45
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski
Obravnave deželnega zbora pretekli teden so obsegale sledeče stvari:
Gospod dr. Zupan je v imenu deželnega odbora govoril za popravo razdrte strehe na zvoniku ljubljanske bolnišnice, da bi se ob enem takrat povikšal zvonik in prizidala nova zakristija in shramba za masno obleko. Nasprotovali so temu predlogu nekteri poslanci, drugi so ga deloma podpirali , nekteri stavili nove predloge. Pri glasovanju so vsi predlogi padli, in po takem bo stal zvonik bolnišnice le Še tako dolgo , dokler se sam po sebi ne razruši! Ozir na stroške je dosi-hmal v našem zboru tako nadvlado val, da nazadnje bojo še vsi gospodje na oltar domovine položili svojo dnino.
Ker je te dni dr. Bleiweis zboru izročil prošnjo nekterih mlinarjev in druzih, naj bi se na brodu pri S t. Jakobu namesto ladije čez Savo napravil most, in še dosihmal ni bilo odseka, ki sprejema prošnje, so bili danes v ta zbor izvoljeni gospodje: Rude ž, žl. Strah 1, Dežman, Gustav grof Auersperg in dr. Recher.
V seji 5. februarja je dr. Bleiweis v imenu deželnega zbora govoril o potrebi postave, po kteri naj se ustanovi požiganje ljubljanskega maha (močvirja). Opomnil je najpred, da ker ne govori danes v svojem imenu, ampak kot poročnik deželnega odbora, bode zoper svojo navado govoril nemški. Razložil je potem stan našega močirja na drobno in rekel, da deželni zbor je napravil osnovo te postave po svojih lastnih skušnjah in po zaslišanju zvedenih mož. Gosp. Kromerju se osnova deželnega zbora zdi predrobna in pomankljiva, in nasvetuje, naj se izroči v pretres novemu odseku; gosp. Dežman ga podpira v tem, dr. Bleiweis razjasnuje vodila deželnega odbora, pa reče, da se ne upira novemu odseku, če že morajo odbori nad odbori povsod biti, in naposled je bil odsek izvoljen iz gospodov Kromer, Bleiweis, Dežman, Kozler, Mulej; ker pa je gosp.Mulej se odpovedal odseku in namesto sebe priporočal g. Ambroža, je bil g. Ambrož enoglasno sprejet v ta odsek. — Potem pride na vrsto predlog dr. Bleiweisov: naj se opravilni red napravi v nemškem in slovenskem jeziku in izroči vsakemu poslancu en iztis. Podpiral je v slovenskem govoru ta predlog z jasnimi dokazi žive potrebe in da vsi stroški ne bojo znesli čez 15 gold. Pri glasovanju po §. 18 opravilnega reda so poslanci tako malo vedili, pri čem da so, da so se gospodje dr. Wurz-bach, dr. Zupan, žl. Strahl in dr. Bleiweis ustavili nejasnosti tega §., ker obsedeli so tudi tisti poslanci, ki so za ta predlog bili. Glasovalo se je še enkrat — al padel je predlog dr. Bleiweisov, ker med 28 poslanci jih je le 12 za-nj bilo. Pri tej priliki se je očitno pokazalo, da tistih 15 gold. ni moglo vzrok biti, da je padel predlog, — pokazalo se je pa tudi, kako nepraktičen je §. 18 opravilnega reda. Gospod predsednik se je držal natanko besed tega §. in je vprašal: „Tisti gospodje, ki so za to, da se dr. Blei-weisov predlog izroči ali že izvoljenemu odseku ali pa novemu, naj vstanejo/' Naravno je bilo po teh besedah §. — kakor je dr. Zupan resnično opomnil — da nihče ni vstal pri tem prašanji, ker se ne glasi določno ne za „da" in ne za „ne", potem takem pa tudi ne more veljati, da je predlog padel, ker nihče ni za-nj vstal. Glasovalo se je tedaj še enkrat, pa padel je predlog.
V današnji seji je gosp. dr. Zupan v svojem in v imenu žl. gosp. Strahla, dr. Bleiweisa, barona Apfalterna in  dr. Recher j a podal  gosp.  predsed-
niku za prihranjenje deželnih stroškov važni predlog: naj deželni zbor sklene, da v Ljubljani stanujoči poslanci ne dobivajo celo nobene dnine, vunanji pa le polovico predlanskim ustanovljene plače. Gospod predsednik je obljubil ta predlog kmali postaviti na dnevni red.
V seji 7. februarja je prišel predlog deželnega odbora na vrsto, po kterem naj zbor ustanovi število in plačo uradnikov deželnega odbora. Žl. g. Strahl je bil poročnik; obveljali so skor vsi nasveti, čeravno sta gospoda Derbič in Kromer sem ter tje nasproti govorila. Razpisale se bojo zdaj kmali te službe; nastopili jih bojo novoizvoljeni uradniki 1. novembra letos ; kd o jih bo volil (ali celi deželni zbor ali deželni odbor), je bilo za neko poznejšo sejo odloženo.