Slovenski kmetje volite — pa volite dobro in pošteno slovenski! Prete6eno soboto je gostilni5arica neke 7e5je gostilnice 7 Mariboru, pri kateri po 50 in še 7e5 76zo7 postaja, žalostna tožila, da je samo 1 porcijo mesa prodala. Drug je tožil: nmoj Bog, kam smo zašli, piej sem po 3 cente mesa 7sako soboto med kmetske goate razdelil in razprodal, sedaj pa še redko kdo prileze bleko^e župe jeat". Kaj pomeni to ? Kaj druga, kakor da nase kmetsko ljudst70 atraano uboža. In kaj je temu kri^o? Slabe 7olit7e skoz 7e6 kakor 10 let. To je tako resniSno, kakor za oSenašem molimo: amen! Kajti po slabih 7olit7ah dobili smo slabih poslance^, slabih posta7, slabih no7ih napra7 in prenaredeb, 7ečjih in 7edno rasto6ih stroško7, 7e6jih doklad, dolgo7 in dac! In temn se da posta^no 7 okom priti le, ako Ijudje ta uzrok spre^idijo in boljše 7olijo. Valed slabih 7olite7 pred 12 leti priala je pri nas do 7elja7e pea5ica ljudi, ki se sama imenuje: nemška-liberalna stranka, vCasih tudi: ustavoverna stranka. Pri nas je njeni gla^ac in voditelj znani penzijonirani stotnik Seidl. Jeg07 to7ar8 pa in kandidat liberalne-nemake stranke postal je letos g. Seeder, okrajni gla^ar mariboraki. Nemško-liberalna stranka se je pred 10 leti z^ezala z magjarskimi liberalci in nasledek temu je, da liberalni Nemci in liberalni Magjari 7se 7eljajo, 7se strabujejo, pa tudi 7so odgO7ornost nosijo za nesreče, pod katerimi 7si 7zdihujemo. Ti Ijudje so 1. 1868. in letos zopet lepo cesarstvo razklali na dvoje tako, da imamo po dvojue in trojne ministie na Dunaju iu 7 Badimpeštu. Poslanci nemške in magjaiske stranke so neizmerno pomnožili število urado7 in uradnikom pla5ilo nepi imerno poz^išali; ti so očetje no^ega in dragega Šol8t7a, no^ih pra7 nepotrebnih cerk^enib posta7; stavili so železnic Bog 7edi kde, le tam ne, kder bi jih sedaj najbolj trebalo : proti Bosni ter so jim podpore do7olili, ki samo pri nas letos požre 21 milijono7 gold. 7 srebru itd.; napra^ili so 876to^no razstavo na Dunaju, ki je 7zela 17 milijono7, koristila pa nikomnr ni; ko je prišel denarni polom, so poslanci, kakoršen je Seidl, 80 milijono^ podpore do^olili 7elikim fabrikantom in pod^zetnikom, da so jih kride 7aro7ali. Poslanci 80 marljivo posedavali na Dunaju tako, da je samo Seidl si prinasedel na leto po 2700 fl. ker je dobil za 7saki den 10 fl. plače; torej nas stoji 7 6 letih blizu 16.200 fl. že 7sak drža^ni poalanec. Sploh poslanci liberalne nemake stranke ao neizmerno 7eliko denarja potiebo^ali in samo pri naa drža^ne stroške tako pomnožili, da jih je letoa 414 milijono7. Ogerske dežele niso 7Štete in jim magjarski liberalci enako stiaano go8podarijo. Vsled groznih potroako7 morale so dače k^iaku! Ali to ni bilo doati in začeli so na posodo jemati. Naai liberalni ministri so samo lani izposodili 95 milijono7, magjarski pa 105 milj. tedaj 7 enem letu so liberalci Avstriji naložili 200 milijono? no^ega dolga! In kaj bo letoa, ko di^ja strašna 7ojaka! Ni5 boljae niso goapodarili liberalni poslanci Seidlo^e stranke 7 deželnem zboru 7 Gradcu. Tudi tnkaj so z denarji pra7 pometali. V dokaz bodi samo to! Ko sta 1. 1871 bili Seidl-Brandstetter in juni to^arai iz^oljeni, znašale 80 7se deželne štajerske doklade 2,493.670 fl. lani pa že 3,832.389 fl. t. j. 7 6. letih 1,338.719 fl. 7eč. Najhuje so nas zadeli ti poslanci zarad malib šol, ker so šolnino odpra^ili in aolske stroške vrgli na da5o. Uže zadnjič je nSlo7. Gosp." opomnil, kako so liberalni poslanci na očituo korist meatom in enako očitno skodokmetom šolske atroake pomnožili od 2618708. do 1,646.545 fl. Ali so pa šole sedaj rea 5krat boljše, kakor prej ? Kdo zamore to re5i, kdo dokazati? Človek bi še tibo djal, ko bi blagoatan y enaki meri napredo^al. Ali tetnu ni tako. čera^no kaj pridelamo, pa ne moremo 7e5 tako dobro prodati, kakor nekdaj: kupčijo z 7inom so nam ponarejalci 7ina skazili, zrnje je pa prejšnjo ceno zgubilo. Splob ljudje so 7 neizmernih teža^ab na 7se strani. Treba bi za^olj tega bilo, da bi se javni potroaki zmanjšali in dače znižale. Ali namesto tega jib liberalni poslanci še le pomnožujejo, kmete pa že in tudi meatjane silijo dolgove delati. To je nova žalostna reč. Kajti kmetje stajerski se kar zagrezajo 7 dolgo^e. Hranilnice ali nsparkase" imajo okoli 100 milijono7 7knjiženih na kmetskib posestvib. Ce bo tako naprej šlo, bo s5asom 7se 7 rokah branilnic ali pa 7 krempljib oderuhor ! Pomislimo še dalje, koliko drugih re5i so nam liberalni poslanei pripravili, ki nara^nost zatirujejo in uničujejo kmetaki stan: dragi in nepotrebni okrajni zastopi, okrajui šolski 87eti, grozno velika glavarst^a, dragi ad^okati, neomejeno trganje poseste7, prosto ženit^anje nemani5e7, najbolj pa s^obodno oderušt^o. Ko bi Seidl in jego^i liberalni to^arai ne imeli nobenega drngega politi5nega greba, kakor samo ta, da so 1. 1868. odpravili staro posta7o zoper oderuhe, bi za^olj tega zaslužili, da se jib kmet ogiba, kakor samega besa. Kajti kako nekračansko, kako neusmiljeno na primer: nekateri oderuhi 7 Mariboru kmete odirajo in jiho^a posest^a na boben spra^ljajo, to je res nesramno! Glejte, dragi kmetski 7olivci, nesrečne nasledke slabih, nepremialjenih volitev! Zdramite se, volite enkrat sebi, kmetskemu stanu na korist, usmilite se sami sebe! Z^rzite enkrat za 7aelej kandidate, kakoršna sta nemška liberalca SeidlSeeder. Posnemajte 7rle sosede nemike kmete, ki bi si takih liboralnih gospodo7 po nobeni ceni ve5 vsiliti ne dali! Ali ne samo 7 domačib zade^ah nam nemškomagjarski liberalci slabo gospodarijo, ampak tudi 7 zunanjih zadevah imajo nesre5no roko. To kaže grozno klanje 7 Bosni in Hercego^ini, kateremu bi se bili lebko ognili in 7endar turški deželi zasedli. Kako to? No, glejte, lani so nemški liberalci bili razupiti turkoljubi in so 7 Mariboru za tnrške ljadi milodaro^ pobirali, Magjari so pa cel6 noreli za Turka. In turkoljubni še so sedaj, le nekoliko pobiti, sicer pa pra7 Turki 7 nemških in magjarskib hlačab. Vsi so želeli Tnrkom zmago. Toda Turk je bil tepen od Ruso7, Srbo7 in Črnogorce7 in bilo se je bati, da se Srbi polaatijo Bosne, Črnogorci pa HeicegO7ine. To je pa našeturkoljube tolko speklo, da so naposled 7endar privolili 7 zasedenje Bosne in Hercego^ine. Ali med tem je zviti snltan divje mobamedane orožal in smo zabredli 7 hude zadrege brez potrebe. Kajti ruski car je lani 2krat ponudil naaemu cesarja, naj 7zame Bosno in Hercego^ino. Obad^a ceaarja bi bila Turka brez posebnib teža7 zdrobila, kristijani bi bili po78od rešeni, turskih homatij konec. Ali uemški in magjarski liberalci so se temu iz sovraš- t7a in strabn pred Slo^ani na 7se kriplje branili in nas 78e strmogla^ili 7 nesre6no 7ojsko, iz katere se le Bog 7e, kako bomo prišli! Jednako slepo 807raat70 do nas jib 7odi tudi pri naaih volitvab. Ko bi le mogli, vse slovenske kandidate bi nam radi spodrinoli. Ali ker do tega nikder ve6 nimajo npanja, kakor samo 7 Mariboru, zato se tukaj po 7sej sili potegujejo za nemško - liberalua kandidata Seidl-Seedarja. To pa nalaga vsem poštenim Slovencem sveto dolžnoat, da delajo za zmago slovenskih kaudidatov Radaja - Fluberja! Slo^enski naši sino^i, bratje, 7eliko trpijo 7 Boani in Hercego^ini, se pa le hrabro bijejo za rešenje slovanskib brato7, za čast Avstrije in za njeno boljšo bodoSnost! Dragi slo^enski volilci, potegnite se 7 volilni borbi tudi 7i enako 7rlo, hrabro in stanovitno ne samo za blagor 87ojega kmetskega stanu, ampak tadi za čast in blagor Slo7ence7, izvolite domače za Slo7ence in jibovo narodaost vnete moževe za poslance! Slava in 6ast vsem narodnim volilcem, sramota pa vsem strabopetnežem, nemškutarjem in uemeurjem. Slovenci si bodemo vsakega zapisali 7 crne buk^e, da bodo se potemci 7edeli, kateri možje so ae 12. sept. 87oje slo^enake matere sramo^ali, 87ojo narodnost zatajili in kot grdi Judeži morebiti za par nftinferje7u ali litrov vina prodali! Kmetje slo^enski! 7olite, pa 7olite dobro in pošteno! Naj Slovenec tudi enkrat nekaj velja! Imena slovenskili gg. kandidatov ao: dr. Radaj, c. k. notar, veliki posestnik, in Janez Fluher župan in veliki posestnik pri 87. Petru pod Mariborom za mariborski, st. lenartski in slov. bistriški okraj. Gosp. Mihael Herman deželni odbornik, deželni, drža^ni poslanec in c. k. sodnik za ptujski-rogački okraj. Gosp. Jožef Kukovec načelnik okrajnega zastopa, veliki poaestnik in tržan 7 Ljutomeru za ljutomerski-iadgonski in ormužki okraj. Gosp. J. ŠnideržiČ deželni poslanec, apotekar 7 Brežicab za brežiški, kozijanski in sevniški okraj. Gosp. dr. Ferdinand Dominkuš od^etnik, veliki posestnik 7 Mariboru, in g. Mih. Žolgar, profeaor celjske gimnazije za celjski, Iaški,7ran8ki,8marijski, gornjegrajski in koujiski okraj. G. Feliks Šmid, deželni poslanec in grajfSSak 7 Mabrenbergu za šoštanjski, slo7, graaki in mabrenberški okraj !