta si zaman prizadevala, da bi vzdržala red. Občinstvo je podrlo ograje in planilo na letališče, tako tla Lindbergh, ki se je že začel spuščati, na letališču sploh ni mogel pristati in se je moral ponovno dvigniti v zrak.
Ker ljudi ni bilo mogoče odstraniti z letališča, je moral Lindbergh končno pristati na nekem 3 km oddaljenem travniku. A tudi tam so množice takoj zagrnile letalo, tako da Lindbergh ni mogel niti izstopiti. Policija si ni mogla drugače pomagati, kakor da je z avtomobili zavozila med množico in jo na ta način potisnila toliko nazaj, da je mogel Lindbergh zapustiti letalo in vstopiti v avto ameriškega poslanika. Ko je avto nato hotel odpeljati, so množice znova navalile nanj, tako da so se zdrobile na avtomobilu vse šipe in je le malo manjkalo, da nista bila Lindbergh in ameriški poslanik ranjena. Lindbergh je izjavil, da prekaša sprejem v Londonu navdušenje v Parizu. Lindberghovo letalo so ljudje, ki so hoteli dobiti vsaj nekaj malega v spomin, zopet tako poškodovali, da ga bodo morali skoraj popolnoma prenoviti.
— Bruselj, 30. maja Lindbergh je izjavil zastopnikom tiska, da je že tako osvedoČen o prvovrstnosti svojega motorja, da bi lahko
brez težav napravil turnejo preko vse Evrope. Vendar pa za njegovo letalo obstoja druga nevarnost. Preden se je v Parizu dvignil k poletu v Bruselj, je moral ugotoviti, da so mu razni zbiralci spominkov letalo močno poškodovali ter mu pokradli razne važne stvari: karto z označbo poleta, blazinico, zapiske in drugo. Že v Parizu se je Lindbergh napram novinarjem pritoževal nad tako klep-tomanijo in jih naprosil, naj apelirajo na dostojnost, da se mu ukradeni predmeti zopet vrnejo. V splošnem pa je bil Lindbergh vzhi-čen nad entuzijazmom prebivalstva v Parizu ter je med kroženjem nad Parizom vrgel na Place de la Concord francosko zastavo, v katero je bil zamotal naslednje pismo:
>Tisočkratna hvala za vse prijaznosti mesta Pariza. Lindbergh.<
V Bruslju je bilo za varnost Liudbergha in posebno še njegovega letala ukrenjeno vse potrebno. Letalo je pristalo na vzvišenem prostoru, obkroženem od močnih kordonov policije in vojaštva. Navzlic temu se je Lindbergh komaj otel pred navalom množice ter se pridružil ministrskemu predsedniku Jas-perju in ostalim članom vlade, ki so ga prišli pozdravit.
Po točno določenem načrtu je Lindbergh včeraj ob pol 2. popoldne odletel proti Londonu. Ni pa še za enkrat znano, ali bo poletel tudi v Berlin, ker mora pričakovati iz Amerike poročil, kako dolgo naj se še zadrži v Evropi.
— Newyork, 30. maja. Predsednik Zedi-njenih držav Coolidge je odlikoval Lindbergha z zlatim križcem za letalske zasluge.
FINANČNI MINISTER PRI KRALJU
— Beograd, 30. maja. Včeraj je bil spre* jet v avdijenci pri kralju v Vmjački banji finančni minister dr. Bogdan Marković, Kakor se zatrjuje, je poročal kralju le o re* somih zadevah, zlasti pa o delu v financ* nem odboru. Kralj je pridržal ministra na obedu. Popoldne je napravil kralj daljši sprehod do Aleksandrov»ca. Ljudstvo je kralja spotoma navdušeno pozdravljalo. Kralj se je na več krajih ustavil in prijazno razgovarjal s seljaki. Kakor se doroava, ostane kralj še par dni v Vrnjački banji in se vrne šele proti koncu tega tedna v Beograd.
POGAJANJA Z RIMOM SE ŠE NISO PRIČELA
— Beograd, 30. maja. Včeraj zvečer so se v tukajšnjih političnih krozih razSirile vesti, da sc je včeraj vršil v Rimu prvi sestanek med našim poslanikom Rakićeni in Mussolinijem. Vesti pa so se v zunanjem ministrstvu demantirale. Zvečer ie posetil zunanjega ministra italijanski poslanik general Bodrero. Kakor se doznava v poučenih krogih, direktna pogajanja še niso pričela in se vrše še vedno Ie razgovori o načinu in o bazi teh pogajanj.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Efekti. In ves t. posojilo 8450, 85, Vojna škoda 344. 345, Zadolžnice Kranjske deželue banke 20, 22, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 98, 100 98, Praštediona 850, Kreditni zavod 160, 170, Trbovlje —, 490, Vevče 130, Stavbna družba 55, 65, Šešir 104.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti : 7 odstouno iovest- posoj. 1921 S4s/<—95lA, 2l/»V* drž. rente za ratou štetu 344—344.5. 34314—344.5, Ljubftiansflta kreditna 150—0, Hipotekama bainfca 60Vi—61, PiraStediona 850—860, Trboveljska 470 — 480, Union, paromlin 300—0, Vevče 135— 137.5, AgraTia 51—52.
Devize: Amsterdam 22.78 — 22.84, Dumi 800 — 803, Berlin 13.48 — 13.51, Italija 308.72 — 310.72, London 376.10—276.90, Newyork ček 56.70 — 56.90, Pariz 322.125
— 224.135, Praga 168.20 — 169 Curih 10.935
— 10.965.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.36, London 25.2475, Milan 28.41, Praga 15.366, Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd 32.15, London 88.83, Curih 351.68.
Iz pisane ljubljanske kronike
Po daljšem odmoru so se v Ljubljani zopet pojavili drzni svedrovci, specijalisti za vlome v trafike.
Danes ob 7. zjutraj, kakor običajno, je prišla iz Rožne doline trafikantinja Josipi« na Verbič in odprla svojo trafiko, ki se nahaja v mali zidani hišici ob železniškem prelazu in Cesti na Rožnik tik mestne dre« vesnice. Ko jc odprh. vrata, se ji je nudil strahovit prizor razdejanja in nereda. Vse jc bilo razmetano. Opazila je tudi večjo luknjo na zadnjem zidu. Jasno ji je takoi postalo, da je ponoči drzen svedrovce pose til njeno trafiko ter jo prav dobro i/» praznil. Odnesel je veliko množino ciga* ret, kakor Sumadija, Vardar, Kosovo, Zeta itd., dalje srebrno moško uro, mnogo ra/* glednic in pisemskih znamk. Kolikor so mogli dopoldne ugotoviti, znaša celokupna škoda 32S3 Din. Vlomilec jc na strani prot-. mestni drevesnici prebil zid ter napravil 45 cm dolgo in 23 cm široko luknjo, sko/i ka» tcno se je komodno splazil notri in pobral vse, kar je imelo kako vrednost.
Zanimivo je, da je bil pred leti na sličen način izvršen vlom v isto trafiko. Iz tegt sklepajo, da je tudi nocojšnji vlom moral« izvršiti ista oseba. Vlomilec jc brc/ sledu izginil.
Danes dopoldne so sc pripeljale odgon« skim potom iz Beograda kar tri Gracije, rojene Ljubljančanke. Veselo so živele v Beogradu. Toda beogradska policija jim ni bila naklonjena, polovila jih je in kot nad« ležne tujke odpravila v njih rojstni kraj. v belo Ljubljano. Prva ie debela Maričk«, elegantna m živahna, druga je žarkooka Fanika, vabljiva in vesela kakor Venera: tretja je črno oblečena Lizika. Fanika je sramežljivo povesila oči, ko je zagledala svoje znance in prijatelje na policiji. Za« čela pa je prostodušno pripovedovati svu. jo odisejo iz Beograda v Ljubljano.
— Kako to, Fanika, da ste imeli tako smolo v Beogradu,
— Šla sem saimo doli. da bi pobrala svojo rapoiajo. Pa so me takoj »hojpnili« in za-pHL Sedela sani pet dni v beograjskih zaporih. Bilo je nekaj ssrašii-ega, ne morem tega opisati. Smrad velikanski. Potem sn me odgonskim potom spravili iz Beograda. Vožnju jc trajala do Ljubljane sedem dni.
— Kako ie bilo na potu?
— Prav hudo. Prekladali so nns iz va-goma v vagon. V Zagrebu samem sem mo-r^a čakati tri diii na transjport. Tam je tudi bilo v zajporih sikro slabo. Smrad tak. da ml še damos udarja v nos. Ljubljana pa ie res lejpa in čista. Zalo nikdaT več iz bele Ljubljane...
Ljublia-nski cucki sn dobili neizprosne;: :i sovražmika Povsod jim nastavlja tvoje zanike hi jih lovi. Pojavil se ie v ljubljanskih ulicah neznan tat. ki krade pse in j 111 potem prodaja... V Rožni dolini st-muje ga. Helena Vadnjal ki ie imela prav lepega •psa volčje pasme. Vreden ie med prijateln 5000 Din. Pred dnevi je pes izgini! Hčerka Danica ga je pozneje videla, kako je spremljal nekega moškega ki se ie vozil na kolesu. Tudi sosedov deček Zlatko ie videl moškega na kolesu, poleg njega pa psa ge. Vadnjalove. Poklical ga ie. Toda moški se je nad njwn zadri rekoč:
— Pusti psa na miru! Pes je sedaj moj! Ljubljanski cucki so drugače zadiij; Č.is
nosita "i sila popadljivi. Na Gruba rje ve^n nabrežju je popadel večji pes služkinjo Matildo Teršakovo ter jo močno ugriznil v de-no ramo. Pes ie pred Bcfcal dnevi po;>adel tudi že dve drugi osebi.
Deložacija na Poljanski cesti
V soboto popoldne Je zavladalo v gorenjem delu Poljanske ceste med vsemi stano-valci veliko razburjenje. Takega slučaja deložacije Ljubljana sploh še ni videla. V največjem nalivu so organi okrajnega ekseku-eijskega sodišča nosili iz hiše štev. 70 na Poljanski cesti mobilije in druge predmete 721etnega krojača Frana Hribarja in njegovega sina, ki ima pet otrok v starosti 4 clf* 14 let. Hišna lastnica Ana ^uhadolnikova ie bila tako neizprosna, da so morali organi izvršiti deložacijo med dežjem brez vsako »n pardona. Kakor nekateri trdijo, namerava Suhadolnikova v Hribarjevem pritličnem stanovanju od preti za Poljansko cesto tako »prepotrebuor dalmatinsko točilnico, V ta namen se bo baje adaptiralo Hribarje\o ^tn-rfiovanje. Ali je ta >točilnica< res lokalna potreba, je izven diskusije. Javno mnenje je, da ne. Niti intervencija brata hišne posestn«-ce g. J. H. ni nič pomagala. G. H. je svojo sestro rotil in prosil, naj se usmili ubog« Hribarjeve rodbine, ki je bila nad 13 let točna in vestna, 6olidna in poštena stranka. Ni uspel. Najemnik g. Hribar in otroci niso mogli niti tega izprositi, da bi jim pustila pohištvo vsaj v sobi do pondeljka, ko nakaže mestni magistrat rodbini skromno zatočišče. Vse je bilo zaman. Naravno, da se je vsa okolica razburjala nad takim nehumanim postopanjem.
Glede deložacije same ?mo se dane* m Poljanah pri Ani Sunadolnikovi informirali. Stanovanje obstoja iz dveh pritličnih sob m kuhinje. Ona izjavlja, da bo eno »obo rabi! zase, kuhinjo in drugo sobo pa bo oddal:< stranki, kateri bo stanovanjsko sodi&ee sobi in kuhinjo nakazalo. Odločno zanika očitek, da bi to stanovanje adaptirala za dalmatinsko točilnico. Pohištvo deloža ranega krojača Hribarja so izvršilni organi postavili prej bližnjo Ožbinčkovo gostilna
7421
Stran 2.
•SL O V £N& k I   N ARO D» dne 31. maja 1927.
Stct. 122
Veličastno proslavo majske debloracije
Včeraj je naša mladina manifestirala za narodno edinstvo in za zasužnjene brate« — Impozanten obhod po mestu. — Mladina
navdušena, odrasli apatični.
J unosio venska Matica, naša največja kulturna in nactjonalna organizacija, mati vseh n ©odrešenih bratov in sester, je tako kakor lani, priredila tudi letos veličastno proslavo mladinskega dne, ki je bila obenem združena s proslavo desetletnice deklaracije. Proslava je krasno uspela, naša mladina je na dostojen način manifestirata za vzvišeno idejo in cilje Jugoslovenske Matice ter na naislovesnejši način proslavila desetletnico majske deklaracije. Škoda le, da Jupiter Pluvius ni bil prirediteljem naklonjen in je nekoliko motil nedeljsko tnanifestacijo mladine.
Sobotna proslava.
V soboto ob 16. so se vršile slavnostne prireditve šolske mladine v obeh gledališčih, v veKkl dvorani hotela Union ter v kinu Matica. Impozantna je bila proslava v Uniomi, kjer so s pevskimi in koncertnimi točkami, deklamacijami in recitacijami nastopili dijaki I., II. in III. gimnazije ter <rržavne realke.
V opernem gledališču je proslavilo 10-letnico majske deklaracije diiaštvo tehnične arednie šole, nastopili so tudi dijaki trgovske šole in državne Tealke, slavnostni program pa so izpopolnili tudi učenci in učenke III. deške in druge osnovne šole. Akademija, ki je krasno uspela, ie bila zaključena z alegorijo »Slovan na dan«, zbrano dijaštvo pa je nato zapelo himno »Bože pravde«.
V drami so nastopili učiteljiščniki in učenci ljubljanskih osnovnih šol. Na programu so bile pesmi, domoljubne deklamacije, razni nastopi in prizori, ki so želi obilo odobravanja. Tudi tu se ie zaključila proslava s petjem državne himne.
V »Matici« so izvaiale ves program učenke ženske realne gimnazije. Prireditev, čije pestre točke, zlasti krasne deklamacije, telovadni nastopi, Tajalna in plesna izvainja so navdušile gledalce, je, kakor vse ostalo vsestransko uspela.
Zaključek sobotnih prireditev pa je bila Sofokleieva tragedija »Kralj Ojdipus«, ka-teTO so v prizorih v drami dijaki humanistične gimnazijie. Moralni uspeh sobotnih prireditev ie bil nad vse zadovoljiv.
AJcademska proslava v Unionu.
Ob 20. je bil v Unionu slavnostno zborovanje akademikov. Kot prvi je govoril jurist Iskra, ki je v lepo zasnovanem govoru očrtal zgodovinski potek borbe za osvobojenje Jugoslovenov izpod tujega jarma in pomen majniške deklaracije leta 1917. Nato so govorili abs. i uriš t Likovič, akademik Mrzel in arhitekt Jurkovič.
Likovič je podčrtal važnost 30. stoletja, poudarjajoč, da je 20. stoletje — stoletje Slovanov, obenem pa je poveličeval zasluge našega ženstva za mainiško deklaracijo. Akademik Mrzel je omenjal slovenske študente rcvolucijonarce. ki so že pred vojno dvignili pokret za svobodo tlačenega slovenskega naroda, naglašal pa je, da je majska deklaracija samo ena etapa v borbi Slovencev za osvobojenje.
Akademik JuTkovič je uvodoma omenjal junaško borbo in zasluge srbske vojske in jugoslovenskih dobrovoljcev za osvobojenje Jugoslovenov. Majska deklaracija slovenskega ženstva ie bila naravnost poziv k uporu in revoluciii proti ti-ranstvu Avstrije. Bodočnost bo šele vedela pravilno oceniti pravi pomen majske deklaracije.
Vsi govorniki so želi za svoja izčrpna izvajanja viharno odobravanje.
Nedeljski obhod po mestu.
Včeraj dopoldne je bil veličasten obhod mladine po mestu. V sprevodu, ki je korakal po ulicah, je bilo nad 3000 šolske mladine, ki je v tej spontani manifestaciji proslavila desetletnico majske deklaracije, obenem pa dokazala svojo ljubezen do trpečih bratov in sester onstran provizorič-nih meja. Skoraj vse hiše so bile okrašene z državnimi in narodnimi troboinicami. Kakor rečeno, ie dež nekoliko motil celokupno prireditev in posledica je bila, da udeležba ni bila tako velika kakor lansko leto. Grajati je zlasti nekatere srednie šole. Tako so bile I. in III. državna gimnazija ter državna realka zastopane jedva z eno tretjino dijaštva, nasprotno pa gre vsa čast našim dekletom, ki se niso ustrašile dežja. Vse dekliške šole so bile skoraj polnošte-vilno zastopane in tako so izpopolnile vrzel sprevoda. Največjo pohvalo pa zaslužijo učenke realne gimnazije. Pri sprevodu je sodelovala vsa šola na 18 lepo in okusno okrašenih vozovih, obenem pa so učenke okrasile svoj zavod s plaketami majske deklaracije, ovitimi z zelenjem in troboinicami.
Lep in mogočen sprevod, v katerem so sodelovale vse ljubljanske srednie, meščanske in osnovne šole, je oftvorila godba dravske divizije, za njo so nosili dijaki velik napis »Za Jugoslovensko Matico«. Sledile so lepe in pestre skupine naših skavtov s prapori. Mišičaste in zagorele postave skavtov in skavtini so vzbujale splošno pozornost. Za skavti so stopali zastopniki Narodne obrane. Tri mrke in junaške postave, v dresi černrkov. Sledila je ct-la vrsta deških lok Dečki so nosili napisne table z raznimi simboličnimi izreki: »Odpri srce, odpri roke,« »-Naša Adrlja nas kliče, vabi nas Jadran,« »Kvišku srca, pride dan, ko resnica bo naS sanj. Sledila je godba »Mladinski dom Kodeljevo«, za njo pa učenke in gojenkc Lihtcnturnovega zavoda. Bil je pester pogled na gojenke z zavi-jačkami in enakimi krili ter bluzami.
Višek sprevoda so tvorile krasno aranžirane alegorije. Na 18 kmotiških, okusno %
zelenjem, zastavicami, drevesci in šareni mi paipiTČki okrašenih vozovih so se peljale dijakinje in gojenke ženske realne gimnazije in gospodinjske šole pod vodstvom ravnatelja g. Juga in prof. Laha, ki sta aranžirala pestro skupino. Lioejke so bile v prekrasnih natrodnsh nošah, predstavljale so skupine živih marjetic, gob, maka, krasna je bila tudi sfaipiina žarnic, sončnih rož itd. Skupino voz je zaključila ekvipaža v katero so bili vpreženi štirje krasni belci. Inicioator-jem teh krasnih alegorij gre za njihovo požrtvovalnost v.sa čast iti priznanje.
Za vozom je sledila lepo uniformirana viiška godba »Gradaščaca-, za njo se ie zopet razvrstila šolska mladina ter slikovita skupina narodnih noš dijakinj gimnazij in realke. Nato je stopala mdadina z napisi »Sirotam olajšuj gorje« »Joči naše srce, joči, sestram ob tužni Soči«. »Slovenska zemlja Slovanom« itd Vrstila se je nato vnovič šola za šolo, triumfalno povorko pa je efektno zakliučila strojna in elektrotemiišlka šola. Skupina dijakov je talko, kakor lani, nosila kladivo in nakio — znak dela, druga zopet dele stroja itd.
Povorka je krenila z Mi rja. kjer je bilo zbirališče, po Bleivveasovi cesti, nato med špalirjem občinstva po Gostposvetskd cesti, DamiartSnovi ulici, MSdloSičevi cesti. Marijinem trgu. VVolfovi ulici na Kongresni trg. Program se ie moral radi caiiva skrajšati.
Mladina, kj je dalala duška svojim čustvom, je vso pot neprestano vzklikala kralju, kraljici, domovini itd. Iz mladih gr! so venomer oriK kriki: »Živelo naše Primorje!«, »Živel tužni Korotam!*. »Živela Jugoslavija!« itd.
Mladina je v polni meri storila 6Vojo dolžnost, a ca žalost se Ljubljana, ona Ljubljana, ki je lam navdušeno vzklikala mladini, to pot ni zmenila za sprevod. Po uHcah je vladalo sramotno mrtvih), Ljubljana je ostala apaitiona napram slavnosti in pokazala popolno neumevanje za proslavo majske deklaracije.
Povorka na Kongresnem trgu.
Na Kongresnem trgu se je povorka strnila v veliko množico, žal je morje dežnikov zakrivalo pogled na pestro sliko. Ko je bila zbrana vsa mladina, jo je raz balkona bivše Elbertove hiše nagovoril tajnik Jugoslovenske Matice prof. dr. Pretnar približno tako-Ie:
»-Mladina! Jugoslovenska ideja, katero so vcepili narodu njegovi prvi možje, je doživela danes svoje zmagoslavje. Danes pred 10 loti je slovenski narod psred vsem svetom jasno izjavil, da zahteva ujedinjenje vseh bratov Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo. Na podla© te deklaracije se je ustanovila nova država, mogočna Jugoslavija. Toda naše ujedinjenje še ni popolno. Pod tujim jarmom jeSe naši bratle in sestre. Danes gleda na vas, ki ste up naše bodočnosti, naš narod. Mladina, treba ie, da gojiš idejo ujedinjenja i v bodoče. Vedi, da jc s tabo na tisoče onih. ki so podpisali majsko deklaracijo, a njenih sadov niso deležni. Naše misli se obračajo k njim. njim velja naša manifestacija.
Obenem se obračajo naše misli do njega, ki vodi naš narod. (Viharni klici: »Živel kralj Aleksander!«. Mladina kliče kralju: »Zovi, samo zovi, mi smto v tvojih vrstah!« Živel kralj Aleksander!«
Burno ploskanje ie sledilo tem pomembnim besedam, iz tisočerih grl je zaoril zmagoslaven klic: »Živel kralj Aleksander.« — Mladina je nato zapela »Zovi, samo zovi«, nato pa se je mirno razšla.
Proslava v Mariboru
Maribor.  30. maja.
Maribor je včeraj na svečan način proslavi! obletnico majske deklaracije, ki tvori prav za prav začetek našega narodnega in državnega osvobojenja. Čeravno je slabo vreme zelo uplivalo na udeležbo, je vendar proslava pokazala, da ie Maribor še danes tako vnet pobornik jugoslovenske misli, kakor je bii pred 10 leti. Manitesta-cija pa ni bila le proslava obletnice, marveč tudi obnova spomina na one brate, ki jim majska deklaracija še ni prinesla končnega osvobojenja in ki še danes ječe pod tujim jarmom.
Že mnogo pred določenim časom so se začele zbirati množice na Glavnem trgu. Korporativno so prihajale šole. razna društva hi korporacije, kakor Sokol, klub Korošcev v Mariboru, razna kulturna in pevska društva, stanovske organizacije itd. Posebno slikovita je bila skupina žen in deklet v narodnih nošah. Posebno skupino so tvorile dame, ki so leta 1917 pobrrale podpise za maisko deklaracijo. Prostrani mariborski Glavni trg, ki je bil ves v zastavah, so okoli 10. ure zagrnile skoraj nepregledne množice. Mnogi so prihiteli tudi iz bližnje in daljnje okolice, da v krogu nekdanjih narodnih delavcev in delavk proslave to pomembno obletnico.
Ob 10. ie raz rotovikl balkon, od koder so še pred 10 leti bljuvali ogenj in žveplo na Slovence, otvoril narodni tabor predsednik Jugoslovenske Matice, nakar je imel profesor Sušnik krasen slavnosten govor, v katerem ie naglasi! velik pomen majske deklaracije Slovencev, prav posebno pa še podčrtal, da stojimo kljub notranjim razprtijam vsi kot en mož, kadar gre za naše naTodne interese. Nlegov govor, ki je Izzvenel na poziv k narodni slogi, je sprejela množica z vmarnim odobravanjem in vrklikanjem. Združena pevska društva so zapela znano: Morie adrijansko.
Nato se je formirala veličastna povorka, ki je krenila po Gosposki ln Slovenski ulici Čez Aleksandrovo cesto in skozi Can-
karjevo ulico v Maistrovo ulico pred stanovanje osvoboditelja Maribora generala Maistra, kateremu so množice ves čas prirejale viharne ovacije, na to pa je krenila v Mestni park, kjer se ie vršilo odkrttje spominske plošče. Po svečanem odkritju je deffhraJa mimo spomenika šolska mladina, na kar je bil razhod.
Jugoslavenska Matica je prodajala ob tej priliki posebne znake. Izkupiček ie nedvomno zelo okrepil njene fonde, ki so namenjeni za uresničenje njenih vzvišenrh ciljev.
Ure, verižice, obeski, uhani 1.1, d.
so vedno najlepša
mr birmanska darila h
ki jih dob te najceneje pr> tvrdki
Lud. Černe. L ubiiana.
Wolfeva unca Stev. 3.
Telovadni nastop ljubljanskega srednješolskega dijaštva,
ki se je vršil na letnem telovadišču ljub* Ijanskega Sokola, je bil brez dvoma naj* lepša točka mladinskega dne, ki ga je pri* redila Jugoslovenska Matica pri proslavi lOIetnice majske deklaracije.
Dvakrat je preprečilo slabo vreme to od vsega dijaštva, staršev in cele Ljubljane toli pričakovano telovadno prireditev. Pri tretjem, včerajšnjem poskusu je dosegla prireditev, kljnb prav kislemu vremenu, po« polen uspeh. Priznati moramo, da tako le* pega telovadnega nastopa, kot je bila vče* rajsnja dijaška javna telovadba, že zdav* naj nismo videli v Ljubljani in zaslugo za to imajo predvsem telovadni učitelji in uči« teljice poedinih zavodov, ki so strokovni a* ško pripravljali in izvedli nastop in pa di* jaštvo obojega spola, ki je vložilo vse svoje veselje in vso svojo voljo do čim lepše zmage.
POVORKA PO MESTU
Pred tretjo uro popoldne so se zbrali dijaki višjih razredov in dijakinje obeh. oddelkov — prvi na dvorišču Narodnega doma, drugi na velesejmskem prostoru — in se formirali v kolone za nastop k pro* stim vajam, V istem času pa so prikora* kali v telovadnih oblekah iz svojih zavodov dijaki nižjega oddelka v dolgih kolo* nah peter os topov, in sicer iz realke, II. drž. realne gimnazije in 1. deš. mešč. šole na Kongresni trg, odkoder jc krenila povorka z vojaško godbo na čelu po \VoIfovi, Mi« klošičevi, Dalmatinovi, Gosposvetski in Bleivvcisovi cesti proti telovadišču. Tu so se pridružili dijaki niž. oddelka I. drž. gimnazije. Povorka dijakov je vzbujala pri občinstvu občo pozornost in vsi smo obču* dovali njihovo strumnost in discipliniraš nost.
TELOVADNI NASTOP, je bil določen za pol 4. popoldne na zares idealnem prostoru za take prireditve, ki ga jc velikodušno odstopilo sokolsko društvo Ljubljana*matica prirediteljem brezplačno.
Z malenkostno zakasnitvijo so prikorakali ca telovadišče krepkega koraka, vzravnanih teles, dvignjenih glav ob zvokih godbe naj* prej dijaki nižjega oddelka, in sicer v šti* rih kolonah v deseterostopih. Bilo jih je do 800. Jako številno občinstvo jih je na* vdušeno pozdravilo. Nastop k prostim va* jam je bil priprost, toda zelo efekten. Ko* Ione so korakale deseterostopno proti glava ni fronti, se usmerile s protihodi v levo, oziroma desno proti nasprotni fronti, se tu s protihodi na ven razdelile vsaka v dve koloni peterostopov usmerivši se spet proti glavni fronti. Sledil je razstop, odročenje, priročenje. Izvajali so tri prav primerne in efektne proste vaje. Občinstvo jc navdu* seno pohvalilo s ploskanjem njihovo delo. Za njimi so nastopile dijakinje nižjega od* delka z lepo sestavljenimi in malo bolj kompliciranimi prostimi vajami. Sledile so dijakinje višjega oddelka s prostimi vaja* mi, potem so nastopile dijakinje L, II. in III. gimnazije s posebnimi prostimi vajami in končno dijaki višjega oddelka s tremi tako efektnimi vajami, da so vzbudile med gledalci navdušen aplavz že med izvaja* njem. Splošna sodba igralcev o prostih vajah vseh oddelkov je bila najboljša. Kot zaključna točka je bil štafetni tek med realko, I. in II. drž. gimnazijo. Zmagala je štafeta II. real. gimnazije na progi 4 X 80 z rezultatom 39*U. Zmagovalci so dobili lepa darila. S tem je bila javna telovadba končana. Prireditelji so morali izpustiti ra* di grozečega slabega vremena igre dijakov m dijakinj.
Organizacija telovadnega nastopa je bis la v rokah gospodov telovadnih učiteljev in gospodičen učiteljic; oni so tudi vodili poedine oddelke; na poveljniškem mostičku so vodili nastop gdč. J. Trdinova, Petkova in Svetličičeva ter g. J. Kozak. Duša vse prireditve je bil zaslužen delavec in stro* kovnjak na telesno*vzgojnem polju, gosp. J. Bajželj. Razven njih so sodelovali tudi gg. Trost, Čop, Jeras, Požar in Zaletel.
Telovadni nastop, pri katerem je sode* lovalo do 2500 dijakov in dijakinj ljubljan* skih srednjih in meščanskih šol, ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu. Bil je v vsakem pogledu vzoren.
Circns Hdolfy
BONOMO ie že v Ljubljani Predstave ob:
4., pol 8. in četrt na 10. ELITNI KINO MATICA
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča
Drama:
Ponedeljek, 30. maja, zaprto. Torek, 31. maja,  * Mnogo  hrupa  za niče. Red C.
Ljubljanska opera v Splitu
Ljubljanska opera je v petek zvečer otvorila svoje gostovanje v Splitu.z Wagnerjevim »Tannhauserjemr. Sprejem ljubljanskih gostov je bil nad vse prisrčen, a o uspehu predstave posnemamo iz »Nove Dobec naslednje poročilo:
— Toplo pozdravljena in x velikimi simpatijami sprejeta je ljubljanska opera absol-virala >Taniihauserjac pred nabito polno hišo. Velike simpatije nieo tokrat samo izliv solidarnosti z dragimi brati iz Slovenije v lepi manifestaciji jugoslovenske operne umetnosti na teh izpostavljenih obalah naše domovine, uego k temu še dokaz velikega renomeja, ki ga je lansko gostovanje Ljubljančanov ostavilo pri splitski publiki. Glede izvajanja >Tannhauserja< na splitski pozornici je treba poudariti: Tu je \Vagner prilično zožen na skromne scenske možnosti in na orkestralne efekte, a tu in tam tudi na glasovne dimenzije poedinih izvajalcev. Toda, ko ga tako gledamo zoženega, kakršen je, vidimo, da ga ljubljanska opera daje v skrajnih granicah svojih fizičnih možnosti.
Orkester je očividno zožen, vendar tako poln in zvočen, kakor ga lahko da samo tako okreten in inpulziven dirigent kakor je Polič. Tannhauserja poje g. Knittl, ki bi morda imel pred seboj še kakšno stopnjo do waguerijanskega tenorja, ki pa se na sedanji stopnji drži čvrsto, zanesljivo in simpatično. V burnih, strašnih in epskih momentih so njegov sveži in sigurni glas dviga do odličnih višin ter dobiva toplo barvo in heroičen naglas. Naj omenimo samo briljantno absol-virano arijo v II. dej. itd. Elizabeta ima v interpretaciji ge. Zaludove močno, simpatično protagonistko, sugestivno v igri žalostne Elizabetne usode, kakor tudi v svobodnih iu čistih glasovnih prelivih, polnih prave muzikalne inspiracije. Tretja odlična igralska in pevska kreacija je Woliram g. Holodkova. On nam je znan interpretator triumfalne vloge Borisa Godunova. \Volframa daje v polni veličini samozatajevanja in požrtvovalne prijateljske ljubezni. Vloga Venere je nekoliko višja od glasovnih dispozicij ge. Thier-ry-Kavčnikove, ki pa zna to nadomestiti z izvrstnim načinom petja, da tudi najvišja pozicije dobivajo v njeni interpretaciji pola zvok pastoznosti. G. Betetto, očividno poleg ge. Žaludove najpopolnejša pevska enota v skupini, je dal dostojanstvenega, vzvišenega Landgrafa.
To so glavne vloge, da ne omenjamo stranskih, med katerimi so bisrne posameznosti operne reprodukcije. Zbor, posebno moški, je enotna celina harmonije in zvočnosti s prekrasnim tenorskim materijalom, ki ga imamo Se od lani v spominu. Gostje so želi burno in ponovno odobravanje, damam so bili poklonjeni šopki cvetja.
Sport
Ilirija zmagovalec v finalu za
LNP
pokal
Ilirija — Atletiki (Celje) 6 i 2 (5 : 0).
Včerajšnja tekma je prinesla Iliriji lahko zmago. Nastopila je v znatno šibkejši po» stavi kot običajno, od igralcev, ki so na* stopili proti Gradjanskemu, je igrala samo obramba in obe krili. Vsem tem pa jc še ležala v nogah četrtkova tekma. Zmaga Ilirijo je bila dosežena v ležernem tempu. Atletiki igrajo še zelo primitiven nogomet, dva gola so dosegli le v sled ležernosti Ili* rije. ki se sploh ni več naprezala, ko je imela že zmago v rokah. Sodil jc zelo do* bro g. Kramaršič, ki pa tudi ni imel težke* ga posla. Po končani tekmi jc nagovoril predsednik LNP g. ravnatelj Jug v krasnem ifovoru zmagovalca. Omenil je pri tem tek* ino z Gradjanskim, v kateri je Ilirija nad vse častno zastopala Slovenijo. Ob burnih cvacijah navzočega občinstva je nato izro* čil kapetanu Ilirije g. Belrramu podsavezni pokal in mu čestital k lepemu uspehu, tako v prvenstvenem, kakor tudi v pokalnem tekmovanju.
Ilirija si je s tem priborila prvenstvo Slovenije nepretrgoma odkar je pričel boj za točke, pa do danes. V dTugič zaporedo* ma je zmagala tudi v pokalnih tekmah in s tem dokazala svojo superiornost v nogo* metu v Sloveniji. Tudi prvo tekmo za dr* žavno prvenstvo je absorvirala nad vse za« dovoljivo, uspeh je zanjo tem večji, ker j J je podlegel sam državni prvak. Upamo, da vztraja na svoji poti in da bo Slovenijo častno zastopala v državnem prvenstvu.
Predtekma je radi dežja odpadla.
Tekme za državno prvenstvo.
SARAJEVO. Včeraj se je vršila v Sa* rajevu tekma za državno prvenstvo in je zmagal, kakor je bilo pričakovati, Sašk z 2 : 1 (1 : 0) nad Jugoslavijo. Sašk je do* segel po Gotzu II. v 14. min. vodstvo. V 3. min. izenači Jovanovič. Vodstvo in kon* čni rezultat doseže v 13. min. Sieberer po najstmetrovki. Sašk nato do konca uspešno brani. —- Jugoslavija je igrala precej ostro. Proti koncu igre se je dogodil žalosten in« cident Jovanovič je skušal odvzeti golma* nu Saška žogo ter ga je pri tem udaril po roki. Vratar mu je nato nekaj rekel, a Jo* vanović mu je pritisnil zaušnico. Sodnik je nato prekinil igro, funkcijonarja podsaveza, ki je prišel na igrišče, je »prejel Jovanovič 7. brco in zaušnico. Sodnik ga je nato iz* ključil, nakar se je tekma nadaljevala. — Izvrstno je sodil g. Fabris iz Zagreba. Pu* blike ca. 5000, ki je priredila igralcem Sa* ška velike ovacije.
OSIJEK. V Osijeku je končala tekma med prvakom Osijeka Hajdukom in prva* kom Subotice, Sandom z 2 : 2 (1 : 1). Po* dalqšek 2 X 15 minut ni prinesel nikake spremembe in se danes tekma ponovi. — Moštvi sta si bili enaki, na obeh straneh dobra obramba.
Ostale domače in inozemske tekme.
MARIBOR: Maribor — Merkur 6 : 2
(3 : 1).
ZAGREB: Gradjanski : Arsenal (Kaizo) v soboto U : 0 (6 : 0). v nedeljo 5 : O (5 : 0) za Gradjanskega. Egipčani so bil; najslabs-- moštvo, kar jih ie do sedaj gostovalo v Zagrebu.
SPLIT: Hajduk — GAC (Gra^) 4 : 2 in 1 : 1.
BEOGRAD: BMC _ SLAVIJ A 8 : 0.
GRADEC: Zagreb — Gradec 3 : 2 (0 : 2). Zaslužena zmaga Zagreba.
CURIH: Avstrija — Švica 4 : 1 (2 : U>.
DUNAJ: Sportklub — \Vacker 4 : 1. Pokalni finale Rapid — Austria 3 : 0.
BUDIMPEŠTA: FTC — Bastia 0 : 0.
BOLOGNA: Italija — Španija 2 : 0.
Hazena
MARIBOR: Maribor — Atena ^Ljubljana) 38 : 1 (15 : 1).
ZAGREB: Concordia — Aik 5 : X Senzacija dneva. Concodia je prvak ZHP.
šBetežnica
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 30. maja 1927; katoličani: Ferdinand; pravoslavni: 17. maja. And ronim.
Jutri: Torek, 31. maja 1927; katoličani; Angela; pravoslavni: 18. maja, Teodof.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: Zaprto. Matica: iCirkus Adolfk.
DE2UB.VE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg; Uatar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Sička.
Jutri: Su=nik, Marijin trg; Kuralt, G» spoš-vetska cesta.
Solnce zaide danes ob 19.36\ vzide jutri ob 4.1S in zaide ob 19.37.
*
Sadaljexanjc romana «Novi Napoleon smo morali danes radi pomanjkanja pro* štora izpustiti.
dospodorstuo
Rapidno nazadovanje našega izvoza
V štirih mesecih letošnjega leta za 564,988.636 Din.
Generalna direkcija carin objavlja statistične podatke o našem izvoiu v aprilu in ▼ prvih štirih mesecih letošnjega leta. Iz teh podatkov je razvidno, da je naš izvoz v primeri z aprilom lanskega leta letos nazadoval po vrednosti za 42.35 odstotka, po težini pa za 34.33 odstotka. Lani v aprilu je znala 1 536.480 ton v vrednosti 812,818735 Din, letos v aprilu pa eamo 352375 ton v vrednosti 467376.934 Din. Tako smo padli celo pod nivo v letu 1925., ko smo izvozili 320636 ton blaga v skupni vrednosti 659,681.119 Din.
Nazadovanje izvoza je najobčutnejge pti živilih. Lani smo izvozili koruze za 282 milj.
401.878 Din, letos pa samo ra 4,667.080 Din. izvoz pšenice je padel od 41,244.847 na 25 milj. 161.460 Din, svežega sadja od 8 milj. 126.720 na 123.720 Din, suhih sliv od 9 milj. 807.676 na 7.868.522 Din, goveje živine od 28,220.240 na 20,355 900 Din, svežega me^a od 40,780.271 na 9,437.283, jajc od 85,318.428 na 64,254.892, .-vinca v ploščah od 10,907.520 pa 5,938.000 Din, surovega bakra od 24,080.50^ na 9,500.100 Din itd. Celo gradbeni le?, ki je bil po vrednosti na prvem mestu, je pml od 81,280.460 na 78,793.845 Din.
Tako nepovoljni rezultati našega izvoza v preteklem mesecu so poslabšali že itak slabo stanje našega izvoza v prvih štirih mesecih. Dočim je bil naš uvoz v prvih treh mesecih letošnjega leta po težini za 4.58 odstotka, po vrednosti ju za 12.51 odstotka manjši kot lani, je ta razlika radi nepovoljnih rezultatov izvoza v aprilu narastla na 14/25 odnosno 21.9 odstotki. V primeri z istim razdobjem lanskega leta je naš izvoz v prvih 4 mesecih letošnjega leta nazadoval od 1,649.521 ton in 2.580,454.595 Din na 1.414.380 ton in 2.015,465.955 Din. Izvoz je torej nazadoval po težini za 235.141 ton, po vrednosti pa za 564,98S.636 Din.
—g Zastopnika za razpečavanje umetniških izdelkov iz gipsa kot okraskov za plafone in sobe v obče išče neka tvrdka v Italiji. Interesenti, ki bi se zanimali za to zastopstvo, naj javijo svoj naslov v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
—£ ZastopstTo za razperavanje prago? io stavbnega lesa želi prevzeti neka trgovska tvrdka v državi Uniguay. Interesentom, to je industrijskim tvrdka m lesne stroke, koji bi reflektirali na to zastopstvo, je naslov konzulata, kamor bi se jim bilo obrniti v to svrho, v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago.
—2 Uradni tečaj dinarja la junij. Finančno miuistrstvo je določilo za mesec junij nastopne tečaje dinarja: 1 napoleondor — 218.50, i turška lira — 247, 1 angleški funt — 276, 1 doltr — 56.80, 1 kanadski dolar — 56.40. 1 zlata nemška marka — 13.46, 1 poljski zlot
— 6.35, 1 avstrijski šiling — 8, 1 belgijski belg — 7.90, 1 madžarski pengd — 9.92, KM) francoskih frankov — 222.50, ]00 švicarskih frankov — 1095, 100 italijanskih lir _ 310, 100 holandskih goldinarjev — 2272, 100 ru-munskih lejev — 35.50, 100 bolcrarskih levov
— 41, 100 danskih kron — 1515.50, 100 Švedskih kron — 15l9, 100 norveških kron — 1466, 100 pezetov — 997, 100 drahem — 75.40, 100 Kč — 168.20. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. junija. Po njih se plačujejo tudi pristaniške takse.
—g Obveznice poljskega državnega posojila podaljšane. Poljsko finančno ministrstvo ie podaljšalo rok za prijavo obveznic državnega posojila iz L 1918—1920 do 1. junija leta 1927. v svrho preračunanja na večjo vrednost omenjenih obveznic glasom § 1. predpisa poljskega finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1926 in v smislu odredb označenih v naredbi prezidenta poljske republike z dne 17. septembra 1928. Prijavi je treba prilož't: dokaze, označene v predpisu poljskega finančnega ministrstva z dne 80 novembra 1926 Prijave sprejema   konzularni oddelek polj 9kega poslaništva v Beogradu in poljski ge ueralni konzulat v Zagrebu.
Po v«*? SlovpnJii prre plas, le „Domovina" ie za nas!
Stev. 122
cSLOVENSKl  NAROD« dne 31. maja 1927.
Stran 3.
Schichtov način pranja
Namočiti v ekstraktu za pranje „Ženska hvala"
Izprati s Schichtovim Terpentinovim milom,
Dnevne vesti
K Ljubljani, dne 30. maja 1927.
— Z naše univerze. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje na elektrotehničnem institutu mesto asistenta s prejemki uradnika 9. skupine 1. kat Pogoj: naše državljanstvo, absolvirana vojaška služba, končane študije na oddelku katerekoli visoke tehnične šole in po možnosti praksa v elektrotehniki. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. junija pri rektoratu.
— Iz državne službe. Imenovani so: za davčnega upravitelja v Logatcu arhivski uradnik Josip Devetak, za davčnega pripravnika Kozjem davčni praktikant Metod Vilfan, za davčnega asistenta v Murski Soboti davčni pripravnik Ignacij Sila, za davčnega asistenta v Cerknici davčni pripravnik Uudolf Dekleva, nadalje za davčnega asistenta v Žužemberku davčni pripravnik Stanislav Pleskovič, za davčnega asistenta v Murski Soboti davčni pripravnik Štefan Kol-taj; v višjo skupino so pomaknjeni davčni asistenti Alojzij Jerman v Ljutomeru, Jože Šterbenc v Črnomlju, Stanko Vedlin v Kamniku, Franc Lorber v Konjicah, Viljem Vouk v Marenbergu, Matija Pečkaj na Vrhniki, Viktor Koritnik v Ljubljani, Engelbert Gori-?ak v Višnji gori, Rudolf Lotrič v Murski Soboti, Alojzij Germovšek v Novem mestu, Janko Rozman v Logatcu, Rudolf Zrimšek v Vel. Laščah, Ljudevit Avšič v Ljubljani, Ivan Bo-hak v Mariboru, Rudolf Podkrajsek v Novem mestu, Franc Vošnik v Ložu, Janko Roža j v Kadovljici in Karel Maier na Brdu.
— Itpremembe r naši vojski. Imenovani po: za pomočnika komandanta 40. peŠpolka triglavskega dosedanji komandant I. bataljona šole za pehotne in topniške rez, oficirje podpolkovnik Čedomir Gužvič, za komandanti II. bataljona 39. pešpolka podpolkovnik Karel Dolenc, za komandanta I. bataljona 40. peŠpolka dosedanji komandir mitraljezke čete 86. peč polka major Miroslav Petelin, za namestnika načelnika artiljerij-.-kega oddelka komande kosovske divizijske oblasti artiljerijski podpolkovnik Valentin čop, doslej na službi pri komandi kosovsko-mitroviškega vojnega okroga.
— Glavna skupščina rezervnih oficirjev. Včeraj se je vršila v Beogradu redna glavna skupščina Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov. Kakor smo že poročali, so se pojavila zadnje čase v udruženju razna nesoglasja, zlasti v razmerju med središ-njo upravo in pododbori. Slo je v pni vrsi- za odijozen čl. 11. pravil, ki dela razliko med rezervnimi častniki iz predvojne Srbije in tako zvanimi prečanskimi. Ta člen določa, da morejo postati člani središnje uprave samo rezervni častniki iz predvojne Srbije odnosno dobrovoljci. Ker so bili s tem rezervni častniki iz prečanskih krajev zapostavljeni in ker je že skrajni eas, da preneha delitev državljanov v dve kategoriji, je ljubljanski pododbor v sporazumu z zagrebškim in mariborskim po-krenil akerjo. da se ta člen črta. Kakor nam poročajo delegati ljubljanskega pododbora, je bil včeraj na glavni skupščini ta člen v smislu zahtev prečanskih rezervnih oficirjev izpremenjen. Tudi drugi interni spori med središnjo upravo in pododbori so bili poravnani tako, da bo vladalo odslej v organizaciji rezervnih oficirjev popolno soglasje. Včeraj so položili naši delegati na grob neznanega vojaka venec.
— Nov kazenski zagovornik. Višje dež. sodišče v Ljubljani je sprejelo odvetniškega kandidata dr. Srečka G o 1 j a r j a v Ljubljani na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
— Razpisana sodna služba. Odda *se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Prevaljah. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. junija pri predsed-ništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
— Iz »Uradnega Usta«. »Uradni liste št. 5S z dne 28. maja objavlja zakon o konvencijah, ki so bile sklenjene na temelju čl 389. versaillske mirovne pogodbe z dne 28. junija 1°1S. na mednarodnih konferencah dela leta 1919. v VVashingtonu, leta 1920 v Genovi in I. 1921. in 1925. v Ženevi.
— Pri včerajšnjih velikih konjskih dirkah v Čakovcu ic v ravni galopni dirki na 1800 m zmagal učitelj jahanja ljubljanskega Kola jahačev in vozačev podpolkovnik g. Milan Zajec s svojim znanim štiriletnim angleškim žrebcem »CuIIinanora< ter tako odnesel 3000 Din nagrade. Favoritka za to dirko je bila oletna «Boneta->, vendar je «Cullinan> dosegel cilj pred njo z dvema dolžmama. V splošnem je včerajšnja dirka v Čakovcu izredno lepo uspela. Imeli so lepo vreme in ie posebno udeležba iz Zagreba bila precej številna. Zmagovalcu g. podpolkovniku Zaicu iskreno čestitamo.
— Sprejem gojencev v pomorsko akademijo. Pomorska, akademija v Bakru sprejme letos več novih zojencev. Vpisovanje za šolsko leto 1927.28. se prične 24. septembra. Učenci stanujejo po privatnih hišah, kjer dobivajo tudi hrano. Oskrba stane mesečno 800—900 Din. Kandidati, ki žele vstopiti v prvi razred pomorske akademije, naj se javijo ravnateljstvu najkasneje do 1. julija in prineso s seboj krstni list, domovinski list, letno spričevalo o končanem 4. razredu in zdravniško spričevalo.
— Novi gojenci voj. akademije. Ministrstvo vojske in mornarice je r azpisalo kon-kurz za sprejem 400 gojencev v nižjo šolo vojne akademije,   šola prične 1. oktobra.
— Bolgarski novinar v Beogradu. Bivši prometni minister v Cankovem kabinetu In predsednik bolgarskega n »vinarskega udruženja G Kasazov je prispel v Beograd.
— Kongres i u gosi o venskih učiteljev se
vrši v dneh 19 iu 20. avgusta v Skoplju. Kongres bo obenem velikega pomena za nadaljni razvoj te največje učiteljske organizacije. Na dnevnem redu bo reorganizacija udruženja In vprašanje zMžanJa jogo-sioveos&h učiteljev s hrvatskimi učitelj-
skimi organizacijami, ki so izven udruženja.
— Kongres naciionalnih železničarjev
se letos vrši v Splitu. Kongres bo razpravljal pred vsem o gmotnem položaju železničarjev,
— Poklic dediča. 18. februarja je umrl na G rad in j ah Tomo Vidovie, ki ni zapustil poslednje volje. Bivališče njegovega sina Tomo Vidoviča ni znano. Okrajno sodišče v Kostanjevici ga poziva, da se v enem letu zglasi radi zapuščine.
— 40!ecnfca Sokola v Novem mestu. Narodno in Sokolstvu vedno naklonjeno občinstvo, ki je že tolikrat pokazalo svojo iskreno navdušenost, opozarjamo na velik praznik, ki ga slavi letos 13. in 14. avgusta naše Sokolsko društvo! Praznujemo 40!et-nico! Z vztrajnim delom, trdno voljo in neustrašenim pogumom so tedai naši narodni možje širili med brati rojaki sokolsko misel in vžigali njih srca s čistim domoljubjem. Sokolstvo je v onih dneh suženjske odvisnosti in narodne brezpravnosti sejalo zdravo seme slovanske ljubezni, ki je bogato obrodilo! Na tisoče nas ie, na stotisoče, ki Iiubimo iu čuvamo svojo domovino kot najdražji biser, pripravljeni smo jo braniti tudi z orožjem v rokah! Večno bo živelo nase sokolsko geslo: bratstvo, svoboda, domoljubje! — Da svoj 40. rojstni dan tem lepše in slovesnejše proslavi, je naše Sokolsko društvo povabilo vsa bližnja društva iz Sloveniie in Hrvaške, ki jih hočemo sprejeti z odprtimi rokami in bratsko liubeznijo. Združeni pod okriljem slovanskega gostoljubja tedaj nazdravimo 40Ietnici našega sokolskega društva. Zdravo!
— Podpornemu društvu slepih Ljubljana VVolfova ulica 12 so darovali: Mesto venca na krsto blagopokojnega g. A. Va-lenčaka gdč. Dolenc, Šinkovec in Rakovec Din 160, Fran in Roza Krapeš mesto venca na krsto pokojnemu g. O. Dolencu Din 150, Franc in Amalija Jonke darujeta mesto venca umrli sestri gospe Josiplni Treo roj. Jonke Din 100. v isti namen sestra in zet Jadviga in Josip Dernjač v Mariboru Din 100, v gostilni Marija Grašič Polhov-gradec mesto venca na krsto umrlemu gospodu župniku Aljažu Din 125. Dr. Heribert baron Wurzbach, ravnatelj v Mtinhnu mesto venca vsled spomina rojstnega dne njegove umrle sestre VValtrude baronice \Vurzbach Din 100. Vsem plemenitim darovalcem naša najiskreneiša   zahvala. —
Odbor.
ITO — zobna pasta najboljša!
Za botre in birmance
vsakovrstne obleke domaČega izdelka po najnižjih cenah.
Jos. Rojina, Ljubljana.
Iz Ljubljane
—i j Na veliki letalski miting, ki se bo
dne 26. junija vršil na Ljubljanskem polju, priletita ing. Sondermayer in poročnik Baj-dak na svojem cPotezu XXV.» ter jima ljubljanski Aeroklub priredi poseben spre-iera. Obenem prideta tudi podpolkovnik Žavorad Petrovič in major Navratil na tro-sedu orBreguetu*. Prvi je znani in priljub-Ijani poveljnik novosadskega aerodroma, drugi pa poveljnik naše lovske eskadrile in eden najdrznejših akrobatov-lovcev v zraku. Nadalje priletita kapetan Umek (Uubljančaii^ in Bmest Turko (šlškar) na svojem lovskem aparatu Devoatinu ter bosta nudila gledalcem izreden užitek z izvajanjem akrobacij. Pride tudi znani pilot-učit. St. Kveder, ki bo dvignil v zrak k pa-sažirskemu letu one srečne ljudi, ki bodo izžrebali številko. S padali bodo skakali domačini: dva aktivna letalca in dva rezervista. Podporočnik Levičnik prvič preizkusi svoje lastno padalo, narednik Eg-ger, mehanik Hauptman in hidroavijatičar Biržga pa bodo skakali s francoskimi padobrani. Predprodaja vstopnic prične dne 1. Junija. Žrebanje za brezplačen let le v predor odaji.
—lj. Zanimivosti z ljubljanskega trga. Na trgu je danes neka kmetica prodajala še prav lepa domača jabolka, sicer prav drago, 12 Din kg. Vedno je več jagod. Merica po -4 Din. Mnogo je že domačih črešenj. Kmet iz Brčke je pripeljal 250 kg banat. črešenj. Cene črešnjam znatno padajo. Branjevke prodajajo črešnje po 10 do 13 Din kg, na Vodnfkovem trgu pa so bile danes črešnje že po S do 9 Din kg.
—lj. Kontrola dalmatinskih vin. Tržno nadzorstvo nadaljuje s kontrolo dalmatinskih vin. Preizkušnje vin so podale prav zanimive podatke, zlasti glede odstotkov alkohola v vinih.
lj— Opozorilo članom Kola iahačev in vozačev. Člane Kola jahačev in vozačev, ki se udeležujejo jahanja, opozarjamo, da ta teden jahanje radi priprav 16. topniškega polka za pukovsko slavo odpade. Redno jahanje se bo vršilo zopet prihodnji teden.
—lj St. Jtkobski pevski zbor. V torek 31. t. m. pevska vaja odpade. Prihodnja pevska vaja 7. junija.
lj— Vidovičev klub v Ljubljani priredi dne 1. junija t. 1. zaključni poslovilni večer v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti. Začetek ob 20. uri. Vabi se vse članstvo, da se polnoštevilno odzove svoji dolžnosti — Odbor.
—lj. Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. Gorše, Stari trg 15. 67-L
lj— Vreme. Včeraj v nedeljo je bilo ves dan deževno in slabo vreme. Zato je Ljubljano zapustilo prav malo izletnikov. Danes s: je zjasnilo in kaže lepo. Barometer se je začel dVgati in je ob 7.- zjutraj kazal i
764> termometer pa + 13 stopinj C. Opoldne barometer 762, termometer + 23 stopinj C.
— Dunajske bluze in otroške oblekice. Kristofič-Bučar,   Stari trg.   Cene nizke.
6S-L
—lj. Še o karambolu rešilnega avtomobila. Poročali smo že o karambolu rešilnega avtomobila na Zaloški cesti. Karambol je bil prav težak, sreča je bila, da ni bil izmed izletnikov, ki so se vozili na Slami-čevern breku, kdo bolj težje ranjen. Lastnik sam je bil pri karambolu ranjen in sicer po nogah. Naravno ic, da se je izletnikov polastila panika in zbeganost in da niso varčevali z izrazi in besedami. Kdo nosi odgovornost, bo pač sodišče ugotovilo. Bil je res kritičen trenutek, ker je v tistem času privozil na kraj nesreče še tramvaj.
Ij— Drobiž iz policijske kronike. Policija ie od včeraj do danes prijela dve osebi, neko Marijo radi vlačuganja in nekega mladeniča radi beračenja. Prijavljena jc tatvina-psa in večji vlom v trafiko. Veseljaki Mirko, Leoni d in Slavko so po noči razgrajali in kalili nočni mir. Neki Janez pa je prijavljen radi pijanosti. Več slučajev prestopka cestnopolicijskega reda je prijavljenih.
u— Krasna birmanska darila kupite najceneje pri E Škopek, trgovina ur in zlatnine, Ljubljana, Mestni trg- 777
KDOR SKRBI ZA SVOJE ČEVLJE
J   Wzwmm^ Pasto
Iz
—c Deseta obletnica majske deklaracije ie šla mimo nas Celjanov povsem ne-opaženo. Ko smo čitali programe deklata-djskih proslav v drugih mestih in krajih, smo se čudili, da smo v Celju tako zaspani. Ali bomo res zamrli sčasoma za vse, kar nas je nekdaj navduševalo? Kaj dela podružnica Jugoslovanske Matice? Najmanje, kar bi se bilo lahko zgodilo, bi bil vsaj poziv, da bi se bilo mesto odelo v zastave, če že kaj drugega ni šlo. Celjani zdramimo se že vendar iz te zaspanosti.
—c Pukovska slava. V soboto 28. t. m. se je vršila polkovna slava celjskega 39. pcšpolka v spomin zavzetia mesteca Črne na Koroškem leta 1919. Slavnost se je vsled deževnega vremena vršUa mesto na Gla-ziji, na dvorišču vojašnice Kralja Petra. Na dvorišču je bilo zbrano vojaštvo celjske garnizije, zastopniki oblasti in društev ter več drugega občinstva. Ob pol 11. uri je pričel obred. Pravoslavni svečenik g. Čudić je blagoslovil kolač ter opravil molitve. Po pravoslavnem obredu je katoliške molitve opravil opat g. P. Jurak. Nato ie o pomenu slavnosti spregovoril vojaštvu polkovnik g. Naumovič. Po končani slavnosti so navzoči zastopniki oblasti in društev izrazili komandantu čestitke. Nato je sledil defile vojaštva ob zvokih vojaške gedbe. V oficirskem domu je bila navzočim prirejena zakuska. Popoldanski spored jc moral vsled deževnega vremena odpasti.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagajc na Glavnem trgu.
Hemeroidi!
-J 00 ortir i v i :enj s*mo v Av trMi Oriol h^mero danim ćerei. Z. oge: ISIS d. d. Zagreb Beo-r d L uoi aH-.
oRlOL
Razvitje prapora sokolskega naraščaja v Celju. Včeraj 29. t. m. se je v Celju vršil drugi mladinski dan naraščaja celjske sokolske župe. Mladinskega dneva se je udeležilo okrog 300 naraščainikov, go-jenk in gojencev. Dopoldne ob 8. uri je igrala po mestu godba »Sloge« iz Ljubljane, pri mestni osnovni šoli so bile vaje za popoldanski nastop, v telovadnici pa tekme. Ob pol 12. uri ie imel starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Hrašovec kratek nagovor v spomin lOIetnice majske deklaracije. Popoldne se je vršila javna telovadba naTaščaja in razvitje prapora pri mestni osnovni šoli. S telovadbo, ki je prav lepo uspela, sta naraščaj in gojenstvo podala obračun svojega dela. Praporu je kumovala sestra Srrčeva, ki je pripela na istega lep trak, en trak je pripelo telova-deče članstvo. Po razvitju je starosta dr. Hrasovec razdelil onim telovadcem, ki so dosegli največ točk. diplome. Po končanem sporedu je naraščaj odkorakal na kolodvor. Prireditev je bila ljubka in prisrčna, ter je uspela prav lepo. Bila le tudi prav mnogoštevilno obiskana. Popoldanske slavnosti se ie udeležilo tudi nekaj čet celjskega 39. pešpolka s komandantom g. Nau-m ©vicem in oficirji.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Osveta hajduka Babejića. — Na novih sledovih Prpićevih zlo* činov. — Velik lov zagrebške policije.
V Šumadiji je hajduk Babejič že par let strah prebivalstva. Skriva se po planinah in s svojimi pajdaši na* pada samotnejše hiše ali pa z grozil* nimi pismi izsiljuje denar. Premeten je kakor lisica in zna za seboj brisati vse sledove.
Lani je Babejič iz Homoljskih planin poslal premožnemu kmetu Pavlu Miloševiču v Suhem dolu pismo z na* ročilom, naj mu pošlje 30.000 Din od* kupnine, ker je Miloševič prijavil ob* lastim, da se Babejič potika po njego* vih gozdovih in pašnikih. Miloševič naj bi denar dostavil tekom 15 dni, kar pa se seveda ni zgodilo.
Tako je poteklo leto. Babejič se ni več javljal in Miloševič je mislil, da je že vse pozabljeno. Začel jc v letošnji pomladi zopet zahajati v planine, obi« skovat svoje staje in pastirje. Legal je že prvi mrak, ko se je Miloševič ne* davnega večera s svojim hlapcem vra* čal s planine. Naenkrat se izluščita iz grmovja dva hajduka: Ivan Babejič in njegov spremljevalec Uazar Radova* novic.
Pavle Miloševič je obstal kakor ukopan. Hitro je pojmil nesrečo, ki ga čaka in se je hotel pognati v beg. Toda hajduka sta ga zadržala z naperjenimi puškami, češ:
— Počakaj Pavle, da sc pogovorimo o denarju!
V smrtnem strahu je Pavle zago* tavljal, da bo dostavil zahtevane tiso* čake, toda Babejič se je nasmehnil in pomignil svojemu pajdašu Lazarju, ki je ljuto kriknil: — Prepozno! v tem pa že tudi potegnil samokres in oddal v PavU tri strele. Mrtev se je zgrudil Pavle, hajduka pa sta pripalila cigarete in se izgubila v grmovju, ne da bi se brigala za hlapca, ki je smrtno bled hitel v dolino in nesel vest o smrti svojega gospodarja.
Grozodejstva Prpiča Malega in njegovih oomagačev vzbujajo na Hrvat« skem in v Slavoniji vedno večje raz* burjenje. Orožniki vodijo razbojnike iz kraja v kraj, kjer so se zgodili zlo* čini. Transporti pa se vršijo v popolni tajnosti, da se prepreči naval ljudstva, ki bi rado samo obračunalo s krvoloki. Tajno raziskovanje pa ima tudi ta uspeh, da PrpiČ s svojimi pajdaši od* krito izpoveduje svoje zločine.
V šumi Brezovici, kjer je Prpič na* padel tri mesarje ter čez par dni pade! orožnikom v pest, je pokazal kraj, kjer je imel zakopan svoj najzanesljivejši samokres, s katerim je odpravil na drugi svet večino svojih žrtev. Orož* niki so samokres res našli.
V gluhi noči so orožniki z vlakom odvedli iz Siska Prpiča, Krkiča in Br* dariča, ki je bil prijet v Glini. Po tem,
da s prvima potuje tudi Brdarič. se je dalo sklepati, da pričenja orožništvo raziskovati zločine, pri katerih je so« delovalo večje število Prpičevih paj« d a še v.
Okrog 2. ponoči so orožniki doved* li vse tri razbojnike v Kutino, kjer se jc izvršil oni strašni roparski pokoli v Šošovi hiši. Razbojniki so priznali in podrobno opisali krvav dogodek:
Vlomili so v samotno Šošovo hišo letos, 23. marca ponoči. Brdarič je potegnil šošovega 141etnega sina Mirka na tla, ga zvezal in vpričo očeta z nožem zaklal. Prpič pa se je z nožem vrgel na Šoša in ga nato šc dvakrat udaril s sekiro. Nato so razbojniki prebrskali vso hišo in pobegnili v noč.
Iz Kutine so orožniki odgnali razbojnike v Popovačo, kjer sta sc izvršila dva ropa. Eskorto vodi narednik Lazar Kuga, ki je Prpiča vlovil ter kaže izredno spretnost pri težavnem raz* krivanju zločinov.
★
Tekom zadnjih mesecev je bilo izvršenih več vlomov v železniške vagone na progi od Zidanega mosta do Zagreba in Siska, razun tega pa je bilo tudi nekaj manjših vlomov na zagrebškem teritoriju. Dne 21. t. m. je prijavil za-grebši trgovec Marko Graf, da so mu vlomilci tekom noči odnesli razno špe-cerijo v vrednosti 31.000 Din. Policija je dognala samo, da je tisto noč parkrat vozil v ulici rnimo trgovine sivkast avto z neprižganimi svetilkami. Ker je avto končno naglo oddirjal mimo mitnice v Maksimiru proti Sesvetom. je policija upravičeno domnevala, da vlomilska tolpa tod izvaža iz Zagreba na deželo plen svojih vlomov.
Nedavnega popoldne so se v bližini mitnice poskrili detektivi, ki so res kmalu ugledali sumljiv avto. Ustavili so ga in v šoferju spoznali dobro zaznamovanega vlomilca Rudolfa Lojna. V avtu prvi hip niso našli nič sumljivega. Ko pa so odgrnili preprogo na tleh. so iztaknili eno poprovo zrno, dve riževi zrni in par zrn kave. Ker je bila ravno ta specerija ukradena iz Grafove trgovine, je policija po zanesljivih zaključkih in izpovedbah šoferja Lojna šla na lov ter ujela v svoje mreže vso tolpo vlomilcev ter njihovih pomagačev in odjemalcev.
Doslej je bilo aretiranih 23 oseb. med njimi vlomilci Ivan Šoštar. Josip Behek, Vladimir Tomašić in Slavko Alu-mović. Dokazano je, da je ta tolpa potom šoferja Lojna dobavljala svoj plen raznim malim trgovcem v zagrebški okolici, pa tudi v Zagrebu samem. Preiskava se nadaljuje in vodi do vedno novih aretacij. Zagrebška policija žanjc za spretno izsledovanje opasne vlomilske tolpe vse priznanje.
V dnevih sreče za dneve grozote!
Kako je takrat, ko po zemlji zadivjajo z vso neusmiljenostjo potres, lakota, po» vodnji, bolezni? Kaj si že preživel dneve takih grozot? Strašne so ure, ko nad človekom zavihti meč neizprosna usoda 1 Bo= gastvo dela, poštenosti in štedljivosti je v hipu v prah zdrobljeno, in berač ali bo* gat as kličeta na pomoč. In ako pomoči od nikoder ni? Srečen in preblažen si, ako takih trenutkov ne poznaš. Mati privija k sebi svojo deco, ki ji drugega ne more več dati, kakor pojemajočo gorkoto svojega telesa in ves izliv ljubezni iz svojega srca. V objemu čaka na svojo in svojih otrok smrt. Sin gleda mater, ki obupno kliče, pa ji pomagati ne more. Mož gleda ženo, ki v poslednjih silah obupa ruje in grize, da utolaži glad, pa ji pomagati ne more. Vihar divja, rbesnelo po naravi, pa nikjer strehe. V temni noči tuli pod zemljo potres, drobi se zemlja, klici in rjovenje na pomoč. Pomoči od nikoder.
Samo Ta kratek hip se zamisli v te grozote! 2e sama misel je strasna, da strese.
Na dneve takih grozot se pripravlja in misli društvo Rdečega križa, ko_ stopa pred te in te prosi, da v sreči položiš skromen dar na oltar vseh tiso če v in tisooev nesreč* nih po potresu, povodnjih. lakoti in bolez« nih. Sebi pomagaš, kajti glej, s Tvojim prispevkom bo Rdeči križ Tebe varoval epidemij, da Te val strupenih bacilov ne doseže. V dnevih, ki so napram grozotam lakote, potresa in povodnji, dnevi prave sreče, Te prosi Rdeči križ, da odpreš srce in daruješ ter se s tem pokloniš veličanstvu neizprosne usode, ki morda tudi mirno Tebe ne bo 9« neoptien*. Varuj in čuvaj se pred tem veličanstvom in v sreči no bodi trd.
V dneh 4.t in 5. junija t. L je dan Rde* Čega križa. Usoda hoče od nas vseh. da je ta dan v naših dušah ljubezen in usmiljenje. To bodi veliki dan človekove kulture. Ko je po na£i dragi domovini lani divjala povodeni. kdo je čul klice na pomoč? Rde* či križ! Ko jc naše brate po Bosni, Hercegovini in Srbiji iz mehkih sanj budil potres, kdo je hitel na pomoč? Rdeči križ!
Rdeči križ je skrbna mati, ki zbira, da ima v urah, ko usoda udari, potrebna sredstva na razpolago. Prepozno je zbirati, ko je pomoč že potrebna!
Pristopi na dan Rdečega križa k velike* mu oltarju ljubezni in usmiljenja in daruj. Bogato boš naložil svoj dar! Odkupi so
usodi!
Oblastni odbor Rdečega križa.
iz Maribora
—m Kopališka sezona v Mariboru se je že pričela. Dravsko kopališče je ie tedeu dni otvorjeno, vendar pa vreme kopalcem letot ni posebno naklonjeno. Želeti pa bi bilo, da bi občina vsaj tekom letošnjega leta zgradila novo kopališče po že izdelanem načrtu, ker je pač malo mest, ki bi imela tako ugodno priliko za gojenje te športne panoge, kakor Maribor, ki pa kljub temu nima primernega kopališča.
—m Kolesarske nesreče so v zadnjem Času na dnevnem redu in so zahtevale zadnje dni več žrtev. Bilo bi zelo umestno, da bi policija poostrila ukrepe zoper neprevidne kolesarje, zlasti da bi z najstrožjimi odredbami preprečila vožnjo kolesarjev po peš potih. Zlasti cesta proti Kamnici je pravi eldorado za kolesarje. Pa tudi po mestu divjajo nekateri, zlasti mladoletni kolesarji tako neprevidno, da se je treba Čuditi, da ni še vee nevree
\
Stran 4.
cSLOVENSKI  NAROD* dne 31. maja 1927.
Stev P2
Pri moteri prve slovenshe filmske urnike
Kaj pravi ga. Kravanja o svoji lepi hčerki. — Gdč. Ida prejema že zdaj nad 6700 Din mesečne plače poleg vse oskrbe. —
Obeta se ji sijajna karijera.
Naš urednik je posetil mamico prve slovenske filmske igralke gospo Kravanjo, ki je bila tako ljubezniva, da mu je daLa zanimive informacije o življenju in sanjah svoje lepe hčer« ke. Ljubljančane in Slovence sploh ho gotovo zanimalo, kaj pravi skrbna mati o svoji nadebudni hčerki in njenih izgledih glede karijere film* ske zvezde, saj je gdč. Ida Kravanja prva Slovenka, ki bo nastopala v filmu in ponese slovensko ime tudi na tem polju v širni svet.
Kakor blisk se je raznesla po Ljubljani prva vest, priobčena v »Slovenskem Naro* <ru», da je krasotica Ida Kravanja iz Ljub* Rane odšla k filmu v Berlin. Širša javnost jc z zanimanjem čitala tudi vse druge časo? pisne vesti o njej, ki so vzbuetile pri mno* gih veselje in radost, pa tudi črno zavist, kakor se to vedno ob takih prilikah zgodi. Saj je za slavne, izvanredne in posebne ljudi preznačikto, da jih občuduje nešteto prijateljev, a tudi sovraži nešteto zavist« nikov.
Da bi javnost bila na jasnem in da bi *c ne širile po Ljubljani in povsod drugje najpestrejše resnične in neresnične govorice, se je naš urednik včeraj popoldne na« potil v prijazno Rožno dolino, kjer stanuje T din a mamica, in jo jc pobaral o njeni lepi hčerki in vseh drugih podrobnostih, tičočih se le*te.
Ga. Kravanja ga jc sprejela malce za* čudena in na prvi pogled nejevoljno, a na vse očitke in na ploho, ki se običajno usua je na novinarja v takih slučajih, jc bil pri* pravljen. Zato ni izgubil poguma. Povabila ga je v mali salon in ko jo jc zatrdil, da je odhod njene hčerke dogodek, ki uprn= vioeno zanima našo širšo javnost, ga je pri; jazneje pogledala. V njenih lepih očeh so se užgale tajne iskrice materinske radosti in začela sta kramljati. Ga. Kravanja, ki jc še danes lepa ženska, čeprav ji jc kruta usoda zarezala žc male gubice v njen iz* raziti obraz, napravi takoj vtis skrbne m dabre slovenske matere. (":lovek občuti, 7 r:jo govorec, da ima v sebi. kar premnogi mladi pogrešajo: življenje.
— Kako dolgo žc se gospodična hčerka zanima za filmsko umetnost?
— /Sa naša dekleta, in morda je tudi povsod drugje tako, pomenijo prve plesne vaje najusodnejši trenotek. Ko vstopi mla* denka prvič v bleščečo plesno dvorano, ko jo obkoli truma občudovalcev in častilcev in ji razdraži s pokloni in laskavimi besedami njeno spečo notranjost, tedaj se pre* trga zastor tajnega sanjarenja, mladenka z vso dušo zahrepeni po resničnem doživetju, po resničnem življenju in če je močna, izrazita osebnost, je ne ustavi več nobena ovira. — Naši Idici je bilo 15 let, ko jc prvič od svojih plesalcev in občudovalcev izvedela, da je krasna, temperamentna, poU na zdravega življenja in da more le pri filmu uveljaviti vse svoje prirodne darove. Od tedaj ni mogla moja hčerka nikdar več pozabiti filma. Že takrat so jo vabili v Berlin, toda izobraziti bi se morala s svo* jimi sredstvi, kar jc pa bilo nemogoče. Prve plesne vaje so bile torej za njo usod* nc; sicer pravijo, da. se usoda ne da spremeniti, vendar se bojim, da .. .
Ga. Kravanja se je zagledala v pusto nedeljsko nebo skozi okno in naš urednik jc je vprašal:
— Kako je bilo v resnici ob priliki les potnega tekmovanja v Zagrebu?
— Naša Ida, je odgovorila ga. Kravanja, — bi se iz srca rada tekmovanja udeležila, toda jaz sem ji to zabranila. Saj veste, prilika in družba človeka pokvari; vse bi žrtvovala, da bi sc moji otroci mogli po* steno preživljati; zato sem do zadnjega za* drževala Idino nepremagljivo hrepenenje po svetu, po življenju ...
Sele na podle časopisne vesti, da jc tako
grda, da si nc upa tekmovati, sva sc od« pravili v Zagreb. Dospeli sva popoldne, ko je bilo tekmovanje že končano; večerne čajanke sva se pa udeležili. Zastopniki «Bal=» kan»4*ilma so obžalovali, da se Ida ni ude* ležila tekmovanja in od tedaj so jo nepre* stano s pismi in brzojavi vabili v Berlin. Marsikatero pismo sem prestregla. toda bilo je vse zaman.
— Kdo je gospodično hčerko končno le pregovoril, da je tajno odpotovala v Berlin? — je vprašal naš urednik.
— Pregovarjali so jo sicer vsi prijatelji in znanci in ji ponujali pomoč. Pred 14 dnevi je pa dobila brzojavko iz Berlina, naj se vendar odloči in pride vsaj na poizkušnjo. Vožnjo do Berlina bi ji plačala filmska družba. Na to vabilo je Tda odgovorila, da pride v Berlin, če ji plačajo tudi vožnjo nazaj. >Bom vsaj \idela Berlin,« je smeje izjavila doma. Ko so ji ugodili tudi ta pogoj, se je odločila. Pod pretvezo, da gre na letovišče in se vrne v treh dneh, se je pretekli četrtek poslovila in se odpeljala naravnost v Berlin. Vse to sem seveda izvedela še le po njenemu odhodu. V torek me je pa presenetila z brzojavko iz Berlina: Sem v Berlinu, dobro angažirana, vrniti se ne morem več, pismo sledi. Par dni nato sem prejela obširno pismo, kjer me prosi odpuščanja in kjer sporoča vse podrobnosti.
— Kako se počuti gospodična v Berlinu in v katerem filmu bo nastopala?
— Presrečna je in zdi se ji, da gre novemu življenju nasproti. 2e 25. t. m. so zaceli izdelovati film: >Kaj otroci staršem zamol-če?^, v katerem ima Ida glavno vlogo, skupno s Harri Pielom. Stanuje v najelegantnej-šem penzijonatu pod strogim nadzorstvom. Gaze dobiva 500 zlatih mark (nad 6700 Din) mesečno in vso ostalo oskrbo. Takoj prvi dan je prejela tudi 12 krasnih toalet. Po tem filmu, ki ga bodo meseca avgusta že predvajali, bo nastopila v drugem poizkusnem filmu >2ena Berlina«.. Vse njene nove prijateljice ji prorokujejo srečo in uspeh; imajo jo za slovensko Lio de Putti in Lucy Dovraine.
Temne večerne sence so se vile iz vseh kotov, ko se je naš urednik pošloviL Zdelo se mu je, da je tudi obraz matere prve slovenske filmske igralke potemnil od žalosti in skrbi za svojo ljubljeno hčerko, ki jo je življenje izvabilo v širni svet, nudeč ji slavo, vse sladkosti in grenkobe bogatega umetniškega življenja.
Tragičen konec sovjetskega zrakoplova
Duc 1. maja je odletel iz Moskve velik zrakoplov, last zrakoplovne draž* be «Aviohim». Zrakoplov sta vodila pilota Semenov in Zikov. O zrakoplov vu dolgo ni bilo duha ne sluha Šele te dni je prišlo iz mesto Troicko*Pečersk pismo pilota Semenova, ki piše o tra* gičnem koncu zrakoplova in o nepopis* nem trpljenju obeh pilotov, ki sta dva tedna stradala in prezebala v pusti po* krajini.
Polet se je pričel po pripovedovan nju pilota Semenova nesrečno. Komaj je zrakoplov odplul iz Moskve, je za« čelo sprva deževati, potem pa snežiti. Šele v višini 5000 m se je posrečilo zra* koplovu izogniti se snežnim metežem. Dne 1. maja zvečer sta pilota opazila, da sta izgubila smer. Blodila sta po zračnem prostranstvu in se skušala orijentirati, toda vse njuno prizadevaj nje je bilo zaman. Globoko pod seboj sta videla močvirja in gozdove, toda o človeških bitjih daleč naokrog ni bilo duha ne sluha. Nato je ovirala zrako* plov gosta megla. Zrakoplov je letel z velikansko brzino. Ko sta pilota mi»
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
PETELiNCA kolesa M M«
znamke GRITZNtR, Adlcr m Phonix. - Najlepše opreme,
posamezni deli, pneumatika. <«1e ra vse sisteme — samo v
a/ L
slila, da sta žc 300 do 400 km od Urala, sta se držala v višini 800 m, misleč da bosta drugi dan že v bližini mesta Tobolska. Naenkrat se je pripetila ne* sreča. Zrakoplov je zadel ob drevje, balon se je pretrgal in pilota sta padla v sneg. Takoj nato se je zrakoplov dvignil in izginil v oblakih.
K sreči je bila snežna odeja v gozdu zelo debela, sicer bi se bila pilota ubila. Ko sta se Semenov in Zikov nekoliko opomogla, sta skušala priti iz gozda do človeških bivališč. Blodila sta ves dan, proti večeru sta pa prišla do glo=> bokega prepada, okrog katerega sta morala hoditi ves naslednji dan, da sta ga obšla. Vsa premrazena. gladna in ustrujena sta se napotila dalje, da bi našla kako človeško bivališče. Cesto sta bila v smrtni nevarnosti, ker so ju zalezovali volkovi. Hrane sploh nista mogla najti. Šele 6. maja sta našla v gorah zmrznjene brusnice, 6. maja zve* čer je obležal Semenov v snegu z zmrzs njenimi rokami in nogami. Njegov to* variš je nadaljeval naporno hojo po pragozdu. Dne 8. maja je zaslišal Se* menov človeške glasove. Bližal se je Zikov z dvema kmetoma, ki sta mu pomagala iskati nesrečnega tovariša. Šele 13. maja, torej 14 dni po odletu iz Moskve, so nudili pilotoma prvo zdrav« niško pomoč. Semenov in Zikov sta bila podobna okostnjakoma. Cim si v mestu TroickosPečersku. kjer sta ostala v zdravniški oskrbi, nekoliko opo* moreta, se vrneta v Moskvo.
Moderne športne
obleke
iz angleškega športnega
blaga
Prago Schurab, Ljubljana.
Masarvk, Lenin in Sunjatsen v Italiji
Ga. Franca Guide priobčuje v nekem laškem listu zanimive spomine iz predvojnih in medvojnih časov o velikih državnikih, spomine, ki predstavljajo obenem dosedaj nepoznane zgodovinske vire.
Zgodovinski dogodki so se odigrali na otoku Capri. Ta kraj je zgodovinsko zanimiv tudi zato, ker nekateri trde, da so na otoku prebivajočemu Tiberiju predložili prošnjo, da naj se obsodi Jezus Nazarenski; Tiberij si je opral roke... pred Ponzijem Pilatom.
V L 1910 in 1911 se je Masaryk mudil na otoku Capri. Pribežal je v ta kraj iz Češke, kjer so ga obsodili na smrt. V tem času so se slučajno sešli na otoku Capri štirje možje, vsi novinarji in obsojeni radi rovarenja proti absolutizmu in terorju v svoji domovini. Vsi štirje niso imeli mnogo smisla za vsakdanje malenkosti, zato pa večjo voljo in zmožnosti, da uresničijo revolucionarne ideje. 10 let pozneje je usoda vse štiri postavila za krmarje držav, iz katerih so bili izgnani. To so bili Benito Mussolini. T. Masarvk, Lenin in Sunjatsen, ki so prebivali na otoku z drugimi ruskimi, češkimi in ori-jentalskimi uporniki. Masarvk in Lenin sta bila prijatelja. Navidezno je bilo to prijateljstvo popolnoma nedolžno, v resnici so se pa skrivali za njim revolucionarni načrti. Sunjatsen ni bil direktno interesiran na evropskih problemih, saj je bilo njegovo delovanje v bistvu protievropsko. Masaryk in Lenin sta se pa v mnogih stvareh strinjala, čeprav L 1910 nista niti sanjala, da bosta 1. 1918 to, kar sta postala.
L. 1919 je Lenin pisal, da ima Mas-sarvk nenavadne zmožnosti, da pa ni več revolucijonar. kakor je bil. Najbrže
-LJubljani
blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. —
Nainiile cene. — Tudi na mesečna odplačila
= Khseje —
vseh vrst, črtne in avtotlpije izdeluje po predloženih risbah* peroplslb ali slikah za navaden tisk ali za flnejšo Izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času
JllgOgraf ikfl, tiskovna in založna družba z. o z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
Za opravljaca
v skladišču za jajce iščem po veri j ivo, v manipulaciji z jajci izobraženo moč. — Ed. Suppanz, Pristava. 1348
Zastopnik
za dobro uveden prvoraz* redni STROJ ZA RAČU* NANJE se išče. — Reflek* tira se na seriozno osebo z gotovo kavcijo. — Ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb, Gunduličeva 11 pod «2.a— 12.212.» 1349
Trgovska pomočnica
izučena v galanterijski trgovi, ni — išče službo v Ljubljani. — Ponudbe pod *Juni/1308» na upravo «Slov. Naroda*.
Kupujemo zlato,
srebro, platin, srebrne krone
Kovinaste odpatke. — Tovarna za !očenje iracib kovin. Spoi nja Šiška. 1266
10.000 Din posojila
iščem za dobo treh mesecev. — Cenj. dopisi pod Posojilo/1324 na upravo «Slov. Naroda*.
v,
Najcenejše kurivo
KOLOBARJE (mehka drva v povezih) velike, popolnoma suhe, dobavlja ob odjemu čez 20 komadov po 9 Din komad, franko hiša. — D. Čebin, Ljub* liana, VPolfova VIL — Istotam prvovrstna, pohorska bukova drva po znižani ceni. 1332
si je ta očitek Lenin dovolil-zato, ker Masaryk ni ostal zvest pogodbi, sklenjeni na otoku Capri 1. 1910. ko je bil Masaryk bolj, Lenin "»a manj rdeč kakor 1. 1919. Masaryk je spoznal strašne posledice boljševiške revolucije in jo je v svoji domovini preprečil. Uvrstil je svojo domovino med druge evropske narode, ki so čuvarji miru in reda. Ni se oziral na Lenina, ki je pozneje izjavil: Poljska in Češka sta nasip, katerega moramo najprvo podreti, ker so Ca hi in Poljaki nam najbolj sorodni in ker morajo kmalu uvideti njih zgodovinsko nalogo in izpolniti njih revolucionarno dolžnost.
Morilci slovaškega župnika obsojeni na smrt
Lani v avgustu se je raznesla po slovaški vasi Malčice strašna vest, da so neznani morilci ponoči umorili do* mačega župnika Magvara. Sivolasi žup* nik je bil umorjen na bestijalen način. Morilci so mu na več krajin prebili lobanjo in ga pustili v mlaki krvi na postelji. Truplo so pokrili z rjuho. Potem so vlomili v župnikovo skrinjo, pobrali ves denar in dragocenosti, obleko pa razmetali po tleh. Končno so si v žup* nikovem umivalniku umili roke in iz= ginili brez sledu. Orožniki so jih pa kmalu izsledili. Aretirali so Antona Kuliha, Jožefa Mihalko, Jaroslava Ku* liha in Ilono Fabjanovo. Med preiska* vo se je dognalo, da so aretiranci že del j časa snovali roparski umor in da imajo res na vesti starega župnika.
Morilci so prišli pred poroto v Ko* šicah. Obravnava je trajala tri dni. V sredo zvečer je bila izrečena obsodba. Anton Kulih in Jožef Mihalka sta bila obsojena na smrt, Jaroslav Kulih na eno leto, Ilona Fabjanova pa na osem mesecev težke ječe. Zanimivo je. da porota v Košicah že od 1. 1876. ni iz* rekla smrtne obsodbe.
kico\vice:
Iz zn amko in žiaotn
~§it. j uit-
tiaibolisc.na/frpcžnejse. xofo najcenejše
Lindbergh nad Parizom
V petek zjutraj je odšel Lindbergh neopaženo na letališče v Le Bourget, ker je vzbudil njegovo pozornost pri zadnjem poletu moderni francoski eno* krilnik. Lindbergh je izrazil željo, da bi rad na tem aeroplanu letal nad Pa» nzom. Neki francoski inženjer ga jc hotel informirati o mehanizmu, toda Lindbergh je smeje izjavil, da si bo znal že sam pomagati. Dvignil se je nad Pariz, obletel v višini 1000 m Are de Triumf in se poklonil na ta način manom neznanega vojaka.
Nato se je vrnil nad letališče v Le Bourgetu, kjer je izvajal pred častniki 34. letalske divizije akrobatske vaje. Ko je z največjo sigurnostjo pristal, so ga obkolili francoski častniki, ki se niso mogli načuditi neverjetni tehniki njegovega letanja. Opoldne je bil Lind=> bergh povabljen na zakusko v vojno ministrstvo. Zakuske se je udeležilo poleg vseh francoskih ministrov in amc« riškega poslanika tudi mnogo odličnih politikov. Po zakuski je sprejel letalca predsednik senata, Doumer.
Umevni
v
Izpred sodišča
MIHAČ RAZGRAJAČ. Plačal bo 300 Din, ker je preveč surov. Marca je piidrl v gostikio France v Besnv d, kjer je doma in vprašal kohfco n ie dol-San, ker ga je opozorila na dolg Ko aru Je rekla da okoli 500 Din. ie mož zrascol. io jel zmerjati ki kleti. Vpil ie. da se pri nji zbirajo same barabe in ko ca jc vprašaja, če morda meni sebe, je zavpil da ie pri nji sama čitanija in goljufija ter da ie svojega moža v \v»jsko porini': da 'jhko z drugimi Unbkuje-
Danes je Mihač s kislim obrazom kar fi-koj pred sodnikom odštel globo in jezen od-krevsal.
Kavo zboljsate s Minsko cikorijo!
RIBE STA POBIJALA.
9tMC čuvaj ribolova na Svetju, jc hodil 5. maja za vasjo iti apazovai iz daljave delavce ki so na železniškem tiru skladali iz vagona kamenje.
Stane je houd že ftaJje iii. ko je naenkrat na mršil obrvi in se nejevoljno zganil. Opazil :e. da sta delavca Tone in Lojze kamenje mesto Ja bi ta metala na kup. pobirala m ga metala na ribe ki so plavale po vodi pod tirom. Ker so se ribe tedaj drsale, jiu je ba3o precej tam okoli, a Tone in Loj.ze sta bi jih izbrala za tarčo.
Prilike! je Stane in ie izbral tudi on Toneta ioi Lojzeta za tarč\ saj ju ie pošte:in ozmerjal, pa še naznanil ju jc. Plačala bosta vsak 50 Din slobc.
LJUBLJANE NE MORE POZABITI.
Sodnik: Janez iz Mavčič, vaš poki i ct Janez: Postopač sera, postopač!
— Vaš poklic je prevoc svoboden, zalo je prepovedan. Kolikokrat st<> to bili kaze novani?
— Kavno pred par meseci dvajsetkrat.
— Iz Ljubljane ste izjrnnni"?
— Kaj pomaga, Ba me pa srro nazaj vi*-ce in postave poslušati neče!
— Torej 1 i. inaja ste se epet vrnili * Ljubljano?
— Ne morem si pomagati, pa ne morom 1 Tivolski kostanji najlepše cveto in ptičke -* samičke v mestnem logu najslajše pojo.
— Zdaj bo>te pa samo sanjali o njih; 14 dni boste sedeli, da M drugič ne boste spet vračali.
Barabic *c prikleni: >Cam pefel< in <•>
koraka.
JUNAK JANEZ.
Aprila je hodil po Ljubljani d«lavec Zverina. Prišel je na Dolenjsko cesto in naenkrat začutil, da ga prav pošteno ieja. Stopil je v Pepcino gostilno in jel prazniti kozarce. Ko se ga je vino že prijelo, je odprl nož in ga zasadil v mizo ter jel klicati na korajž>.
•Vstopil je zidar Joža in se mu smejal. Zverina je pa Jožo zgrabil za vrat in ga vrgel ob tla. Tedaj 60 je pa jela kregati natakarica Angelca in ga poditi iz ož tari je.
— Ti boš mene rjodila, se je zadri Zverina, pograbil stol in jo udaril po hrbtu.
Zverina se je zagovarjal pred sodnikom, da on sicer ni Zvsrina, kadar je trezen; a če je pijan, zasluži to ime. N'abrskal ^e \z9 je tudi zadnjič in zato je bil siten.
Ta sitnost ga bo *tala 100 Din.
Mamice!
30 otroških vozičkov iaznih vzorcev se prav poceni raz* proda — v tovarni «Tribuna», Ljubljana, Karlovska cesta 4
70/L
Kolesarji!
Dvokolč>a v ceni zelu padla. Pneumatika Michelin. Dunlop. Ceniki franko. — Prodaja na obroke. — F. BatjeL Ljubljana, Karlovska cesta 4. 78/L
Opremljeno sobo
v Trnovem, s posebnim vho* dom in električno razsvetljavo — oddam takoj boljšemu go* s podu. — Ponudbe pod »Zračna soba/1342v na upravo «Slov. Naroda*.
Trgovski pomočnik
vešč mešane stroke — išče službo v večji trgovini kot skladiščnik. — Ponudbe pod «Juli/1343» na upravo «Sloven* skega Naroda».
Invalid
išče službo vratarja ali nočne* ga čuvaja. Nastopi lahko ta* koj. — Ponudbe pod «Cuvaj
1341» na upravo o Slovenskega Nkaroda».
VENECIN
izredna zdravilna voda proti revmaiiimu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran se dobiva
zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste: isis, d. d . Ljubljana.
i[^[3l^QQ[3l3C3raSQQQQ^
Mlad, samostojno delajoč
trgovsko-tehnični vodja
prvovrstnega tvorniškega podjetja na Češkoslovaškem, govoreč češko in nemško, kristi-jan, velike postave z EMn 850.000 imetja in dalje z na razpolago mu stoječim strojnim parkom, išče zbližanja cvent.
znanja
l mlado, brhko, dobro vzgojeno, nemško govorečo gospodično, jugoslovensko državljanko iz dobre hiše in s primernim imetjem. Imenovani namerava v SHS ustanoviti
tvornico tekstili],
jc najbolje orientiran o odjemalskih možnostih v SHS in bi ga njegovi znanci prav izdatno podpirali. Eventualne samo direktne ponudbe, kjer je polna diskrecija medsebojna korist, naj se pod znamko «A. M. 26 - P. K. 1652» naslove na Rudolf Mosse. Praha L, Ovocnr trh 19. Češkoslovaška.
Urejuje* Josip Zopaači& mm Za »Narodno tiskamo.; Fran Jesersek. mm Za im*ratai dal lifltt* Oton ChflStoi mm V* f LjUbijtHk
79